Ve\u010d o u\u0161esnem maslu …<\/a><\/p>\nTri male ko\u0161\u010dice srednjega u\u0161esa<\/b>\u00a0– Zvok kot nihanje zraka se pri bobni\u010du pretvori v mehani\u010dne vibracije ko\u0161\u010dic srednjega u\u0161esa. Naloga ko\u0161\u010dic je prenesti \u010dimve\u010d energije zra\u010dnega valovanja v energijo valovanja teko\u010dine notranjega u\u0161esa. Brez njihove pomo\u010di bi se skoraj vse valovanje zraka na mejni povr\u0161ini med zrakom in teko\u010dino odbilo (98 %) in zaznali bi lahko le najglasnej\u0161e krike. Bili bi v podobnem polo\u017eaju, v kakr\u0161nem je ponavadi potaplja\u010d, ki plava le nekaj decimetrov pod povr\u0161ino, pa zaradi odboja zvoka na morski gladini, skorajda ne sli\u0161i zvokov iznad morske povr\u0161ine. Ko valovanje zraka zaniha bobni\u010d, podobno kot membrano nekaterih mikrofonov, se vibracije prenesejo na sistem treh majhnih ko\u0161\u010dic (kladivce, nakovalce in stremence), ki delujejo kot sistem vzvodov. Stremence se premika za manj\u0161e razdalje kot kladivce, a lahko prav zaradi tega pritiska na notranje uho z ve\u010djo silo. Celotni sistem oja\u010di silo, s katero deluje na kladivce bobni\u010d, za 2 do 3-krat. Stremence prenese vibracije na ovalno okence – membrano, ki zapira odprtino v ko\u0161\u010deni kletki pol\u017ea. Ker je ovalno okence od 15 do 30-krat manj\u0161e od bobni\u010da, to \u0161e dodatno pove\u010da amplitudo tla\u010dnega nihanja.
\nNa ko\u0161\u010dice srednjega u\u0161esa so pritrjene tudi mi\u0161ice, ki se zategujejo in popu\u0161\u010dajo glede na intenzivnost zvoka in s tem avtomati\u010dno uravnavajo glasnost prenesenega zvoka. Ker pore\u017eejo predvsem nizke tone, so zelo koristne predvsem v mestnem hrupu, saj se brez njihove pomo\u010di na cesti skorajda ne bi mogli pogovarjati. Mi\u0161i\u010dna avtomatska kontrola glasnosti pa nas ne obvaruje pred nepri\u010dakovanimi poki, saj je reakcijski \u010das mi\u0161ic predolg, da bi se zategnile ob pravem \u010dasu.<\/p>\n
Povzetek oja\u010danja zunanjega in srednjega u\u0161esa<\/b>\u00a0– Na kratki poti skozi zunanje in srednje uho se zvrstijo kar trije razli\u010dni tipi mehani\u010dnega oja\u010danja zvoka, ki omogo\u010dijo nastanek tla\u010dnih valov v teko\u010dini notranjega u\u0161esa:<\/p>\n\n- Resonanca v sluhovodu kot pi\u0161\u010dali oja\u010di zvoke v frekven\u010dnem obmo\u010dju \u010dlove\u0161kega govora za 10-krat.<\/li>\n
- Sistem vzvodov treh ko\u0161\u010dic srednjega u\u0161esa skoraj potroji silo.<\/li>\n
- Razlika povr\u0161ine bobni\u010da in ovalnega okenca prinese \u0161e 30-kratno oja\u010danje.<\/li>\n<\/ul>\n
Produkt vseh oja\u010danj prinese tako skoraj 800-kratno pove\u010danje intenzitete zvo\u010dnega nihanja za frekvence med 1 in 10 kHz, preden zvok tr\u010di ob teko\u010dino notranjega u\u0161esa.<\/p>\n
Pol\u017e (kohlea)<\/b>\u00a0– Oja\u010dana mehani\u010dna sila s srednjega u\u0161esa se takoj pretvori v hidravli\u010dni tlak teko\u010dine v pol\u017eu. Pol\u017e, ki ni ve\u010dji od zadnjega \u010dlenka na mezincu, sestavljajo trije prekati, od katerih sta robna dva napolnjena s perilimfo, med njima pa je votlina z endolimfo. Kanali so medsebojno lo\u010deni s tankima membranama. Za nas bo pomembna le bazilarna membrana, ki lo\u010di srednji prekat od timpanskega. Ker imata perilimfa in endolimfa razli\u010dni kemi\u010dni sestavi, lahko \u017ee manj\u0161e pu\u0161\u010danje ene od membran povzro\u010di me\u0161anje teko\u010din in s tem ob\u010dutne motnje sluha.[\/vc_column_text][vc_column_text]<\/p>\n
![\"Kako](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/sluh2c-300x272.jpg\")
\u00a0\u00a0![\"pol\u017e\"](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/sluh2a-228x300.jpg\")
\u00a0\u00a0![\"Sluh](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/sluh2b-202x300.jpg\")
<\/center>[\/vc_column_text][vc_column_text]<\/p>\nSlika 2<\/b><\/i>, Pol\u017e: od zunaj, prerez in shema.<\/p>\n
[\/vc_column_text][vc_column_text]Cortijev organ<\/b>\u00a0– Na bazilarni membrani le\u017ei skupek celic, ki je klju\u010den za na\u0161e dojemanje zvokov in se po svojemu odkritelju Alfonsu Cortiju (1822-1876) imenuje Cortijev organ. Njegov bistveni del predstavljajo ena vrsta notranjih in tri vrste zunanjih celic dla\u010dnic. Dla\u010dnice so univerzalne \u010dutne celice, ki vsakr\u0161en premik dla\u010dic ali laskov, s katerimi so porasle, spremenijo v spremembo elektri\u010dnega potenciala na svoji membrani. Notranje dla\u010dnice so povezane s slu\u0161nim \u017eivcem in po\u0161iljajo signale v mo\u017egane, medtem ko so zunanje dla\u010dnice predvsem sprejemnice signalov iz mo\u017eganov. \u010clove\u0161ki pol\u017e vsebuje pribli\u017eno 4.000 notranjih in 12.000 zunanjih dla\u010dnic, ki so razporejene v razmiku okrog 10 mm. Nad njimi le\u017ei tektorijalna membrana, na katero so pritrjeni iz dla\u010dnic izhajajo\u010di laski. Dla\u010dnice so predvsem mehano-elektri\u010dni pretvorniki, ki prevajajo mehanske premike celi\u010dnih laskov, povzro\u010dene z nihanjem tektorialne membrane, v elektri\u010dne signale v celicah. Zunanje dla\u010dnice pa so hkrati tudi elektro-mehani\u010dni pretvorniki, saj lahko spremembe elektri\u010dne napetosti na telesu celice pretvorijo v spremembo svoje dol\u017eine. Kot bomo videli kasneje, je ta pojav klju\u010den za razumevanje pol\u017eeve mikromehanike.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6059″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n
Slika 3<\/b><\/i>, Prerez pol\u017ea, kjer lahko lepo vidimo Cortijev organ.<\/p>\n
[\/vc_column_text][vc_column_text]Prenos iz pol\u017ea v mo\u017egane<\/b>\u00a0– Iz pol\u017ea vodi preko slu\u0161nega \u017eivca v mo\u017egane 30.000 \u017eiv\u010dnih vlaken, povezanih v skupine glede na frekvenco zvoka, katerega signal prena\u0161ajo. Vi\u0161ino zvoka razberejo mo\u017egani glede na lokacijo vlakna, po katerem je pri\u0161el signal, glasnost pa iz \u0161tevila sosednjih tudi vzdra\u017eenih vlaken. Iz mo\u017eganov pa po vzporednih vlaknih potujejo nazaj v uho povratne informacije o \u0161umih in nepomembnih zvokih, ki jih posku\u0161ajo mo\u017egani filtrirati in se osredoto\u010diti predvsem na pomensko bogate zvoke. Nekaj povratnih \u017eiv\u010dnih vlaken gre tudi v srednje uho, kjer kontrolirajo napetost mi\u0161ic in s tem glasnost zvoka.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6060″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n
Slika 4<\/strong>, Shema Cortijevega organa.<\/p>\n[\/vc_column_text][vc_column_text]Kako deluje pol\u017e?<\/strong><\/p>\nSpoznali smo, da je pol\u017e del notranjega u\u0161esa, ki prevaja zvo\u010dne signale v \u017eiv\u010dno kodo oziroma jezik na\u0161ih mo\u017eganov. Kako neki mu to uspeva? Odgovore na to vpra\u0161anje i\u0161\u010dejo zelo u\u010dene glave \u017ee skoraj dve stoletji, a jim \u0161e zmeraj ni uspelo pojasniti vseh skrivnosti. Zadnja pomembna odkritja so pri\u0161la na dan \u0161ele pred nekaj leti.<\/p>\n
Pasivna mehanika<\/b>\u00a0– Prvo trdno znanstveno teorijo o delovanju slu\u0161nega pol\u017ea je v sredini prej\u0161njega stoletja postavil nem\u0161ki fizik in o\u010de moderne fiziologije\u00a0Hermann von Helmholtz<\/i>\u00a0(1821-1894). V njej je prvi\u010d zdru\u017eil fizikalni model in psihofizi\u010dne ugotovitve v tako prepri\u010dljivo in jasno teorijo, da so vse raziskave na tem podro\u010dju zamrle za skoraj 50 let, saj so vsi mislili, da je problem re\u0161en. Trdil je, da deluje pol\u017e kot frekven\u010dni analizator, ki v realnem \u010dasu razgrajuje prihajajo\u010de zvo\u010dne valove na enostavne tone in jih razvr\u0161\u010da po vi\u0161ini.
\nHelmholtz je dolgo \u010dasa prebil v secirnicah, kjer je na truplih spoznaval zgradbo u\u0161esa. Ugotovil je, da je bazilarno membrano zelo te\u017eko prerezati po dol\u017eini (vzdol\u017e pol\u017ea), medtem ko gre po \u0161irini veliko la\u017eje. Ta ugotovitev ga je privedla do hipoteze, da bazilarno membrano sestavlja zaporedje malih strun, od katerih je vsaka ugla\u0161ena na drugo frekvenco. Po njegovi resonan\u010dni teoriji sluha ob\u010dutimo razli\u010dne vi\u0161ine tonov, ker dolo\u010dena frekvenca prihajajo\u010dega zvoka zatrese le del pol\u017ea, ki je s to frekvenco v resonanci. Ker je vsaka struna povezana z mo\u017egani, vibracije specifi\u010dnega dela pol\u017ea spro\u017eijo \u017eiv\u010dni signal le po dolo\u010denem \u017eiv\u010dnem vlaknu, kar mo\u017eganom omogo\u010di ustvariti vtis vi\u0161ine zvoka.
\nNaslednji preboj v razumevanju delovanja sluha je prispeval mad\u017earski fizik\u00a0Georg von B\u00e9k\u00e9sy<\/i>\u00a0(1899-1972), ki se je prvi lotil poskusov na pravih slu\u0161nih pol\u017eih in za svoj prispevek dobil leta 1961 tudi Nobelovo nagrado za fiziko. Na membrano v pol\u017eu je namestil srebrov prah in opazoval vibracije z mikroskopom ob stroboskopski osvetlitvi (zelo hitro utripajo\u010da lu\u010d). Najve\u010d poskusov je izvedel na \u010dlove\u0161kih mrli\u010dih in morskih pra\u0161i\u010dkih, nekaj manj pa tudi na pi\u0161\u010dancih, ma\u010dkah, podganah, kravah in celo slonih. Ugotovil je, da rezultatov svojih poskusov ne more razlo\u017eiti z resonan\u010dno teorijo, zato je predlagal svojo lastno. V teoriji potujo\u010dih valov spro\u017ei zvok potujo\u010de valove po bazilarni membrani.
\nSlu\u0161ni pol\u017e je z vseh strani obdan s trdimi stenami lobanjskih kosti. V togem oklepu sta samo dve manj\u0161i z membrano prevle\u010deni odprtini: ovalno okence, na katerega pritiskajo ko\u0161\u010dice srednjega u\u0161esa, in okroglo okence, ki izena\u010duje pritisk v pol\u017eu. Udarjanje stremenca po ovalnem okencu povzro\u010da nihanje tlaka v teko\u010dini pol\u017ea in s tem deformacijo bazilarne membrane. Tla\u010dne spremembe delujejo na membrano podobno kot nihajo\u010da roka (gor-dol) na dolgo vrv: pojavijo se potujo\u010di valovi. Ker pa se togost in debelina membrane spreminjata vzdol\u017e pol\u017ea, se za\u010denja vzbujenim valovom med potjo po membrani pove\u010devati amplituda, nato pa, takoj za dose\u017eenim maksimumom, hitro zamrejo. Pojav je podoben nara\u0161\u010danju amplitude morskih valov, ko ti pripotujejo na plitvino. Valovna dol\u017eina valov pada sorazmerno s hitrostjo potovanja, kar hkrati fokusira nihajno energijo na vedno kraj\u0161i del membrane. To za nekaj \u010dasa pove\u010da amplitudo, dokler upor teko\u010dine ne zadu\u0161i nihanja. Za teorijo potujo\u010dih valov je pomembno, da je mesto maksimuma amplitude valovne poteze potujo\u010dih valov karakteristi\u010dno za posamezno frekvenco zvoka. Vi\u0161ja je frekvenca zvoka, bli\u017ee ovalnemu okencu dose\u017ee val maksimum. Tako uho ugotovi, katere frekvence so v prihajajo\u010dem zvoku preko nihajo\u010dih mest vzdol\u017e bazilarne membrane, na katerih so vibracije bazilarne membrane najbolj izrazite.<\/p>\n
[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6061″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n
Slika 5<\/b><\/i>, Ra\u010dunalni\u0161ki modeli potujo\u010dih valov po bazilarni membrani.
\nSlike prikazujejo amplitude nihanja za tri razli\u010dne frekvence zvoka
\n(od zgoraj navzdol):\u00a0250 Hz<\/a>,\u00a01 kHz<\/a>,\u00a04 kHz<\/a>.(Za animacijo klikni na \u0161tevilko!)<\/p>\n[\/vc_column_text][vc_column_text]Fiziolo\u0161ke meritve pol\u017eeve mehanike<\/b>\u00a0– Meritve nihanj bazilarne membrane na \u017eivalih so izredno zapletene, saj je amplituda nihanj le okoli 0,35 nm pri najglasnej\u0161ih zvokih. Tudi z dostopnostjo so te\u017eave, saj je pol\u017e pri ve\u010dini \u017eivalskih vrst vsajen globoko v ko\u0161\u010deno ogrodje lobanje in ga je zelo te\u017eko opazovati pri \u017eivem organizmu. Da bi dobili \u010dimbolj realisti\u010dno sliko pol\u017eevega odziva, morajo fiziologi ohraniti pol\u017e med merjenjem \u010dimbolj nedotaknjen. Ostro in natan\u010dno dolo\u010danje frekvence je izgubljeno \u017ee, \u010de je pol\u017e le malo po\u0161kodovan. Zaradi eti\u010dnih zadr\u017ekov so meritve odziva bazilarne membrane in posameznih \u017eiv\u010dnih vlaken pri razli\u010dnih zvo\u010dnih signalih na ljudeh nesprejemljive.
\nPrva tehnika, s katero so uspeli izmeriti nelinearne odzive frekven\u010dnih funkcij bazilarne membrane \u017eivega in nepo\u0161kodovanega pol\u017ea, je bila M\u00f6ssbauerjeva metoda. Pri njej so merili hitrost nihanja membrane preko Dopplerjevega premika spektra \u017earkov gama iz majhnega izvira, ki so ga namestili neposredno na bazilarno membrano. Ker se je izvir premikal, se je frekvenca \u017earkov gama spreminjala sorazmerno s hitrostjo nihanja, podobno kot sli\u0161imo sireno na gasilskem avtomobilu zavijati z vi\u0161jimi zvoki, dokler se nam avto pribli\u017euje, nato pa, ko gasilci \u017ee zdrvijo mimo nas, frekvenca hitro pade v ni\u017eje zvoke.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6063″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n
Slika 6<\/strong>, Oja\u010danje signala (razmerje med amplitudo bazilarne membrane in
\nglasnostjo vhodnega zvoka) pri razli\u010dnih frekvencah in jakostih zvoka.
\nPod 10 kHz je odziv linearen (neodvisen od glasnosti), vi\u0161e pa se krivulje
\nrazcepijo. Meritve so z M\u00f6ssbauerjevo metodo izvedli na pol\u017eu morskega pra\u0161i\u010dka (Dallos 1992).<\/p>\n[\/vc_column_text][vc_column_text]Odziv \u017eivega pol\u017ea<\/strong> – Meritve potujo\u010dih valov, ki jih je izvedel von B\u00e9k\u00e9sy, so zmeraj pokazale linearno zvezo med glasnostjo vhodnega zvoka in maksimalno amplitudo potujo\u010dega vala na bazilarni membrani, kar z drugimi besedami pomeni, da je glasnej\u0161i zvok zmeraj povzro\u010dil ve\u010dji odziv na bazilarni membrani kot \u0161ibkej\u0161i oziroma ti\u0161ji zvok. Val v teh poskusih tudi ni imel ostrega vrha, zato je bilo te\u017eko pojasniti dobro frekven\u010dno lo\u010dljivost, ki je obi\u010dajna za zdravo uho. Danes vemo, da je von B\u00e9k\u00e9sy opisal in meril obna\u0161anje mrtvega ali pasivnega pol\u017ea, ki se kvantitativno in kvalitativno razlikuje od dogajanja v u\u0161esu \u0161e \u017eivega \u010dloveka ali \u017eivali. V \u017eivem u\u0161esu so opazili mo\u010dno nelinearno zvezo med jakostjo prihajajo\u010dega zvoka in amplitudo bazilarnih valov in ob\u010dutno o\u017eji vrh vala, kar razlo\u017ei dobro frekven\u010dno lo\u010dljivost pol\u017ea. Primere lahko vidimo na sliki 6, ki prikazuje oja\u010danje signala (razmerje med amplitudo bazilarne membrane in glasnostjo vhodnega zvoka) pri razli\u010dnih frekvencah in jakostih vpadnega zvoka. Takoj opazimo, da oja\u010danje ni enako pri vseh glasnostih. Ti\u0161ji signali so mo\u010dneje oja\u010dani kot glasnej\u0161i, kar pomeni, da je tudi lo\u010dljivost med posameznimi frekvencami signala pri ti\u0161jih tonih bolj\u0161a.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6064″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\nSlika 7<\/b><\/i>, Primerjava oja\u010danja signala pri mrtvem in \u017eivem\u00a0pol\u017eu (Ruggero 1991).<\/p>\n
[\/vc_column_text][vc_column_text]\u017de prej smo omenili, da sta nelinearnost in slaba frekven\u010dna lo\u010dljivost mo\u010dno odvisni od fiziolo\u0161kega stanja slu\u0161nega pol\u017ea. Razliko lepo vidimo na sliki 7, ki prikazuje dve odzivni funkciji (oja\u010danje v odvisnosti od frekvence zvoka) za signala 20 dB narazen posebej za \u017eivega in mrtvega pol\u017ea. Kot smo videli \u017ee pri prej\u0161nji sliki je oja\u010danje za \u017eivo uho ve\u010dje pri ti\u0161jem zvoku, po smrti pa se odziva razli\u010dnih jakosti izena\u010dita. Povedano druga\u010de: nelinearnost izgine s smrtjo.
\n\u010ce povzamemo: na vsaki to\u010dki vzdol\u017e bazilarne membrane dose\u017ee specifi\u010dna frekvenca svoj maksimum, vendar maksimum ni premo sorazmeren z glasnostjo zvoka, ampak je pri \u0161ibkej\u0161ih tonih relativno ve\u010dji. To nelinearnost sedaj povezujejo z aktivnim delovanjem zunanjih dla\u010dnic.[\/vc_column_text][vc_column_text]<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/sluh8b.jpg\")
\u00a0\u00a0![\"\"](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/sluh8a.jpg\")
<\/center>[\/vc_column_text][vc_column_text]<\/p>\nSlika 8<\/b><\/i>, Opazovanje umetno povzro\u010denega raztezanja
\nzunanjih dla\u010dnic pod elektronskim mikroskopom.
\nLeva celica je za 5 do 10% dalj\u0161a od desne.<\/p>\n
[\/vc_column_text][vc_column_text]<\/p>\n
Aktivna mehanika<\/b>\u00a0– Osnove dana\u0161njega razumevanja aktivne pol\u017eeve mehanike so v 1970-ih in za\u010detku 1980-ih razvili na podlagi podrobnih opazovanj in zapletenih ra\u010dunalni\u0161kih simulacij. Ugotovitve lahko strnemo v dve bistveni na\u010deli:<\/p>\n\n- Delovanje \u017eivega pol\u017ea je odvisno od aktivnega mehani\u010dnega procesa s pozitivno povratno zanko, ki oja\u010di odziv bazilarne membrane.<\/li>\n
- Izvajalke tega procesa so zunanje dla\u010dnice (v nadaljevanju ZD).<\/li>\n<\/ul>\n
Poglejmo si argumente za ti dve ugotovitvi. Spoznali smo, da je delovanje pol\u017ea zelo ob\u010dutljivo na vsakr\u0161no zunanjo motnjo, kar je predvsem lastnost aktivnih procesov. Najmo\u010dnej\u0161i argument za aktivno dejavnost pol\u017ea so zvoki, ki prihajajo iz u\u0161esa in so sicer pod slu\u0161nim pragom, vendar jih lahko posnamemo z ob\u010dutljivim mikrofonom (slika 9). Domnevajo, da zvoki izvirajo iz nihajo\u010dih zunanjih dla\u010dnic. ZD so fiziologom postale sumljive \u017ee takoj po ugotovitvi, da pride kar 90-95% informacij iz pol\u017ea v mo\u017egane preko notranjih dla\u010dnic in vendar privede vsaka po\u0161kodba ZD do resne okvare sluha. Namigovanja, da so ZD mehanski oja\u010devalci membranskega odziva, so potrdili \u0161ele filmski posnetki spreminjanja dol\u017eine celic ob umetnih elektro-kemi\u010dnih dra\u017eljajih.<\/p>\n
[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6067″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n
Slika 9<\/strong>, Primer frekven\u010dnega spektra zvokov, ki prihajajo iz u\u0161esa. Posneti
\nso z ob\u010dutljivim mikrofonom v zaprtem sluhovodu.Ni\u010dta vrednost SPL (sound
\npressure level) ustreza meji sli\u0161nosti. [SPL (dB) = 20*log10(px\/p0), p0 = 2*10-5 Pa].<\/p>\n[\/vc_column_text][vc_column_text]<\/p>\n
Zmo\u017enost spreminjanja dol\u017eine ZD v odvisnosti od spremembe napetosti na njihovem telesu, je neposredni dokaz za elektro-mehani\u010dne pretvorbe v pol\u017eu in predstavlja glavni razlog za nelinearni odziv valovanja bazilarne membrane. Spreminjanje dol\u017eine ZD deluje podobno kot stegovanje in kr\u010denje nog otroka na gugalnici. \u010ce stegne in skr\u010di noge ob pravem \u010dasu, bo njegovo nihanje pridobivalo na amplitudi. Podobno se godi tudi ZD, vendar samo tistim okrog karakteristi\u010dne frekvence.
\n\u010ce povzamemo dana\u0161nje vedenje o nelinearnem aktivnem procesu v pol\u017eu, potem lahko dogajanje ob zaznavi enostavnega tona strnemo v naslednji vrstni red:<\/p>\n
\n- Sinusno nihanje ovalnega okenca vzbudi potujo\u010di val po bazilarni membrani, ki dose\u017ee maksimalno amplitudo na za dano frekvenco karakteristi\u010dnem mestu vzdol\u017e pol\u017ea.<\/li>\n
- Lokalno gor-dol nihanje okrog karakteristi\u010dnega mesta zaznajo ZD, katerih membrane se za\u010dnejo v pravih trenutkih kr\u010diti in raztezati. Njihovo po\u010detje je verjetno kontrolirano iz mo\u017eganov.<\/li>\n
- Kr\u010denje membran celic poteka v sinhroniji z nihanjem bazilarne membrane.<\/li>\n
- Spreminjanje dol\u017eine ZD v pravih trenutkih, oja\u010di nihanje bazilarne membrane.<\/li>\n
- Ko je dose\u017eena neka zgornja limita oja\u010devanje zamre, sicer se pozitivna povratna zanka vrne nazaj na to\u010dko 2.<\/li>\n<\/ol>\n
Po\u0161kodbe zunanjih dla\u010dnic se najpogostej\u0161i vzrok za okvaro sluha. Ker skoraj vsako zdravo uho oddaja \u017ee prej omenjene zvoke pod slu\u0161no mejo, ki nastanejo prav zaradi raztezanja in kr\u010denja zunanjih dla\u010dnic, lahko z merjenjem le-teh dobimo nadvse uporabne podatke o stanju posameznikovega sluha. Ti postopki so lahko objektiven indikator problemov s sluhom predvsem pri osebah, ki niso ali \u0161e niso zmo\u017ene opraviti obi\u010dajnih testov sluha. Najbolj bodo pomagale novorojen\u010dkom, ki se rodijo gluhi, saj je zgodnja ugotovitev slu\u0161nih te\u017eav klju\u010dna za otrokov normalni razvoj.<\/p>\n
Literatura:<\/strong><\/span><\/p>\n
![\"\u010cakalne](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/zzzs-pogodbeni-dobavitelj_slusni_aparati_AUDIO_BM_center_naslov_lokacija_standard_recept_narocilnica_ORL.png\")
<\/div>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>![\"Ekskluzivno_v_Sloveniji-Unitron_in_Sonic_slusni_aparati-AUDIO_BM-centri_servis_oskrba_vzdrzevanje_svetovanje_naglusnost\"](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/Ekskluzivno_v_Sloveniji-Unitron_in_Sonic_slusni_aparati-AUDIO_BM-centri_servis_oskrba_vzdrzevanje_svetovanje_naglusnost.jpg\")
<\/div>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>![\"\"](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/znamke.jpg\")
<\/a>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n\n<\/div>\n\n\n<\/div>\n\t\n\t\t\n\t\t\t