\n| <\/td>\n | R<\/td>\n | \u00b1<\/td>\n | kostno prevajanje je na enem u\u0161esu enako zra\u010dnemu<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n [\/vc_column_text][vc_single_image image=”8824″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n Webrov preskus<\/strong>: z njim primerjamo kostno prevajanje obeh u\u0161es. Bolniku postavimo dr\u017ealo glasbenih vilic na sredino temena, nato ga vpra\u0161amo, na katero uho sli\u0161i zvok bolje:<\/p>\n\n- ton sli\u0161i na obe strani enako: sluh je v redu, ali pa sta enako okvarjeni obe u\u0161esi<\/li>\n
- na eno uho sli\u0161i ton bolje ali dlje: temu pravimo, da lateralizira na desno ali levo.<\/li>\n<\/ul>\n
Izvid<\/em>: pomagamo si z Webrovim pravilom:<\/p>\n\n- pri\u00a0prevodni okvari<\/strong>\u00a0bolnik lateralizira ton na okvarjeno uho, pri obojestranski pa na uho, ki je mo\u010dneje okvarjeno (kostno prevajanje je bolj\u0161e od zra\u010dnega)<\/li>\n
- pri\u00a0senzorinevralni okvari<\/strong>\u00a0bolnik lateralizira na zdravo uho oz. na uho, ki je manj okvarjeno (zra\u010dno prevajanje je bolj\u0161e od kostnega).<\/li>\n<\/ul>\n
[\/vc_column_text][vc_single_image image=”8825″ img_size=”full” alignment=”center”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” bgtype=”grey”][vc_column] [vc_cta text=\"\u0160epet \/ glasni govor\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Subjektivna preiskava\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"\u0160epet \/ glasni govor\" h4=\"Subjektivna preiskava\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta] <\/div><\/div> [vc_column_text]<\/p>\n Hitra kvantitativna orientacijska preiskava, kjer se sluh ocenjuje s \u0161epetom in glasnim govorom na razdalji 1 – 6 metrov od razdalje posameznega preiskovan\u010devega u\u0161esa. Med preiskavo je nepreiskovano uho maskirano. Preiskovanec ponavlja sli\u0161ane \u0161tevilke, preiskovalec pa zabele\u017ei na kateri razdalji od u\u0161esa jih je \u0161e sli\u0161al in pravilno ponovil.<\/p>\n Namen preiskave je v grobem dolo\u010diti, kolik\u0161na je izguba sluha.<\/p>\n Izvedba<\/em>: Preiskovanec sedi na stolu, obrnjen s preiskovanim u\u0161esom proti preiskovalcu, od njega oddaljenim pribli\u017eno 6m. Ob bolniku stoji pomo\u010dnik, ki mu izklju\u010di drugo uho tako, da ga zama\u0161i z vato in pritiska na tragus, hkrati pa bolniku zakriva o\u010di, da ne vidi oddaljenosti preiskovalca ter da mu ne bere z ustnic.<\/p>\nPreiskavo se za\u010dne s \u0161epetom. Izgovarja se dvomestne \u0161tevilke in se hkrati pribli\u017euje preiskovancu, dokler nas ta ne sli\u0161i razlo\u010dno in lahko ponavlja izgovorjene \u0161tevilke. \u010ce jih ne sli\u0161i niti, kadar se besede izgovarja tik ob u\u0161esu, se preiskava ponovi, le da se sedaj \u0161tevilke izgovarja glasno. Drugo uho je potrebno izlo\u010diti (maskirati) z Baranyevo ropotuljo.<\/p>\n Izvid preiskave se zapi\u0161e v naslednji obliki<\/em>:<\/p>\n\n\n\n| D<\/td>\n | <\/td>\n | L<\/td>\n<\/tr>\n | \n| 2m<\/td>\n | v<\/td>\n | 6m<\/td>\n<\/tr>\n | \n| 4m<\/td>\n | V<\/td>\n | 6m<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n Podamo metre oddaljenosti, v katerih preiskovanec sli\u0161i \u0161epet ali govor. Z\u00a0v\u00a0<\/strong>ozna\u010dimo \u0161epet, glasni govor pa z\u00a0V<\/strong>. \u010ce bolnik sli\u0161i \u0161tevilke le ob u\u0161esu, ozna\u010dimo to z\u00a0ac<\/strong>\u00a0(ad concham). Kot normalni sluh ozna\u010dujemo, kadar bolnik sli\u0161i glasni govor na 6m, rahlo naglu\u0161nost kadar je ta razdalja 4m, hudo naglu\u0161nost pa z razdaljo manj kot 1m.<\/p>\n[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column] [vc_cta text=\"Timpanometrija\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Objektivna preiskava\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Timpanometrija\" h4=\"Objektivna preiskava\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta] <\/div><\/div> [vc_column_text]Stanje srednjega u\u0161esa preverjamo s timpanometrijo, imenovano tudi impendansmetrijo. S to meritvijo preverimo gibanje bobni\u010da ter kladivca in nakovalca ob negativnem, ni\u010delnem in pozitivnem tlaku v sluhovodu. Prevodni sistem srednjega u\u0161esa se ob zvoku najbolj premakne, \u010de je tlak pred bobni\u010dem in za njim enak. Torej, \u010de je tlak v bobni\u010dni votlini ni\u010d, se ob dovajanju zvoka veriga najbolj premakne (najbolj\u0161e delovanje). Tako dobimo krivuljo A, z vrhom ob tlaku ni\u010d.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6103″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n Rezultat timpanograma je obi\u010dajno ena od krivulj (A, B ali C).<\/p>\n [\/vc_column_text][vc_column_text]\u010ce je v srednjem u\u0161esu teko\u010dina, tudi ob spremembi tlaka, gibanja prenosnega mehanizma ni \u2013 dobimo ravno krivuljo, torej krivuljo B. \u010ce pa je tlak v srednjem u\u0161esu negativen, pride do najve\u010djih premikov takrat, ko je tudi tlak v zunanjem sluhovodu negativen, tako je vrh najve\u010djega premika v vrednostih negativnega tlaka. Tako obliko krivulje imenujemo krivuljo C.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6104″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n Timpanometer<\/p>\n [\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” bgtype=”grey”][vc_column] [vc_cta text=\"Avdiometrija\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Subjektivna preiskava\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Avdiometrija\" h4=\"Subjektivna preiskava\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta] <\/div><\/div> [vc_column_text] Pra\u017ena tonska avdiometrija<\/strong> je najpogostej\u0161a subjektivna preiskovalna metoda za ugotavljanje stanja sluha.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6106″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]Pra\u017eni tonski avdiogram je grafi\u010dni prikaz slu\u0161nega praga pri posameznih frekvencah (na spodnji sliki je vrisan primer krivulj slu\u0161nih pragov za desno in levo uho, izmerjen po zra\u010dni prevodnosti – “AC”). Na kratko izvidu pra\u017ene tonske avdimetrije re\u010demo tudi avdiogram, ali le ADG.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6107″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]Na obrazcu se lahko nahajajo tudi druge krivulje kot so na primer:<\/p>\n\n- slu\u0161ni prag izmerjen po kostni prevodnosti “BC”,<\/li>\n
- meja neugodja “UCL”,<\/li>\n
- najudobnej\u0161a raven za poslu\u0161anje “MCL”,<\/li>\n
- slu\u0161ni prag izmerjen v prostem polju “FF”.<\/li>\n<\/ul>\n
Avdiometer je naprava za ugotavljanje stanja in motenj sluha. Omogo\u010da raziskave in meritvena podro\u010djih tonske pra\u017ene, nadpra\u017ene, govorne in objektivne avdiometrije. Najbolj pogosta meritev s tonskim avdiometrom je prav gotovo ugotavljanje slu\u0161nega praga. Slu\u0161ni prag posameznega u\u0161esa ugotavljamo s \u010distimi toni, katerih frekvence so razporejene v oktavnih ali poloktavnih presledkih v glavnem delu sli\u0161nega obmo\u010dja (125 \u2013 8000 Hz). S spreminjanjem nivoja posameznega tona ugotovimo prag zaznave tako po zra\u010dni (AC \u2013 AirConduction), kakor tudi po kostni poti (BC \u2013 Bone Conduction). Izmerjene vrednosti vnesemo v obrazec, ki mu pravimo avdiogram.<\/p>\n Tonski avdiogram nam na grafi\u010den na\u010din prika\u017ee odvisnost ob\u010dutljivosti u\u0161esa od frekvence in s tem (\u010de so vrednosti pozitivne) tudi velikost izgube sluha v primeru okvare sluha ali naglu\u0161nosti. Obmo\u010dje avdiograma se razteza od \u201310 dB HL (Hearing Level) do + 120 dB HL. Ravna \u010drta pri 0 dB HL predstavlja slu\u0161ni prag zdravega u\u0161esa. Naravno frekven\u010dno odvisnost slu\u0161nega praga izravnamo namre\u010d z dolo\u010denimi popravki nivojev zvo\u010dnega tlaka pri posameznih frekvencah v samem avdiometru. Vrednosti teh popravkov za posamezne frekvence so podane v standardu ISO 389 mednarodne organizacije za standarde. V avdiogram lahko vna\u0161amo tudi vrednosti za nivo neugodja (UCL \u2013 Umcomfortable Level) in drugo. Za vna\u0161anje podatkov v avdiogram uporabljamo mednarodno dogovorjene znake.<\/p>\n Pri normalnem sluhu se krivulji kostnega in zra\u010dnega prevajanja prakti\u010dno pokrivata in le\u017eita v obmo\u010dju 0 \u2013 20 dB.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”5866″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n Avdiometer<\/p>\n [\/vc_column_text][vc_column_text]Tonska nadpra\u017ena avdiometrija<\/strong><\/p>\nUporabljamo jo za razlikovanje posameznih oblik zaznavne naglu\u0161nosti, torej ali gre za okvaro \u010dutnic pol\u017ea ali okvaro osrednjega \u017eiv\u010devja. Pri tem ne ugotavljamo slu\u0161nega praga, ampak odziv u\u0161esa na tonske stimulacije nad slu\u0161nim pragom v slu\u0161nem polju.<\/p>\n Govorna avdiometrija<\/strong><\/p>\nPri govorni avdiometriji namesto tonov uporabljamo govor, izvid preiskave pa imenujemo govorni avdiogram. Preiskujemo razumljivost skupine dolo\u010denih besed ob postopnem ja\u010danju intenzitete. Na ordinatno os nana\u0161amo odstotek razumljivosti dolo\u010denih besed, na absciso pa intenziteto (dB). Pri normalnem sluhu je slu\u0161na meja 20 dB. Pri prevodni naglu\u0161nosti je krivulja pomaknjena proti vi\u0161jim jakostim (za popolno razumevanje so potrebne vi\u0161je jakosti), pri senzorinevralni naglu\u0161nosti pa z nara\u0161\u010danjem jakosti razumljivost nekaj \u010dasa nara\u0161\u010da, nato pa dose\u017ee plato, kjer tudi mo\u010dnej\u0161i stimulus ne pove\u010da razumljivosti.<\/p>\n Lahko dolo\u010damo tudi dva parametra: SRT, prag prepoznavanja besed (speech recognition treshold), pri katerem dolo\u010damo jakost govora, kjer bo razumevanje 50%, ter odstotek razumljenih besed pri 40 dB ve\u010dji jakosti od SRT (SRS \u2013 speech recognition score).<\/p>\n Govorni test<\/strong><\/p>\nGovorni test je skraj\u0161ana oblika govorne avdiometrije, kjer obi\u010dajno ugotavljamo razumljivost besed le pri neki jakosti – npr. pri 65 dB.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column] [vc_cta text=\"Zvo\u010dno sevanje u\u0161esa\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Objektivna preiskava\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Zvo\u010dno sevanje u\u0161esa\" h4=\"Objektivna preiskava\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta] <\/div><\/div> [vc_column_text]Meritev zvo\u010dnega sevanja u\u0161esa \u2013 merjenje otoakusti\u010dnih emisij (OAE) notranjega u\u0161esa temelji na tem, da zunanje dla\u010dnice zaradi svojega prilagajanja na zvo\u010dni dra\u017eljaj tvorijo zvok, ki ga z ob\u010dutljivim mikrofonom lahko izmerimo. Lo\u010dimo ve\u010d vrst merjenih emisij, in sicer spontane (SOAE – spontana otoakusti\u010dna emisija) ter izzvane (TEOAE tranzitorna otoakusti\u010dna emisija, DPOAE – distorzijski produkt otoakusti\u010dnih emisij). Spontanih otoakusti\u010dnih emisij se v praksi ne uporablja, ker nimajo uporabne vrednosti.<\/p>\n Otoakusti\u010dna emisija je test, s katerim se ocenjuje stanje notranjega u\u0161esa in pol\u017ea. V \u010dasu preizkusa je zvok usmerjen v uho, meri se zvok iz pol\u017ea in s tem oceni, \u010de pol\u017e funkcionira pravilno. [\/vc_column_text][vc_single_image image=”6116″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n Preiskavo TEOAE ali DPOAE se izvede pri vseh novorojen\u010dkih.<\/p>\n [\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” bgtype=”grey”][vc_column] [vc_cta text=\"ABR\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Objektivna preiskava\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"ABR\" h4=\"Objektivna preiskava\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta] <\/div><\/div> [vc_column_text] Auditory brain stem response (ABR) = Akusti\u010dni potenciali mo\u017eganskega debla (APMD).<\/strong><\/p>\nS to preiskavo se vrednoti motnje sluha in bolezni osrednjega \u017eiv\u010devja. Praviloma sledi poprej\u0161njemu pregledu pri specialistu. Pred preiskavo se na glavo in na u\u0161esni me\u010dici nalepi drobne plo\u0161\u010dice \u2013 povr\u0161inske elektrode. Nato se preiskovanec ule\u017ee na udobno posteljo v tihem in polmra\u010dnem prostoru, da se \u010dim bolj sprosti. Na u\u0161esa dobi slu\u0161alke, po katerih se predvaja hitra zaporedja pokov (angl. “Click” ali “ToneBurst”), ker se tako stimulira u\u0161esni \u017eivec. Odzive \u017eiv\u010devja na poke zapi\u0161e elektronska naprava, zapis pa pozneje oceni zdravnik. Preiskava je povsem nebole\u010da in nenevarna. Traja pribli\u017eno pol ure.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6117″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]Auditory Steady State Response – ASSR<\/strong>
\nPreiskava poteka na enak na\u010din, kot ABR.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6118″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\nRezultat: Ocenjen pra\u017eni tonski avdiogram<\/p>\n [\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column] [vc_cta text=\"VNG\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"VNG\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta] <\/div><\/div> [vc_column_text] VTG – vestibulogram in VNG – videonistagmografija sta preiskavi ravnote\u017eja.<\/strong><\/p>\nVestibulogram (VTG)<\/strong> je diagnosti\u010dna preiskava, s katero ugotavljamo vzroke motenj ravnote\u017eja. Pri preiskavi ocenjujemo reakcije, ki jih izzovemo z dra\u017eenjem enega ali drugega labirinta, tj. dela notranjega u\u0161esa, ki je odgovoren za ravnote\u017eje. Najpogosteje uporabljena metoda za vzdra\u017eenje ravnote\u017enega aparata je toplotno dra\u017eenje.<\/p>\nV primeru, da je ena ali druga stran perifernega dela ravnote\u017enega organa okvarjena, pride do neuravnote\u017eenosti, ki se izra\u017ea z objektivnimi in s subjektivnimi bolezenskimi znamenji.<\/p>\n S preiskavo bodo ugotovili, ali je vzrok va\u0161im te\u017eavam okvara ravnote\u017enega \u017eivca oz. okvara dela notranjega u\u0161esa, ki je odgovoren za va\u0161e ravnote\u017eje. \u010ce je izvid normalen, pomeni, da del notranjega u\u0161esa, ki je odgovoren za ravnote\u017eje, in ravnote\u017eni \u017eivec nista okvarjena. V primeru, da izvid VTG ni normalen, bodo za postavitev natan\u010dnej\u0161e diagnoze lahko potrebne dodatne preiskave.<\/p>\n VNG preiskave<\/strong> potekajo tako, da kameri opazujejo premike o\u010di, medtem, ko se dra\u017ei ravnote\u017eni organ. Na voljo je kopica posebnih testov. Razultati podajo informacijo o stanju ravnote\u017enega organa za vsako uho posebej.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6120″ img_size=”full” alignment=”center”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” bgtype=”skin”][vc_column][vc_column_text]<\/p>\n | |
![\"\u010cakalne](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/zzzs-pogodbeni-dobavitelj_slusni_aparati_AUDIO_BM_center_naslov_lokacija_standard_recept_narocilnica_ORL.png\")
<\/div>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>![\"Ekskluzivno_v_Sloveniji-Unitron_in_Sonic_slusni_aparati-AUDIO_BM-centri_servis_oskrba_vzdrzevanje_svetovanje_naglusnost\"](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/Ekskluzivno_v_Sloveniji-Unitron_in_Sonic_slusni_aparati-AUDIO_BM-centri_servis_oskrba_vzdrzevanje_svetovanje_naglusnost.jpg\")
<\/div>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>![\"\"](\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/znamke.jpg\")
<\/a>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n\n<\/div>\n\n\n<\/div>\n\t\n\t\t\n\t\t\t