{"id":6424,"date":"2018-05-24T16:55:06","date_gmt":"2018-05-24T16:55:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/?page_id=6424"},"modified":"2018-08-02T10:51:49","modified_gmt":"2018-08-02T08:51:49","slug":"zanimivosti-in-nasveti","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/zanimivosti-in-nasveti\/","title":{"rendered":"Zanimivosti s podro\u010dja sluha in komunikacije"},"content":{"rendered":"

[vc_row][vc_column][vc_single_image image=”8336″ img_size=”full” alignment=”center” title=”Preberite zanimivosti, ki smo jih zbrali za vas.”][vc_column_text]<\/p>\n

Zakaj lasten glas sli\u0161imo druga\u010de, kot ostali? Kaj je znakovni jezik? Kako pravimo zvoku z dolo\u010deno frekvenco? Katero frekven\u010dno podro\u010dje je najpomembnej\u0161e za razumevanje govora?<\/p>\n

 <\/p>\n

Odgovore na ta in podobna vpra\u0161anja najdete na tej stani.<\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” bgtype=”grey”][vc_column]

[vc_cta text=\"Sli\u0161ati in razumeti... ali ni to eno in isto?\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"27. 8. 2017\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Sli\u0161ati in razumeti... ali ni to eno in isto?\" h4=\"27. 8. 2017\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Odgovor je preprost. Ne! Sli\u0161imo od prvega dne, ko se rodimo, a zvokov \u0161e ne razumemo. Zvoke se moramo s poslu\u0161anjem \u0161ele nau\u010diti prepoznavati. Novope\u010deni star\u0161i radi \u010debljajo s svojim dojen\u010dkom, in ko jim ta vrne nasmeh, pogosto pravijo: \u00bbpoglej, ko me je razumel.\u00ab Seveda ni tako.<\/p>\n

Otrok bo skozi proces u\u010denja pri\u010del razumeti razli\u010dne zvoke. Z zvoki, ki jih bo velikokrat sli\u0161al, bo prepoznal nevarnosti, nelagodje, udobje, sre\u010do in nenazadnje po\u010dasi za\u010del razumeti tudi govor. Razumevanje je torej proces u\u010denja vse od zgodnjega otro\u0161tva in to u\u010denje traja skozi celotno \u017eivljenjsko obdobje. Pravilno delovanje celotnega u\u0161esnega organa v kombinaciji z na\u0161imi mo\u017egani daje tako \u017eelen kon\u010dni rezultat t.j. sli\u0161ati in razumeti.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column]

[vc_cta text=\"Najmanj\u0161e kosti\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"4. 2. 2017\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Najmanj\u0161e kosti\" h4=\"4. 2. 2017\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_row_inner][vc_column_inner width=”2\/3″][vc_column_text]Kladivce, nakovalce in stremence v srednjem u\u0161esu so najmanj\u0161e kosti v \u010dlove\u0161kem telesu.<\/p>\n

Sodelujejo pri prenosu zvoka iz zra\u010dnega okolja v zunanjem u\u0161esu v s teko\u010dino zapolnjenega ko\u0161\u010denega pol\u017ea v notranjem u\u0161esu. Zvo\u010dne vibracije, ki zadenejo ob bobni\u010d, le-tega zanihajo in zvok se pretvori v mehanske vibracije, ki preko kladivca, nakovalca in stremenca prepotujejo srednje uho. Naposled plo\u0161\u010da stremenca udari ob ovalno okence in od tam se vibracije prenesejo v notranje uho.[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/3″][vc_single_image image=”6426″ img_size=”full” alignment=”center”][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” bgtype=”grey”][vc_column]

[vc_cta text=\"Poslu\u0161anje svojega glasu\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"9. 7. 2015\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Poslu\u0161anje svojega glasu\" h4=\"9. 7. 2015\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]\u0160tevilni svojega posnetega glasu ne \u017eelijo poslu\u0161ati. Preberite zakaj.
\nVerjetno se je ve\u010dina \u017ee kdaj sli\u0161ala preko posnetka. Ob\u010dutek ob tem, ko sli\u0161imo svoj glas je ponavadi nelagoden, glas nam ve\u010dinoma ni v\u0161e\u010d. Nekateri sumimo, da je glas tako spremenila snemalna naprava. Sli\u0161imo ga namre\u010d \u010disto druga\u010de kot sicer. Pogosto se nam zdi svoj posneti glas otro\u010dji, popa\u010den, previsok in podobno.<\/p>\n

Dejstvo je, da svoj glas sli\u0161imo na druga\u010den na\u010din kot ostali v na\u0161i okolici. Do njih je zvok na\u0161ega glasu pri\u0161el le po zraku. To pomeni, da je zvok pripotoval do u\u0161esnega kanala in zavibriral bobni\u010d, te vibracije pa so se prenesle v notranje uho (pol\u017e).<\/p>\n

Mi svoj glas sli\u0161imo na dva na\u010dina. Prek zraka in prek na\u0161ih kosti ter tkiv. Med govorjenjem vibriranje glasilk vzbudi vibriranje kosti v lobanji in stimulira pol\u017ea. Na\u0161ega glasu smo se torej skozi \u017eivljenje navadili in nam je doma\u010d. Sli\u0161an zvok preko posnetka nam je tuj in ga prav zato pogosto ne maramo.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6429″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n

Poglejte si\u00a0video<\/a>\u00a0(v angle\u0161\u010dini), ki ga je objavil Washington Post.<\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”znane-osebe-z-izgubo-sluha”][vc_column]

[vc_cta text=\"Znane osebe z izgubo sluha, ki so tudi uporabniki slu\u0161nih aparatov\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"18. 12. 2014\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Znane osebe z izgubo sluha, ki so tudi uporabniki slu\u0161nih aparatov\" h4=\"18. 12. 2014\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_row_inner][vc_column_inner][vc_column_text]Ali imate izgubo sluha? Si tega ne priznate? Vedite, da niste sami.
\nIzguba sluha nima ekonomskih in socialnih meja. Lahko doleti vsakogar. 1 od 10 oseb ima izgubo sluha, oz. 1 od 3 starej\u0161ih oseb. Mnogi so neodlo\u010dni glede uporabe slu\u0161nih aparatov, predvsem zato, ker se bojijo kako bodo izgledali s slu\u0161nimi aparati in ker mislijo, da jih nih\u010de drug ne uporablja. Tak\u0161en strah je odve\u010d in v nasprotju z dejanskim stanjem. Spodaj je kratek seznam znanih oseb, ki zaradi izgube sluha uporabljajo (ali so uporabljali) slu\u0161ne aparate:[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6430″ img_size=”full” alignment=”center”][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” bgtype=”grey” el_id=”vpliv-poslusanja-na-razvoj-govora”][vc_column]
[vc_cta text=\"Vpliv poslu\u0161anja na razvoj govora in posledice neprepoznanih okvar sluha\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"15. 11. 2014\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Vpliv poslu\u0161anja na razvoj govora in posledice neprepoznanih okvar sluha\" h4=\"15. 11. 2014\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Povzetek<\/strong>
\nPoslu\u0161anje je osnova za razvoj govorjenega jezika. Za razvoj dobrih lingvisti\u010dnih sposobnosti je pomembno kriti\u010dno obdobje v razvoju poslu\u0161anja, to je do \u0161estega meseca starosti. Vsakr\u0161na, tudi najmanj\u0161a izguba sluha v zgodnjem otro\u0161tvu, se lahko odra\u017ea na govorno-jezikovnem razvoju.
\nNeprepoznane naglu\u0161nosti lahko trajajo dalj \u010dasa, lahko se pojavljajo ve\u010dkrat v omenjenem \u010dasu, lahko se progresivno slab\u0161ajo. Posledice so lahko na vseh nivojih slu\u0161nega procesiranja, a tudi na drugih podro\u010djih osebnostnega razvoja. Zato je nujno stalno spremljanje sluha.<\/p>\n

Uvod<\/strong>
\nPoslu\u0161anje \/ slu\u0161no procesiranje je za \u010dloveka pomembno za percepcijo govornih sporo\u010dil. Zanj mora biti s poslu\u0161anjem sposoben iz govornega sporo\u010dila izlu\u0161\u010diti lingvisti\u010dne informacije.
\nV zadnjih desetletjih znanstveniki dobivajo uvid v to, kako poslu\u0161anje vpliva na proces razvoja govora.<\/p>\n

Vpliv poslu\u0161anja na razvoj govora<\/strong>
\nRazvoj slu\u0161nega procesiranja se pri\u010dne pred rojstvom. Plod je sposoben sli\u0161ati in poslu\u0161ati. Morda prav ta zgodnja slu\u0161na izku\u0161nja vpliva na razvoj sposobnosti poslu\u0161anja in razvoja govora. Do njega se dobro prena\u0161ajo suprasegmentalne informacije, predvsem intonacija in ritem govora, ki jih dekodira in pomni. Zato novorojen\u010dki lahko razlikujejo materin jezik od tujega.<\/p>\n

Percepcija govora je zahtevna, ker ta ni sestavljen iz posameznih in nespremenljivih enot. Zanjo je pomembno pravilno delovanje slu\u0161nega sistema. Za razvoj poslu\u0161anja je pomembno kriti\u010dno obdobje, predvsem obdobje do 6 meseca starosti, do katerega dojen\u010dki razvijejo sposobnost diskriminacije lingvisti\u010dno pomembnih zna\u010dilnosti govora. Po nekaterih pokazateljih imajo otroci, ki do tega obdobja ne razvijejo sposobnosti slu\u0161ne pozornosti primerljive odraslim, omejitve v selektivnem poslu\u0161anju (te\u017eave pri poslu\u0161anju v hrupu, ve\u010d govorcev).[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6431″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]Posledice neprepoznanih okvar sluha<\/strong>
\nVsakr\u0161na, tudi najmanj\u0161a izguba sluha v zgodnjem obdobju \u017eivljenja ima posledice na govorno-jezikovnem podro\u010dju. Presejalni test sluha pri novorojen\u010dkih odkrije ve\u010dino ve\u010djih prirojenih okvar sluha in omogo\u010di zgodnjo diagnostiko, dodelitev slu\u0161nih aparatov in rehabilitacijo. Ne odkrije pa la\u017ejih okvar sluha, ki so lahko prisotne \u017ee ob rojstvu.<\/p>\n

Prva skupina otrok z la\u017ejo izgubo sluha: Na la\u017ejo okvaro sluha od rojstva lahko opozorijo \u0161ele posebnosti v govorno-jezikovnem razvoju.<\/p>\n

Druga skupina otrok z la\u017ejo izgubo sluha: Neprepoznane so lahko tudi progresivne okvare sluha v pred\u0161olskem obdobju. Te nimajo pri\u010dakovanega poteka, lahko so enostranske ali obojestranske, na razli\u010dnih frekvne\u010dnih podro\u010djih in z razli\u010dno hitrostjo upada sluha. Okvara je lahko perceptivna ali konduktivna. Dolgo so lahko neprepoznane progresivne okvare sluha, ki potekajo po\u010dasi in skoraj neopazno. Zanje je zna\u010dilno, da so izgube stalno prisotne, le stopnja izgube se spreminja. Sluh se stalno slab\u0161a do trenutka, ko to okolica opazi in ukrepa.<\/p>\n

Tretja skupina otrok z la\u017ejo izgubo sluha: Pogosto neprepoznana ali neobravnavana izguba sluha je posledica vnetij srednjega u\u0161esa. Ponavljajo\u010da se vnetja v zgodnjem otro\u0161tvu so lahko vzrok za\u010dasnih okvar sluha. Zna\u010dilnosti teh so obdobja, ko otrok sli\u0161i normalno in obdobja, ko zaradi vnetja ne sli\u0161i dobro. Ta obdobja so lahko razli\u010dno dolga in se lahko ponavljajo ve\u010d let. Povpre\u010dna izguba sluha v \u010dasu vnetja ni naj bila okoli 24 dB, lahko pa je seveda ve\u010dja (navajajo do 45 dB, kar je \u017ee pogovorno obmo\u010dje).<\/p>\n

Da problem ni zanemarljiv ka\u017eejo ameri\u0161ki podatki: 90% otrok ima vsaj eno vnetje srednjega u\u0161esa, akutno vnetje do drugega leta starosti ima dve tretjini otrok. Nekateri podatki navajajo, da ima v obdobju zgodnjega slu\u0161no-govornega razvoja do 3 leta starosti od 75% do 95% otrok vnetje srednjega u\u0161esa.<\/p>\n

Podatki so pomembni, saj \u010de se v prvem letu \u017eivljenja vnetja pojavijo \u0161tirikrat, ima otrok lahko potencialno 3-6 mesecev izgubo sluha.
\nOtrok z vnetjem u\u0161es zvoke sli\u0161i pridu\u0161eno. Zvok ni \u010dist in ni natan\u010den. Te\u017eave so ve\u010dinoma pri prenosu visokih frekvenc, zato slab\u0161e razlikuje ali ne sli\u0161i dolo\u010denih soglasnikov. Ker ponavljajo\u010da vnetja v zgodnjem otro\u0161tvu ne omogo\u010dajo stalne in nujne natan\u010dne zaznave in razlikovanja glasov, kar je osnova za usvajanje jezika, so pogoste posledice na podro\u010dju slu\u0161ne percepcije in jezikovnem razvoju.<\/p>\n

Posledica je lahko trajna nesposobnost uspe\u0161ne organizacije slu\u0161nih informacij in trajna nesposobnost razlikovanja podobno zvene\u010dih besed. Te\u017eave s slu\u0161no diskriminacijo pa lahko upo\u010dasnijo procesiranje.<\/p>\n

Ker so otroci z vnetjem u\u0161es rizi\u010dni za poslu\u0161anje, je potrebno stalno spremljanje sluha in takoj\u0161nje ukrepanje, predvsem na podro\u010dju slu\u0161nega procesiranja.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”6432″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]Znaki la\u017eje izgube sluha:<\/strong><\/p>\n