{"id":7261,"date":"2018-06-14T20:45:08","date_gmt":"2018-06-14T18:45:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/?page_id=7261"},"modified":"2018-08-02T10:02:40","modified_gmt":"2018-08-02T08:02:40","slug":"spletni-koticek","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/","title":{"rendered":"Spletni koti\u010dek"},"content":{"rendered":"

[vc_row][vc_column][vc_single_image image=”8839″ img_size=”full” alignment=”center” title=”Poiskali smo zanimive objave s podro\u010dja sluha, naglu\u0161nosti in slu\u0161nih aparatov. “][vc_column_text]<\/p>\n

Nekatera spletna mesta spreminjajo ali ukinjajo povezave do \u017ee objavljenih vsebin, zato nekatere vsebine niso ve\u010d dostopne. Prosimo za razumevanje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Predlagajte povezave. Pi\u0161ite na:\u00a0info@audiobm.si<\/a><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002379080{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7285″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"Skrb za sluh pomaga ohranjati neodvisnost\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Anita Vo\u0161njak, 9. marec 2018\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Skrb za sluh pomaga ohranjati neodvisnost\" h4=\"Anita Vo\u0161njak, 9. marec 2018\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Izguba sluha, ki jo je mogo\u010de prepre\u010devati, zdraviti in rehabilitirati, mo\u010dno vpliva na zdravje in kakovost \u017eivljenja posameznika, ki se z njo sre\u010duje. Neodvisnost mnogim pomaga ohranjati tudi slu\u0161ni aparat, ki je pri nas za osebe z okvaro sluha brezpla\u010den.<\/p>\n

Okvara sluha pri nas, podobno kot v svetu, pesti \u017ee vsakega desetega prebivalca in z leti le \u0161e nara\u0161\u010da. Ker pa kar dve tretjini ljudi zaradi te\u017eav s sluhom ne obi\u0161\u010de zdravnika in ne i\u0161\u010de pomo\u010di, ki bi jim povrnila kakovost \u017eivljenja, ima ugotovljeno okvaro sluha le tretjina prebivalcev z okvarjenim sluhom. V Sloveniji uradno \u017eivi okoli 1500 gluhih in okoli 70.000 naglu\u0161nih oseb.<\/p>\n

Okvare sluha so tretja najpogostej\u0161a invalidnost. Vplivajo na zdravje, predvsem pa mo\u010dno poslab\u0161ajo kakovost \u017eivljenja posameznikov, ki zaradi postopne izgube sluha nemalokrat zapadejo v depresijo in se lahko zaradi tega za\u010dnejo izogibati tudi socialnim stikom, opozarjajo pri Zvezi dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije. Ob svetovnem dnevu sluha konec prej\u0161njega tedna so ljudi s te\u017eavami s sluhom znova pozvali, naj ne odla\u0161ajo in naj se odpravijo na pregled k zdravniku. Kot pravijo, je pri nas pot do strokovnjakov odprta vsem, ne glede na starost. Poleg tega lahko pri nas vsak, ki ima okvarjen sluh v govornem obmo\u010dju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, pridobi standardni slu\u0161ni aparat brezpla\u010dno, saj stro\u0161ke zanj krije zdravstvena zavarovalnica.<\/p>\n

Pomo\u010d ob izgubi sluha<\/strong>
\n\u00bb\u010ce imate izgubo sluha in uporabljate slu\u0161ni aparat, imate veliko ve\u010dje mo\u017enosti, da ohranite neodvisnost,\u00ab so jasni pri Zvezi dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije, ki je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, za gluhe, naglu\u0161ne, osebe s pol\u017eevim vsadkom in gluhoslepe. Po njihovih podatkih pri nas uporablja slu\u0161ni aparat pribli\u017eno 70.000 uporabnikov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa vsako leto izdajo pribli\u017eno 18.000 novih slu\u0161nih aparatov.<\/p>\n

Pomembno je, da so ljudje ozave\u0161\u010deni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogo\u010de prepre\u010diti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Kajti \u010de izgube sluha ne obravnavamo, lahko to mo\u010dno vpliva na vsakdanje \u017eivljenje \u010dloveka. Zato je pomembno, da se ljudje zavedajo in ob izgubi sluha takoj ustrezno ukrepajo, saj jim bo to omogo\u010dilo bolj\u0161i nadzor nad lastnim zdravjem, kakovost \u017eivljenja pa se bo znova pribli\u017eala ravni pred izgubo sluha, opozarjajo pri zvezi. O te\u017eavah se je zato treba \u010dim prej pogovoriti s strokovnjakom, saj je mogo\u010de izgubo sluha ne le u\u010dinkovito prepre\u010devati, marve\u010d tudi u\u010dinkovito zdraviti in rehabilitirati.<\/p>\n

V lu\u010di prepre\u010devanja izgube sluha je zelo pomembno, da se te mo\u017enosti zavedamo in ji posve\u010damo ustrezno pozornost \u017ee v \u010dasu, ko \u0161e nimamo te\u017eav. Izogibati se je treba predvsem dejavnikom, ki pove\u010dujejo mo\u017enosti za nastanek te\u017eav s sluhom oziroma njegovo izgubo. \u0160e zlasti pomembna je za\u0161\u010dita pred hrupom in glasnimi zvoki, ne le na delovnem mestu, ampak vse bolj tudi v prostem \u010dasu in doma\u010dem okolju.<\/p>\n

Aparat prina\u0161a neodvisnost<\/strong>
\nPosledice nezdravljene izgube sluha vplivajo tudi na potrebo po dodatni pomo\u010di pri normalnih dnevnih aktivnostih. Oseba, ki postane odvisna od drugih, se zaradi nesamostojnosti pogosto \u0161e dodatno socialno izolira, kar posledi\u010dno pove\u010da stres in vodi v z njim povezana obolenja. Z uporabo slu\u0161nega aparata imajo osebe z izgubo sluha ve\u010dje mo\u017enosti za razumevanje govora in so bolj neodvisne, dokazujejo \u0161tevilne raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih letih. Med drugim so pokazale, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v bolj\u0161i psihofizi\u010dni kondiciji, podvr\u017eeni so manj\u0161emu tveganju za kognitivni upad in demenco, manj so utrujeni, kakovost njihovega \u017eivljenja pa je na splo\u0161no vi\u0161ja. Slu\u0161no prizadeti, ki ne poskrbijo za svoj sluh in ne uporabljajo ustreznih slu\u0161nih pripomo\u010dkov, so bolj podvr\u017eeni depresiji in psihozam in imajo tudi kraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo.<\/p>\n

Zveza dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije, ki povezuje 13 dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih, se \u017ee leta aktivno vklju\u010duje v prepre\u010devanje izgube sluha ter promocijo njenega zdravljenja in rehabilitacije. Izvaja vrsto posebnih socialnih programov, ki vklju\u010dujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozave\u0161\u010danje \u0161ir\u0161e javnosti, svetovanje, pomo\u010d posamezniku in drugo, na\u0161teva strokovni delavec zveze Adem Jahjefendi\u0107.<\/p>\n

\u00bbNa\u0161i \u010dlani so naredili korak v pravo smer in poiskali strokovno pomo\u010d zaradi te\u017eav s sluhom in uporabljajo tudi sodobne tehni\u010dne pripomo\u010dke, slu\u0161ne aparate ali pol\u017eeve vsadke. Vsi cenijo svojo neodvisnost in \u017eelijo ostati dinami\u010dni, dru\u017eabni in pametni,\u00ab so ob svetovnem dnevu gluhih pri zvezi opozorili na besede predsednika Evropske zveze naglu\u0161nih Marcela Bobeldijka. Dodali pa \u0161e misel predsednika Evropskega zdru\u017eenja profesionalnih ponudnikov slu\u0161nih aparatov Marka Laureynsa: \u00bbMed posebnimi potrebami na\u0161ih uporabnikov je izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja na zelo visokem mestu. Skoraj vedno sli\u0161imo zgodbe ljudi, ki pravijo, da bi veliko prej za\u010deli uporabljati slu\u0161ni aparat, \u010de bi vedeli, da bo ta korak spremenil njihovo \u017eivljenje na tako pozitiven na\u010din.\u00ab<\/p>\n

Vzroki za izgubo sluha<\/strong>
\nLjudje, ki dobro sli\u0161ijo, se pogosto premalo zavedajo, kako dragocen je sluh in kako hitro se lahko iztro\u0161i ali odpove. Najpogostej\u0161i vzrok za izgubo sluha je staranje. V starosti 65 let izguba sluha pesti \u017ee tretjino starej\u0161ih, vsak deseti \u017ee potrebuje tudi slu\u0161ni aparat, \u010deprav bi lahko marsikdo s pravo\u010dasnim ukrepanjem ta \u010das precej zamaknil. Seveda bi se moral za to \u017ee prej izogibati pretiranemu hrupu in poslu\u0161ati glasbo pri zmerni glasnosti. Zavedati se je treba, da lahko v okvaro vodijo tudi vztrajni \u0161umi in vibracije, ki se zdijo na prvi pogled povsem sprejemljivi, denimo promet. Izgubo sluha pa lahko pospe\u0161ijo tudi bolezni, vnetja u\u0161es, nekatera zdravila, dednost in fizi\u010dne po\u0161kodbe.<\/p>\n

Vir: https:\/\/www.dnevnik.si\/1042814139\/magazin\/zdravje\/skrb-za-sluh-pomaga-ohranjati-neodvisnost<\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7284″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"Svetovni dan sluha\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"3. 3. 2016\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Svetovni dan sluha\" h4=\"3. 3. 2016\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]V preteklem letu smo na NIJZ analizirali podatke o motnjah sluha pri otrocih in mladostnikih, ki so bile ugotovljene pri sistemati\u010dnih preventivnih zdravstvenih pregledih v obdobju od 2001 do 2012. Ugotovili smo, da se glede na letne povre\u010dne vrednosti motenje sluha pri otrocih in mladini pojavile pri 1,3\u20131,9 % pred\u0161olskih otrocih, 1,2\u20131,6 % osnovno\u0161olcih in 0,6\u20131,3 % srednje\u0161olcih oziroma mladih do 19. leta. Nekoliko ve\u010d motenj sluha je bilo skupno ugotovljenih v koprski, kranjski in novogori\u0161ki regiji, sledijo jim celjska in novome\u0161ka regija. Zanimiv je bil predvsem izrazito ve\u010dji dele\u017e motenj sluha zaznan pri osnovno\u0161olcih v novogori\u0161ki regiji po letu 2006. Podatke bi bilo sicer potrebno zbirati \u0161e bolj podrobno, \u010de bi \u017eeleli natan\u010dneje ugotavljali vzroke za spremembe v \u010dasu in razlike med posameznimi regijami.<\/p>\n

V Izoli in Ravnah na Koro\u0161kem smo med osnovno\u0161olci v \u010dasu sistemati\u010dnega zdravstvenega pregleda izvedli anketo o njihovih navadah poslu\u0161anja glasbe z namenom ozave\u0161\u010danja mladine in njihovih star\u0161ev ter u\u010diteljev in zdravstvenih delavcev o mo\u017enostih okvare sluha zaradi dolgotrajnega in pogostega poslu\u0161anja glasne glasbe prek slu\u0161alk prenosnih predvajalnikov glasbe.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”7275″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n

Motnje sluha najprej opazimo kot te\u017eave pri razumevanju pogovora.<\/p>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text]Motnje sluha najprej opazimo kot te\u017eave pri razumevanju pogovora. Pogovor sicer sli\u0161imo, a ga ne razumemo, \u0161e posebej v hrupnem okolju. Sogovornika zato pogosteje prosimo, da ponovi kar je povedal. Pribli\u017eno 5 % prebivalcev sveta ima manj\u0161o ali ve\u010djo motnjo sluha. To je okoli 360 milijonov ljudi ali eden od 20 prebivalcev. Motnje sluha lahko povzro\u010dijo \u0161tevilni vzroki od nezgode do bolezni. Ljudje, ki se soo\u010dijo z motnjo sluha imajo pogosto ob\u010dutek odrezanosti od sveta. Otroci z motnjo sluha pri pouku porabijo veliko ve\u010d energije zaradi napora pri poslu\u0161anju in so zato prej in bolj utrujeni. Problem je \u0161e ve\u010dji v hrupni u\u010dilnici. Zgodnje odkrivanje motenj, prepre\u010devanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomo\u010d lahko v veliki meri zmanj\u0161ajo posledice in izbolj\u0161ajo stik z okolico. Navajeni smo, da se izguba sluha pojavi z leti. Vedno ve\u010d motenj sluha pa strokovnjaki v zadnjem \u010dasu opa\u017eajo tudi med mlaj\u0161imi prebivalci. Predvsem mlaj\u0161e generacije so izpostavljene visokim ravnem zvoka dalj\u0161i \u010das zaradi bolj enostavnega poslu\u0161anja glasbe prek slu\u0161alk prenosnih predvajalnikov glasbe.<\/p>\n

Zgodnje preverjanje sluha je \u0161e posebej pomembno pri otrocih, ker motnje sluha negativno vplivajo na otrokov jezikovno govorni, kognitivni in socialno-\u010dustveni razvoj. Jezikovni razvoj otroka se namre\u010d za\u010dne s poslu\u0161anjem in ne z govorom.<\/p>\n

Povezava do objave na spletu, NIJZ, Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7281″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"U\u0161esa je treba kdaj peljati tudi na dopust\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Nika Vistoropski, 19. 2. 2016\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"U\u0161esa je treba kdaj peljati tudi na dopust\" h4=\"Nika Vistoropski, 19. 2. 2016\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Pribli\u017eno 1,1 milijarde najstnikov in mladih odraslih tvega izgubo sluha zaradi nezdravega izpostavljanja avdionapravam, med katerimi so tudi pametni telefoni, ki jih danes mladi, kot lahko opazimo vsak dan, vse manj uporabljajo za telefoniranje, vse bolj pa za poslu\u0161anje glasbe.<\/strong><\/p>\n

Na\u0161 sluh pa lahko ogrozijo tudi kraji, za katere pregovorno velja glasnost: no\u010dni klubi, bari, \u0161portni dogodki. Med 12. in 35. letom je skoraj 50 odstotkov posameznikov izpostavljenih \u0161kodljivim zvokom iz prenosnih napravic, ki zapirajo v svoj paralelni svet in ohromijo dogajanje naokoli. V tej starostni skupini pa ima lahko 40 odstotkov posameznikov te\u017eave s sluhom, ker se preve\u010dkrat in predolgo izpostavljajo krajem, kjer ti\u0161ina ni doma. In kaj je za na\u0161a u\u0161esa varno? Tisto, kar ne presega osmih ur z glasnostjo 85 decibelov ali petnajstih minut z glasnostjo 100.<\/p>\n

Vsak ima svojo interpretacijo tega, kaj je zanj varno. Strokovnjaki pravijo, da je t. i. varnost odvisna od intenzivnosti, glasnosti, trajanja in frekvence. Izpostavljanje glasnim zvokom lahko pripelje do za\u010dasne izgube sluha ali tinitusa (strokovni izraz za \u0161umenje v u\u0161esih). Ko pa je izpostavljenost izjemno glasna, redna in podalj\u0161ana, lahko pripelje do dokon\u010dne po\u0161kodbe senzori\u010dnih vlaken v u\u0161esu, ki povzro\u010dijo nepopravljivo okvaro sluha.<\/p>\n

Izgubi sluha se je mogo\u010de izogniti<\/strong>
\nPo svetu kar 360 milijonov ljudi trpi zaradi zmerne ali resne izgube sluha, in sicer zaradi genskih predispozicij, te\u017eav med porodom, infekcijskih bolezni, kroni\u010dnih vnetij u\u0161es, starosti in seveda tudi zaradi dolgotrajne \u010dezmerne izpostavljenosti hrupu. Ob tem podatku je treba navesti, da se je polovici izgub sluha mogo\u010de izogniti.<\/p>\n

Z gotovostjo ne vemo, kako glasno na\u0161i mladi poslu\u0161ajo glasbo, ko imajo v u\u0161esih slu\u0161alke, a kar vemo, je, da glasbene naprave za doma\u010do uporabo lahko dose\u017eejo od 95 do 105 decibelov.[\/vc_column_text][vc_single_image image=”7277″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]<\/p>\n

Po svetu kar 360 milijonov ljudi trpi zaradi zmerne ali resne izgube sluha.<\/p>\n

[\/vc_column_text][vc_column_text]Po\u0161kodovane dla\u010dnice<\/strong>
\nKot nam razlaga Kvarkadabra.net (avtor Sa\u0161o Dolenc), so dla\u010dnice univerzalne \u010dutne celice, ki vsakr\u0161en premik dla\u010dic ali laskov, s katerimi so porasle, spremenijo v spremembo elektri\u010dnega potenciala na svoji membrani: \u00bbNotranje dla\u010dnice so povezane s slu\u0161nim \u017eivcem in po\u0161iljajo signale v mo\u017egane, medtem ko so zunanje dla\u010dnice predvsem sprejemnice signalov iz mo\u017eganov. \u010clove\u0161ki pol\u017e vsebuje pribli\u017eno 4000 notranjih in 12.000 zunanjih dla\u010dnic, ki so razporejene v razmiku okrog 10 mm. Nad njimi le\u017ei tektorialna membrana, na katero so pritrjeni iz dla\u010dnic izhajajo\u010di laski. Dla\u010dnice so predvsem mehano-elektri\u010dni pretvorniki, ki prevajajo mehanske premike celi\u010dnih laskov, povzro\u010dene z nihanjem tektorialne membrane, v elektri\u010dne signale v celicah. Zunanje dla\u010dnice pa so hkrati elektromehani\u010dni pretvorniki, saj lahko spremembe elektri\u010dne napetosti na telesu celice pretvorijo v spremembo svoje dol\u017eine.\u00ab<\/p>\n

Ko govorimo o zaznavni oziroma senzorinevralni izgubi sluha, govorimo o izgubi sluha, ki je posledica okvare v notranjem u\u0161esu ali v slu\u0161nem \u017eivcu. Najpogosteje nastane, kadar dla\u010dne celice ne delujejo pravilno ali prehitro odmirajo. Obi\u010dajno je okvara trajna, zdravljenje pa zgolj podporno, kot je na primer uporaba slu\u0161nega aparata.<\/p>\n

Sli\u0161ite \u0161epet?<\/strong>
\nKako pa sploh lahko ugotovimo, kako okvarjen je na\u0161 sluh? Preiskava poteka tako, da pacienta posedejo z u\u0161esom, v katerem so zaznali te\u017eave, proti preiskovalcu, in sicer na razdalji \u0161estih metrov. Pacient mora zapreti o\u010di in si drugo uho pokriti z dlanjo. Preiskava se za\u010dne s \u0161epetom. Preiskovalec izgovarja dvomestne \u0161tevilke in se hkrati pribli\u017euje bolniku, dokler nas ta ne sli\u0161i razlo\u010dno in lahko izgovorjene \u0161tevilke tudi ponovi. \u010ce jih ne sli\u0161i niti, kadar jih izgovarjamo tik ob u\u0161esu, preiskavo ponovimo, le da jih zdaj izgovarjamo glasno. Da lahko govorimo o normalnem sluhu, moramo sli\u0161ati \u0161epet s \u0161estih metrov. Rahlo naglu\u0161nost zaznamo, \u010de \u0161epet sli\u0161imo s \u0161tirih metrov, srednjo od enega do \u0161tirih in hudo z enega metra.<\/p>\n

Pojejte jabolko<\/strong>
\nKo se odlo\u010date za nakup slu\u0161alk, pa lahko \u017ee z izbiro pravih veliko naredite. Pri slabih je tako, da ko povi\u0161ate glasnost, povi\u0161ate tudi visokofrekven\u010dne zvoke, ki so za sluh najve\u010dji \u0161kodljivci. In \u010deravno imate glasbo zelo radi, si vendarle dovolite slu\u0161alke kdaj odlo\u017eiti, da si u\u0161esa odpo\u010dijejo. Pravijo, da vitamin C pomaga pri prepre\u010devanju izgube sluha. Ste \u017ee premi\u0161ljevali o tem, da bi, ko se predate glasbi, zraven jedli \u0161e jabolko?<\/p>\n

Povezava do spletne objave >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column]

[vc_cta text=\"Miha Zupan: slovenski gluhi ko\u0161arkar, ki bi rad zdru\u017eil dva svetova\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"11. 9. 2015, Avtor: Jaka Lopati\u010d\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Miha Zupan: slovenski gluhi ko\u0161arkar, ki bi rad zdru\u017eil dva svetova\" h4=\"11. 9. 2015, Avtor: Jaka Lopati\u010d\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Od vseh slovenskih ko\u0161arkarjev je Miha Zupan tisti, ki se mora na poseben na\u010din prilagajati igri in zlasti komunikaciji. \u010ceprav je gluh, se odli\u010dno znajde v \u0161portu. Letos je spet postavil mejnik.<\/p>\n

Slovenci smo majhen narod in \u010de nekdo premika meje mogo\u010dega, smo nanj zelo ponosni. Miha Zupan je eden tak\u0161nih \u0161portnikov, ki gluhim odpira vrata v vsakdanji svet. \u010ceprav je hendikepiran, je s trdno voljo dokazal, da se lahko dobro znajde v svetu profesionalnega \u0161porta. V\u010dasih pa zna svojo hibo tudi izkoristiti ter s tem spravi soigralce v dobro voljo. Nekaj anekdot je zaupal tudi za bralke in bralce Sportala.
\n[\/vc_column_text][vc_single_image image=”7287″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]\u010ce ste pred petimi leti kot prvi gluhi \u0161portnik nastopili na svetovnem ko\u0161arkarskem prvenstvu, letos kot prvi gluhi igrate na EuroBasketu. Kaj vam to pomeni? <\/strong>
\nOb\u010dutek je dober. Ponosen sem, da sem dosegel, kar sem si sprva poleti \u017eelel \u2013 uvrstitev med potnike za evropsko prvenstvo. Vendar to ni bil moj cilj. Moj je, da se z reprezentanco uvrstimo \u010dim vi\u0161je. \u017delja je medalja. Najbolj sem vesel, da lahko kot gluh igralec igram na isti ravni in poka\u017eem \u0161ir\u0161i javnosti, da smo lahko gluhi ljudje dobri \u0161portniki. Sku\u0161am pokazati tako dobre kot slabe strani, ki jih imamo.<\/p>\n

Koliko te\u017eav imate, ker igrate s slu\u0161nim aparatom? <\/strong>
\nKomunikacija med soigralci ni te\u017eava. Najve\u010dja je, ko je glasba ali so navija\u010di glasni. Te\u017eava je v tem, \u010de sem stran od trenerja in ka\u017ee kak\u0161no akcijo. K sre\u010di imam odli\u010dne soigralce, ki vedo, kaj moram prestati. To mi je zelo pomembno.<\/p>\n

Zato morate verjetno toliko bolj gledati trenerjeva navodila? <\/strong>
\nZbranost mora biti na najvi\u0161ji ravni, da vidim, kaj je treba narediti in kaj kdo zahteva. \u010ce zbranost pade, izgubi\u0161 rde\u010do nit. Zame je biti pozoren celotno tekmo zahtevno. Enako je na treningih, a se s\u010dasoma navadi\u0161.<\/p>\n

Ali bi radi kdaj postali ambasador za gluhe? <\/strong>
\nBi. Z velikim veseljem bi pomagal ljudem, ki so gluhi, saj zelo dobro vem, kak\u0161ne te\u017eave imamo – od diskriminacije do komunikacije. Rad bi, da se nekako gluhi in vsakdanji svet zdru\u017eita. Natan\u010dno namre\u010d vem, kje imamo mi te\u017eave. Po koncu kariere bom posku\u0161al organizirati stvari in pomagati.<\/p>\n

Tudi drugi gluhi govorijo tako dobro kakor vi? <\/strong>
\nNe bom rekel, da je pri vseh tako. Nekateri hodijo v zelo dobre \u0161ole in so se v komunikaciji razvili. Pri meni je bilo tako, da sem bil v osnovni \u0161oli zavoda za gluhe in tam ni nih\u010de govoril. Govora takrat nisem razvijal. Zame je bila najbolj\u0161a \u0161ola ko\u0161arka. Ko sem jo za\u010del igrati, sem pri\u0161el v drug svet. Pri govoru sem moral narediti velik napredek. Ko\u0161arka mi je dala veliko znanja.<\/p>\n

Na kak\u0161ni razdalji lahko nekomu berete z ustnic? <\/strong>
\nHm, ne vem. Pribli\u017eno od pet do sedem metrov.<\/p>\n

Ali lahko vse razberete tako dale\u010d? <\/strong>
\nNe bi rekel, da vse, vendar nekaj stvari razumem. Vem, kaj je bistvo stavka, ne morem pa re\u010di, da vidim vse od A do \u017d.<\/p>\n

Povejte nam kak\u0161no anekdoto, ko ste kdaj izkoristili va\u0161 slu\u0161ni aparat in ga morebiti celo ugasnili, \u010de nekoga niste \u017eeleli poslu\u0161ati \u2026<\/strong>
\nSpomnim se, da sem bil v tur\u0161kem klubu in nam ni \u0161lo najbolje. Imeli smo ogromno sestankov in sem bil \u017ee nekako naveli\u010dan, ker se je vsaki\u010d isto ponavljajo. Enkrat sem bil tako utrujen, da sem si na telefonu pri\u017egal glasbo, telefon pa imam prek bluetootha povezan z aparatom. Ves sestanek sem poslu\u0161al glasbo in se sprostil. Trenerju sem bral z ustnic in ga razumel. Fantje so vedeli, da sem bil preve\u010d spro\u0161\u010den, saj sem se v ritmu glasbe nekoliko gibal. Dejali so, da imam prednost.<\/p>\n

Povezava do celotne objave >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7290″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"Slovar slovenskega znakovnega jezika\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"2015\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Slovar slovenskega znakovnega jezika\" h4=\"2015\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Slovenski znakovni jezik gluhih temelji na uporabi rok, mimike obraza, o\u010di in ustnic ter gibanju telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. Znakovni jezik je za gluhe jezik sporazumevanja. V njem se lahko izra\u017eajo, poleg tega pa jim le ta na\u010din sporazumevanja omogo\u010da njihov optimalni razvoj. Znakovni jezik nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem obmo\u010dju, saj je znakovni jezik neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Ve\u010d >><\/a><\/strong><\/p>\n

Na spletnih straneh Zveze dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije se poleg drugih zanimivih informacij za gluhe in naglu\u0161ne najde tudi SPLETNI SLOVAR SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA.
\nIskanje besed ali besednih zvez poteka na dva na\u010dina. Izvedite ve\u010d in preizkusite![\/vc_column_text][vc_single_image image=”7291″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]Povezava do slovenskega znakovnega jezika >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7281″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"Smo edina bitja, ki se rojevamo s krikom\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"20.11.2013\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Smo edina bitja, ki se rojevamo s krikom\" h4=\"20.11.2013\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Viljem \u0160\u010duka, dr. med., psihoterapevt o tem, zakaj je pomemben sluh in kako ga do\u017eivlja sam. <\/strong><\/p>\n

\u00bbZa pripadnike slovanskih plemen so bili nemi Germani, ker niso razumeli njihove govorice. Zato jih Slovani imenujemo \u2013 Nemci,\u00ab pi\u0161e o govoru Viljem \u0160\u010duka, dr. med., v knjigi \u0160olar na poti do sebe. Razvoj govora je potekal polagoma, skoraj milijon let, in \u010dlove\u0161ka govorica je \u00bbmogo\u010dna zvo\u010dna scena, rojena v materinem naro\u010dju\u00ab. O sluhu smo se pogovarjali prav s \u0160\u010duko, psihoterapevtom, natan\u010dneje tudi o tem, zakaj je pomemben in kako se je do\u017eivljal sam, ko je nehal sli\u0161ati drugega.<\/p>\n

Absurdno je, kako se spreminjajo razmerja dialoga, ko eden sli\u0161i, drugi ne.<\/strong><\/p>\n

Ob tem \u0161e zanimivost: absurd je tujka za nesmisel, v arab\u0161\u010dini pomeni \u010dloveka, ki ne sli\u0161i. Izhaja iz latinske besede surdus, ki ozna\u010duje gluhega ali nemega. Ves \u010dlove\u0161ki smisel je v govoru in komunikaciji, zato je sluh izjemno pomemben. Kljub temu, da smo ljudje bitja petih \u010dutov, so prvi trije \u010duti na blizu \u2013 dotik, vonj in okus \u2013 zadnja dva, sluh in vid, pa sta \u010dutili na dale\u010d. Vid je \u010dutilo \u017eivali, ker je pogled tisti, ki frapira, medtem ko je sluh zna\u010dilno \u010dlove\u0161ko \u010dutilo, ker smo bitja, ki komuniciramo prek zvoka. Smo edina bitja, ki se rojevamo s krikom. \u00bbLe\u00ab 15 odstotkov dra\u017eljajev sprejemamo prek zvoka (80 odstotkov z vidom in pet odstotkov z drugimi \u010dutili), a smo vseeno slu\u0161na bitja. Hendikep, ki ostane zaradi vida, je veliko manj\u0161i kot hendikep, ki ostane zaradi sluha.<\/p>\n

Kot ogro\u017eene vidimo predvsem slepe, a oni imajo na voljo pot, ki so jo v mo\u017eganih \u0161ele pred kratkim odkrili, in sicer t. i. dinozavrsko slu\u0161no pot, ki pa je podzavestna. Tako da tudi slepec s podzavestnim o\u010desom vidi, \u010deprav se tega ne zaveda. Kdor je gluhonem, te\u017eko komunicira. Znana pa je Helen Keller, ki je uresni\u010dila ogromne potenciale s samo tremi \u010dutili; dotikom, vonjem in okusom. Pri \u010dloveku je zlasti velik hendikep takrat, ko njegove komunikacijske sposobnosti ne sprejmemo. Sem dvojezi\u010den, rojen sem v Trstu, in z zelo neprijetnimi ob\u010dutki se spominjam trenutkov, ko so fa\u0161isti prepovedovali mojo materin\u0161\u010dino, sloven\u0161\u010dino. Nacionalna ali jezikovna nestrpnost velja za najbolj kruto kazen za osebnostni razvoj posameznika, saj ga \u010dustveno pohabi in \u010dlove\u0161ko razvrednoti. Materin\u0161\u010dina izhaja iz du\u0161evnosti in duhovnosti, \u010dlovekove notranjosti, drugih jezikov se u\u010dimo razumsko.<\/p>\n

“Dolgo sem skrival naglu\u0161nost, zadnje \u010dase pa re\u010dem: Oprostite, sli\u0161im slabo. Lahko \u0161e enkrat ponovite? Ni\u010d ve\u010d je ne skrivam, saj nisem sam kriv zanjo.”<\/p><\/blockquote>\n

Sam sem sluh za\u010del izgubljati po petdesetem letu. Prej velik ljubitelj umetnosti, glasbe, dru\u017ebe kot take sem se za\u010del osamljati, in to samo zato, ker nisem sli\u0161al. Vse dokler me niso kolegi prisilili, da sem si omislil \u2013 slu\u0161ni aparat. Otepal sem se ga, zdaj imam najmodernej\u0161ega. Dolgo sem skrival svojo naglu\u0161nost, zdaj je ne ve\u010d. Saj nisem sam kriv zanjo.<\/p>\n

Zakaj ga niste hoteli?<\/strong><\/p>\n

Predsodek pa\u010d, zdelo se mi je, da je to samo za stare. Zdaj vidim, da ni tako. Spet hodim na koncerte! Ima pa moj aparat tudi razli\u010dne nastavitve; recimo za govor v hrupu, govor v ti\u0161ini, za poslu\u0161anje glasbe … Je tudi pravi ra\u010dunalnik, kajti vse glasove, ki so enaki in nesmiselni, preprosto zbri\u0161e. Ropot tako sli\u0161im samo prve pol minute.<\/p>\n

In kako ste skrivali naglu\u0161nost?<\/strong><\/p>\n

Nau\u010dil sem se brati z ustnic. Hudo pa je bilo, ker sem dostikrat narobe razumel vpra\u0161anje in ponudil napa\u010den odgovor. Zdaj ko imam slu\u0161ni aparat, je seveda druga\u010de, a nemalokrat se mi je zgodilo, da me je tisti na drugi strani gledal z neznanskim za\u010dudenjem, ker sem o\u010ditno govoril povsem narobe.<\/p>\n

Od kod nestrpnost do tistih, ki slab\u0161e sli\u0161ijo?<\/strong><\/p>\n

Veste, nimamo \u010dasa, ne znamo ve\u010d komunicirati, kajti komuniciranje ni samo izmenjava informacij, temve\u010d preoblikovanje informacij iz razumevanja v do\u017eivetje. Za to pa seveda potrebujemo \u010das. Velikokrat si re\u010demo, da zdaj pa za te stvari res nimamo \u010dasa, in \u010de kdo po\u010dasi govori, jeclja, ne zna natan\u010dno in hitro ubesediti svojih misli, postanemo nestrpni.<\/p>\n

Naj vam povem anekdoto: \u0161e pred vojno sem bil v Sarajevu gost nekdaj finega avstrijskega hotela Evropa; med vojno je pogorel. Neko popoldne sem \u0161prical predavanje psihoterapevtskega simpozija in posedal v hotelski restavraciji. Nenadoma je vstopil gospod v kamgarnskem pla\u0161\u010du, z lepim klobukom in rokavicami. Natakar se mu je priklonil in rekel: ‘Izvolite.’ In gospod: ‘Kahvu jedvu, ali nemoj brzo.’ Gospod je sedel, bral Oslobo\u0111enje, natakar je kavo pripravljal po\u010dasi, da je gospod lahko hrepenel po do\u017eivetju. Tega Slovenci ne znamo. Takrat, v tisti staromodni restavraciji, sem do\u017eivel tisto pravo kavo.<\/p>\n

Ko bi le besede znali oblikovati tako, da bi postale pesmi, da bi jih lahko do\u017eiveli. To bi bila komunikacija! Gluhi \u010dlovek, ki nima sposobnosti metaforike, ker se je ni u\u010dil, je ne zmore, se izra\u017ea nevroti\u010dno, hitro, prestra\u0161en, da ga ne bodo razumeli, sprejeli.<\/p>\n

Lahko ponudite kak\u0161no opozorilo, kako ohraniti sluh?<\/strong><\/p>\n

Nenehno ga je treba gojiti. Zelo hrupna glasba, ki presega od 80 do 100 decibelov, je nevarna, nevarno je tudi potapljanje v mrzli vodi, zama\u0161ene obnosne votline, vnetja grla, saj lahko sluz, ki se nabira v prehodu od srednjega u\u0161esa do nosne votline, povzro\u010di trajno kroni\u010dno vnetje srednjega u\u0161esa in nagnitje bobni\u010da. To je tisto, kar lahko kasneje povzro\u010di tudi izgubo sluha. No, popolne izgube ni ve\u010d; \u010de je le ohranjen slu\u0161ni \u017eivec, lahko veliko pomagajo \u017ee otrokom ob rojstvu.<\/p>\n

Povezava do objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column]

[vc_cta text=\"Slu\u0161ni ap. in vsadni slu\u0161ni pripomo\u010dki\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Zabret, Battelino \/ Rehabilitacija letnik XIII, \u0161t. 2 (oktober 2014)\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Slu\u0161ni ap. in vsadni slu\u0161ni pripomo\u010dki\" h4=\"Zabret, Battelino \/ Rehabilitacija letnik XIII, \u0161t. 2 (oktober 2014)\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_single_image image=”7294″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_single_image image=”7295″ img_size=”full” alignment=”center”][vc_column_text]Izvle\u010dek<\/strong>
\nNezdravljena izguba ali odsotnost sluha ne pomenita samo izolirane zdravstvene te\u017eave, ampak posledi\u010dno tudi motnje sporazumevanja. Moteno sporazumevanje negativno vpliva na odnose med prizadeto osebo in okolico in na njeno osebnost.<\/p>\n

Sodobna tehnologija nam omogo\u010da, da gluhost in naglu\u0161nost v veliki meri izbolj\u0161amo z uporabo slu\u0161nega aparata, kostno usidranega pripomo\u010dka, vibracijskega vsadka za srednje uho, pol\u017eevega vsadka ali vsadka v mo\u017egansko deblo. Omenjeni pripomo\u010dki oja\u010dijo zvo\u010dno informacijo pred bobni\u010dem, jo prena\u0161ajo neposredno na srednje uho, notranje uho ali celo slu\u0161ni \u017eivec oziroma
\nslu\u0161no jedro.<\/p>\n

Prikazana sta dva klini\u010dna primera uporabe kostno usidranega slu\u0161nega pripomo\u010dka. Zgodnje vklju\u010devanje pacientov z motnjami sluha v rehabilitacijske procese je klju\u010dnega pomena, saj omogo\u010da ohranitev slu\u0161ne funkcije v najve\u010dji mo\u017eni meri.<\/p>\n

UVOD<\/strong>
\n\u010cutilo za sluh v grobem delimo na tri anatomsko-fiziolo\u0161ko lo\u010dene enote s poenostavljenimi vlogami: zunanje uho, ki zvok koncentrira in usmerja, srednje uho, ki zvo\u010dni signal prevaja in oja\u010di ter notranje uho, ki prek procesa transdukcije zvo\u010dno informacijo prevede v elektri\u010dni impulz, ki se prena\u0161a v centralni \u017eiv\u010dni sistem (C\u017dS) (1,2). Ko na katerem koli od omenjenih odsekov slu\u0161ne poti pride do klju\u010dnih nepravilnosti oz. motenj v delovanju, se pojavi naglu\u0161nost ali gluhost. Motnja izrazito in celostno vpliva na prizadetega. \u010ce sluha ne moremo izbolj\u0161ati z zdravili ali s klasi\u010dnimi kirur\u0161kimi tehnikami, pose\u017eemo po slu\u0161nem pripomo\u010dku.<\/p>\n

Tako je na tej stopnji klju\u010dna izbira slu\u0161nega pripomo\u010dka, ki bo odraslemu olaj\u0161al ali ponovno omogo\u010dil kakovostno komunikacijo z okolico, slu\u0161no prizadetemu otroku pa pomagal pri vzpostavitvi slu\u0161ne in govorne funkcije (3).<\/p>\n

Danes so na podro\u010dju slu\u0161nih pripomo\u010dkov na izbiro klasi\u010dni slu\u0161ni aparati in vsadni slu\u0161ni pripomo\u010dki, ki jih predstavljajo kostno usidrani slu\u0161ni pripomo\u010dek (BAHA), vibracijski vsadek za srednje uho (VSB), pol\u017eev vsadek (PV) in vsadek v mo\u017egansko deblo (ABI).<\/p>\n

Fiziologija<\/strong>
\nNaloga uhlja je lovljenje zvo\u010dnega signala, njegovo koncentriranje in usmerjanje v zunanji sluhovod ter tudi oja\u010denje zvoka posami\u010dnih frekvenc. Vloga zunanjega sluhovoda je predvsem prenos zvoka do bobni\u010da ter mehanska in biolo\u0161ka za\u0161\u010dita u\u0161esa (1). Srednje uho oja\u010di zvo\u010dni signal in hkrati za\u0161\u010diti notranje uho pred premo\u010dnim hrupom. Zvo\u010dne vibracije zatresejo bobni\u010d, ta pa tresenje prek sistema slu\u0161nih ko\u0161\u010dic prenese na ovalno okence, ki je \u017ee del notranjega u\u0161esa. Ker gre pri tem za prenos energije zra\u010dnega valovanja v teko\u010dinski medij, je potrebno oja\u010denje. Zvok se v srednjem u\u0161esu oja\u010da do 18-krat (4). Naloga pol\u017eka v notranjem u\u0161esu je spreminjanje mehanskega signala v elektri\u010dnega \u2013 transdukcija, zaradi aktivnosti zunanjih dla\u010dnic v Cortijevem organu pa pride tudi do njegovega oja\u010denja. Ko plo\u0161\u010dica stremenca zaniha v ovalnem okencu, le-to vzvalovi perilimfo v vestibularnem kanalu pol\u017eka. Valovanje se prena\u0161a od njegovega bazilarnega do apikalnega dela, kjer se nadaljuje po timpanalnem kanalu do njegovega bazilarnega dela, ki se slepo zaklju\u010di z okroglim okencem (foramen rotundum). Del valovanja se prenese na endolimfo v pol\u017ekovem vodu, kjer je Cortijev organ in krovna membrana nad njim. Sprememba medsebojnega polo\u017eaja krovne membrane in Cortijevega organa neposredno vzburi dla\u010dnice v organu. Mehanska sila zaniha dla\u010dnice, v njih se pri\u010dnejo odvijati zapleteni biokemijski procesi, oblikuje se akcijski potencial (AP), ta pa se kot nova oblika zvo\u010dne informacije prenese v C\u017dS, natan\u010dneje v slu\u0161ne centre, ki procesirajo informacije in jih zaznamo kot zvok (5).<\/p>\n

Motnje sluha<\/strong>
\nV grobem motnje sluha lo\u010dimo glede na mesto okvare in glede na \u010das nastanka okvare. Glede na mesto okvare lo\u010dimo periferno in centralno izgubo sluha. Pri periferni je lahko prizadeto zunanje ali srednje uho (prevodna ali konduktivna izguba sluha), notranje uho (zaznavna ali senzorna izguba sluha), slu\u0161ni \u017eivec (nevralna izguba sluha) ali pa je motnja kombinirana. Pri centralni izgubi gre lahko za prizadetost jedra slu\u0161nega \u017eivca, centralnih poti ali korteksa (6, 7). Glede na \u010das nastanka lo\u010dimo prirojene motnje in pridobljene motnje sluha. Vzroki prirojenih so genetske napake, predporodne okvare in medporodne okvare (7, 8). Pridobljene motnje sluha razdelimo na periferne in centralne. Periferne so lahko prevodne, zaznavne ali nevralne. Mo\u017eni vzroki zanje so razli\u010dni (ceruminalni \u010dep, izlivno vnetje u\u0161es, oku\u017eba srednjega u\u0161esa, avtoimunske bolezni, tumor). Centralna motnja je izredno redka (6).<\/p>\n

Slu\u0161ni aparat<\/strong>
\nSlu\u0161ni aparat je miniaturni elektronski oja\u010devalni sistem. Danes poznamo ve\u010d razli\u010dnih oblik slu\u0161nih aparatov, v grobem jih razdelimo na: zauheljne in vu\u0161esne (sluhovodne). Vsi imajo enake osnovne dele. Prvi del je mikrofon, ki lovi zvo\u010dne signale iz okolja. Na tej stopnji se zvo\u010dna energija pretvori v elektri\u010dno. Nato informacijo prevzame mikroprocesor, ki filtrira privzet signal in usklajuje delovanje pripomo\u010dka. Sledi oja\u010devalnik, ki signal lahko oja\u010di linearno (vse prejete signale oja\u010di z enako intenziteto) ali nelinearno (tihe zvoke oja\u010di bolj kot glasne). Zadnja v verigi je slu\u0161alka, ki elektri\u010dno energijo znova pretvori v zvo\u010dno. Nahaja se v u\u0161esnem vlo\u017eku (olivi) ki je izdelana individualno in posreduje zvo\u010dno informacijo v sluhovod uporabnika, obenem pa prepre\u010duje, da bi se ta informacija sli\u0161ala v okolico (9, 10). Osnovne modele slu\u0161nega aparata prikazuje slika 1.<\/p>\n

Pogosto vsebujejo tudi posebno odprtino za prezra\u010devanje sluhovoda. Pri vu\u0161esnih modelih slu\u0161nih aparatov so vsi deli slu\u0161nega aparata le v sluhovodnem vlo\u017eku.<\/p>\n

Slu\u0161ni aparat predpi\u0161emo osebi s prevodno ali zaznavno izgubo sluha, ki ji za izbolj\u0161anje sluha ne pomagajo niti zdravila, niti ni mo\u017een operativni poseg, motnja sluha pa moti njene socialne stike v vsakodnevnem \u017eivljenju. Pripomo\u010dka ne predpisujemo osebam, ki imajo premajhno ali preveliko izgubo sluha, so \u017ee dlje \u010dasa mo\u010dno naglu\u0161ne, imajo aktivno vnetje u\u0161es, razli\u010dna kroni\u010dna vnetja sluhovoda, kroni\u010dno secernirajo\u010de vnetje srednjega u\u0161esa, razvojne anomalije sluhovoda ali srednjega u\u0161esa ali pa se same ne zavedajo slu\u0161ne motnje oziroma slu\u0161nega aparata ne zmorejo uporabljati. Za uspe\u0161no uporabo slu\u0161nega aparata je nujna zadostna funkcija notranjega u\u0161esa, da le-to lahko oja\u010dani zvok spremeni v elektri\u010dne akcijske potenciale. Potrebno je relativno dolgotrajno obdobje rehabilitacijskega navajanja na pripomo\u010dek, saj se mora uporabnik privaditi na druga\u010dno kakovost zvoka (11).<\/p>\n

Pol\u017eev vsadek (PV)<\/strong>
\nPol\u017eev vsadek nadomesti vlogo notranjega u\u0161esa. Kakor prikazuje slika 4, sestoji iz notranjega dela, ki ga vsadimo operativno, in zunanjega dela. V notranjem delu se nahaja sprejemnik z elektrodo in magnetom, zunanji pa vsebuje oddajnik z magnetom, vrvico ter govorni procesor z mikrofonom in baterijskim delom. Mikrofon v zunanjem delu zazna zvoke iz okolja in jih posreduje govornemu procesorju, kjer se obdelajo. V digitalni obliki se prenesejo do oddajnika, od tam pa kot radijski valovi prek tkiva uporabnika na sprejemnik notranjega dela, kjer se informacija zopet pretvori v elektri\u010dni signal. Ta potuje dalje do elektrode, ki jo operativno vstavimo v pol\u017eek. Tam se signal prenese na \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de, naprej pa prenos poteka kot pri zdravem \u010dloveku po slu\u0161ni poti do korteksa. Prenos od mikrofona do korteksa traja nekaj mikrosekund (16). Po implantaciji na pripomo\u010dku opravimo serijo osnovnih nastavitev in testov, s \u010dimer lahko spremljamo spremembe v dojemanju kompleksnih zvo\u010dnih informacij (17). Pol\u017eev vsadek je pripomo\u010dek, ki je namenjen gluhim osebam z nepopravljivo okvaro notranjega u\u0161esa. V prvi vrsti je kandidat za vsaditev bodisi otrok s prirojeno okvaro sluha, star do dveh let, bodisi odrasel s pridobljeno motnjo, ki je pred izgubo sluha sli\u0161al vsaj toliko, da je razvil normalno govorno funkcijo (18). Slu\u0161na pot od notranjega u\u0161esa dalje do vklju\u010dno slu\u0161ne skorje mora biti ohranjena in dobro delovati, saj pol\u017eev vsadek nadomesti le nedelujo\u010d pol\u017eek in namesto njega opravi transdukcijo zvoka v elektri\u010dni signal. Prvi pol\u017eev vsadek je v Sloveniji leta 1996 v UKC Ljubljana vstavil prim. Janez Zupan\u010di\u010d. Od takrat naprej smo jih do danes vsadili \u017ee 250. Najnovej\u0161a pridobitev stroke je hibridni pol\u017eev vsadek. Ta je primeren za skupino bolnikov, pri katerih gre za za\u010detno ali zmerno izgubo sluha v nizkih frekvencah (do 500 Hz) in zmerno te\u017eko ter te\u017eko izgubo sluha v srednjih in visokih frekvencah (nad 1500 Hz). Do pred kratkim se je tej skupini predpisovalo zgolj slu\u0161ni aparat, ki motnje ni zadovoljivo popravil.<\/p>\n

Hibridni pol\u017ekov vsadek omogo\u010da akusti\u010dno okrepitev v nizkih frekvencah in elektri\u010dno stimulacijo v predelu notranjega u\u0161esa v srednjih in visokih frekvencah (19). Notranji del hibridnega pol\u017eevega vsadka ima bistveno kraj\u0161o stimulirajo\u010do elektrodo kot klasi\u010dni pol\u017eev vsadek, vsadimo pa jo zgolj v za\u010deten del pol\u017eka, kjer sicer zdrav pol\u017eek zaznava visoke frekvence (19). S pol\u017eevim vsadkom bolniku zagotovimo kakovosten sluh, s tem pa kakovosten nadzor glasu in tako zdrav razvoj komunikacijskih sposobnosti (20). Izku\u0161nje na\u0161ih specialistov ka\u017eejo, da je uporaba pol\u017eevega vsadka varna. Zapleti so sicer mo\u017eni, a so obvladljivi. Raziskava Grosa in Vatov\u010deve ka\u017ee izredno nizko \u0161tevilo operativnih in pooperativnih zapletov.<\/p>\n

Preberite celoten \u010dlanek<\/a>, kjer boste na\u0161li \u0161e informacije o:
\n– Kostno usidrani pripomo\u010dek (BAHA – ang.: Bone Anchored Hearing Aid)
\n– Vibracijski vsadek za srednje uho (VSB \u2013 ang. Vibrantsoundbridge)
\n– Vsadek v mo\u017egansko deblo (ABI \u2013 ang.: auditorybrainstemimplant)
\n– Predstavitev klini\u010dnih primerov<\/p>\n

RAZPRAVA<\/strong>
\nPri izgubi sluha je med slu\u0161nimi pripomo\u010dki prvi, najenostavnej\u0161i in najmanj invaziven za uporabo slu\u0161ni aparat, vendar njegova uporaba ni vedno mogo\u010da in ne zagotavlja vedno izbolj\u0161anja sluha (24). Pri prvi opisani bolnici po operaciji \u0161vanoma v pontocerebelarnem kotu desno je bila edina mo\u017enost za izbolj\u0161anje sluha z oja\u010danjem prenosa zvoka prek kosti s strani gluhega u\u0161esa na zdrav pol\u017eek na kontralateralni strani.<\/p>\n

Pri drugem bolniku je \u0161lo z vsaditvijo BAHA za optimizacijo zvo\u010dnega prenosa do zdravega notranjega u\u0161esa. Obi\u010dajni slu\u0161ni aparat je pri njem zgolj oja\u010dal zvo\u010dne signale, ki pa se niso dobro prena\u0161ali preko nenormalnega sluhovoda in nedelujo\u010dega srednjega u\u0161esa. S pomo\u010djo BAHA na eni strani in so\u010dasno uporabo slu\u0161nega aparata na drugi strani je po operaciji do notranjega u\u0161esa pri\u0161el znatno oja\u010dan zvo\u010dni signal in tako jasnej\u0161a informacija.<\/p>\n

Nekateri avtorji v svojih \u0161tudijah navajajo, da ni razlik v avdiometri\u010dnih meritvah pri uporabi BAHA in klasi\u010dnega slu\u0161nega aparata (25, 26). Vse ve\u010d raziskav pa ka\u017ee ve\u010djo u\u010dinkovitost sistema BAHA glede na rezultate testov slu\u0161nega razumevanja, tudi pri jasnej\u0161em razumevanju govora prek telefona ter ve\u010dje zadovoljstvo uporabnikov glede estetike in udobja no\u0161nje (27). Operativna tehnika vsaditve BAHA je varen in izjemno enostaven postopek. V Sloveniji imamo tako vsako leto ve\u010d zadovoljnih uporabnikov, skupno preko 50, s tem pa rastejo tudi izku\u0161nje specialistov, ki uspe\u0161no opravljajo vsaditve. Za standardizacijo avdiolo\u0161kega ocenjevanja uspe\u0161nosti vsaditve, primerjave na\u0161ih rezultatov z drugimi in tako posredno izbiro najbolj kakovostne in najprimernej\u0161e opreme na tr\u017ei\u0161\u010du je smiselno sodelovanje s centri, ki v rehabilitaciji svojih bolnikov prav tako uporabljajo BAHA in druge vsadne slu\u0161ne pripomo\u010dke.<\/p>\n

ZAKLJU\u010cEK<\/strong>
\nZnanost je s problemskim pristopom in s pomo\u010djo medicinsko-tehni\u010dnega razvoja omogo\u010dila slu\u0161no zaznavo gluhorojenim ali izbolj\u0161anje sluha naglu\u0161nim ne glede na vrsto in te\u017eo slu\u0161ne motnje. V primeru, da zdravljenje z zdravili ali klasi\u010dnimi kirur\u0161kimi posegi ne izbolj\u0161a sluha, pridejo v po\u0161tev razli\u010dni slu\u0161ni pripomo\u010dki. Zgodnje vklju\u010devanje bolnikov z motnjami sluha v rehabilitacijske procese je klju\u010dnega pomena, saj omogo\u010da ohranitev slu\u0161ne funkcije v najve\u010dji mo\u017eni meri. Na ta na\u010din je mnogim osebam z okvaro sluha omogo\u010den znatno kakovostnej\u0161i govorni in hkrati osebnostno-psiholo\u0161ki razvoj; uporaba slu\u0161nih pripomo\u010dkov pa jih hkrati re\u0161i invalidnosti.<\/p>\n

Povezava do objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][vc_column_text]<\/p>\n

REHABILITACIJA<\/b>
\nnacionalni in mednarodni znanstveni in strokovni \u010dasopis\u00a0vklju\u010den v Evropsko mre\u017eo \u010dasopisov s podro\u010dja fizikalne in rehabilitacijske medicine (EPRMJN)<\/i>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ISSN 1580-9315 (tiskana izd.), 2232-545X (spletna izd.)<\/p>\n

Prosto dostopna spletna izdaja je na voljo od leta 2008.\u00a0\u00a0 http:\/\/ibmi.mf.uni-lj.si\/rehabilitacija\/<\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column]

[vc_cta text=\"Naglu\u0161nost je nevidna invalidnost\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"2014\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Naglu\u0161nost je nevidna invalidnost\" h4=\"2014\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_single_image image=”7297″ img_size=”full”][vc_single_image image=”7298″ img_size=”full”][vc_column_text]\u00bb\u010ce si na vozi\u010dku ali \u010de si slep, to vsak takoj opazi. Gluhote in naglu\u0161nosti pa ne spremlja dramati\u010den zunanji videz, pa vendar imata zelo dramati\u010dne posledice,\u00ab pravi Branko Gornjec iz Murske Sobote, ki je kljub hudi naglu\u0161nosti zelo dejaven pri osve\u0161\u010danju ljudi s slu\u0161nimi te\u017eavami. Po grobih ocenah je takih pri nas od 150 do 200 tiso\u010d.<\/strong><\/p>\n

Branko Gornjec je sekretar Dru\u0161tva gluhih in naglu\u0161nih Pomurja, predsednik sveta za invalide pri MO Murska Sobota in tudi \u010dlan centralnega odbora Zveze dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije, poleg tega tudi predava o socialni izklju\u010denosti kot posledici naglu\u0161nosti, pa o timskem sodelovanju …
\nVse to zahteva veliko komuniciranja, ki pa ga zmore z dolo\u010denimi tehni\u010dnimi pripomo\u010dki in prilagoditvami. Njegova naglu\u0161nost je namre\u010d 99,6-odstotna. Pred petnajstimi leti, pri dobrih \u0161tiridesetih, je prebolel bakterijski meningitis in od takrat je na levem u\u0161esu popolnoma gluh, na desnem pa je k sre\u010di ostalo ravno toliko sluha, da lahko uporablja slu\u0161ni aparat.
\nVse se je zgodilo v enem tednu. Bolezen je bila sicer v takem stadiju, da so mu zdravniki za pre\u017eivetje pripisali le tiso\u010dinko mo\u017enosti. A je pre\u017eivel.<\/p>\n

Govor se pozabi<\/strong>
\nDo slu\u0161nega aparata je pri\u0161el po treh mesecih. To pove zato, ker je za tistega, ki izgubi sluh, najpomembneje, da \u010dim prej pride do slu\u0161nega aparata. \u010ce mine preve\u010d \u010dasa, denimo pol leta ali ve\u010d, v tem \u010dasu pozabi preve\u010d govora. Ja, tudi govor se pozabi! In treba se je na novo nau\u010diti poslu\u0161ati. \u00bbNa za\u010detku ne lo\u010duje\u0161 zvokov. \u010ce ti, denimo, kaj pade na tla, ne ve\u0161, ali je padlo pisalo ali morda \u010dasopis. Zelo se mora\u0161 potruditi, da se spet nau\u010di\u0161 govoriti in poslu\u0161ati.\u00ab So pa posebne vaje, ki jih opravljajo v Centru sluha in govora in jih Gornjec priporo\u010da vsem, ki imajo te\u017eave s sluhom. Sam sprva ni vedel, ali sli\u0161i enako, kot je sli\u0161al prej, saj ni lo\u010dil zvokov med seboj. \u00bbKo je zalajal na\u0161 pes, sem moral vpra\u0161ati \u017eeno, kak\u0161en zvok je to. \u0160tirinajst dni je trajalo, da sem znal prepoznati pasje lajanje in tudi druge zvoke. Po enem mesecu sem vedel, kdaj laja na\u0161 pes in kdaj sosedov. Zdaj sem prepri\u010dan, da z aparatom sli\u0161im enako, kot sem sli\u0161al pred boleznijo.\u00ab<\/p>\n

Testirajte svoj aparat!<\/strong>
\n\u00bbVsaka naglu\u0161na oseba ima pravico, da na stro\u0161ke zdravstvenega zavarovanja pride do slu\u0161nega aparata, nato pa ga lahko zamenja na vsakih \u0161est let. To velja za starej\u0161e od 15. let, medtem ko otroci dobijo slu\u0161ni aparat na dve do pet let, odvisno pa\u010d od starosti,\u00ab pove Adem Jahjefendi\u0107, strokovni sodelavec na Zvezi dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pri nas ta slu\u0161ni pripomo\u010dek dobilo kakih 70 tiso\u010d zavarovancev. Vpra\u0161anje pa je, koliko jih aparat resni\u010dno nosi in uspe\u0161no uporablja. Ve\u010dinoma ljudje ne vedo, kateri aparat naj izberejo. Jahjefendi\u0107 \u0161e doda, da veliko naglu\u0161nih sploh ni seznanjenih s pravico do testiranja slu\u0161nega aparata. \u00bbNih\u010de ne more oceniti, kateri slu\u0161ni aparat je najbolj primeren za dolo\u010deno osebo. Vsak, ki dobi slu\u0161ni aparat ali ga zamenja, je upravi\u010den do trimese\u010dnega testiranja.\u00ab Jahjefendi\u0107 priporo\u010da, naj sami preverimo, ali je zdravnik na naro\u010dilnico za slu\u0161ni aparat napisal tudi naro\u010dilnico za testiranje.
\nPri prodajalcu aparat najprej individualno priredijo izvidu o okvari sluha. Uporabnik ga potem dobi v testiranje za najmanj 14 dni, v dogovoru s prodajalcem lahko tudi za dlje \u010dasa; razli\u010dne slu\u0161ne aparate pa lahko zavarovanec s testno naro\u010dilnico testira najve\u010d tri mesece. \u010ce ima prvi\u010d slu\u0161ni aparat, ga na za\u010detku izmeni\u010dno nosi v desnem in levem u\u0161esu ter ga po dolo\u010denem \u010dasu ugasne. \u010cas uporabe postopno podalj\u0161uje, da se mo\u017egani navadijo nanj, pa tudi sam se ga navadi uporabljati. \u010ce pa ugotovi, da mu aparat ne ustreza, ima pravico preizkusiti nov aparat, saj lahko le sam spozna, kateri je zanj dober in kateri ne.<\/p>\n

Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7302″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"Naglu\u0161nost - \u0160tevilo ljudi z okvaro sluha nara\u0161\u010da\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Avtor: Ale\u0161 Gro\u0161elj, dr. med., spec. otorinolaringolog\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Naglu\u0161nost - \u0160tevilo ljudi z okvaro sluha nara\u0161\u010da\" h4=\"Avtor: Ale\u0161 Gro\u0161elj, dr. med., spec. otorinolaringolog\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Kljub uspe\u0161nemu zdravljenju bolezni, ki nezdravljene vodijo v naglu\u0161nost ali celo gluhost, \u0161tevilo ljudi z okvaro sluha neprestano nara\u0161\u010da. S podalj\u0161anjem \u017eivljenjske dobe se je pove\u010dal tudi dele\u017e ljudi s starostno izgubo sluha.<\/strong><\/p>\n

Prav tako se je s sodobnim na\u010dinom \u017eivljenja pove\u010dala izpostavljenost hrupu in drugim dejavnikom, ki \u0161kodljivo vplivajo na zdravje in sluh.
\nDo okvare sluha pride zaradi motenj na razli\u010dnih delih slu\u0161ne poti. Zvok potuje po sluhovodu do bobni\u010da in ga zaniha. Nihanje bobni\u010da se preko slu\u0161nih ko\u0161\u010dic (kladivce, nakovalce in stremence) prena\u0161a do notranjega u\u0161esa. Moteno prevajanje zvoka do notranjega u\u0161esa povzro\u010di prevodno (konduktivno) izgubo sluha. V \u010dutnih celicah notranjega u\u0161esa se zvo\u010dno valovanje pretvori v signale, ki se po \u017eiv\u010dnih poteh prena\u0161ajo v mo\u017egane. Okvara \u010dutnih celic in \u017eiv\u010dnih poti povzro\u010di motnjo v zaznavanju zvoka, govorimo o zaznavni (senzorinevralni) izgubi sluha. …<\/p>\n

… Tudi zelo glasni zvoki lahko povzro\u010dijo zaznavno naglu\u0161nost, takrat govorimo o akusti\u010dni travmi. Zelo glasen, kratek zvok, ki nastane npr. ob eksploziji, povzro\u010di za\u010dasno ali celo trajno in nepopravljivo izgubo sluha. Tudi dolgotrajna izpostavljenost hrupu pripelje do odmiranja \u010dutnic v notranjem u\u0161esu. Obi\u010dajno tak bolnik ne sli\u0161i visokih frekvenc na obeh u\u0161esih, naglu\u0161nost pogosto spremlja \u0161umenje.
\nStarostna naglu\u0161nost je napredujo\u010da zaznavna naglu\u0161nost na obeh u\u0161esih, ki se razvije s staranjem. Vzroki in dogajanja, ki privedejo do tovrstne izgube sluha, \u0161e niso docela pojasnjeni. Spremembe v sluhu se za\u010dnejo \u017ee pri 20-ih letih, ko pride do odmiranja \u010dutnic, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc. Tak\u0161ne izgube sluha v vsakodnevnem \u017eivljenju ne zaznamo. Z leti okvara postopoma napreduje in se \u0161iri tudi v podro\u010dje ni\u017ejih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Pri 80-ih letih \u017ee ve\u010dina ljudi potrebuje slu\u0161ne pripomo\u010dke. \u010clovek s starostno naglu\u0161nostjo se sprva prito\u017euje, da ne sli\u0161i telefona in ne more slediti pogovoru v dru\u017ebi in hrupu. Izgubi sluha je pogosto pridru\u017eeno \u0161umenje, ki je lahko celo huj\u0161a nadloga kot naglu\u0161nost sama.
\nDalj \u010dasa trajajo\u010da in napredujo\u010da izguba sluha je pri starej\u0161ih resen problem, ki jih mo\u010dno osami in lahko vodi v spremembe osebnosti in obna\u0161anja. Huj\u0161a naglu\u0161nost namre\u010d mo\u010dno ote\u017ei sporazumevanje z okolico, kar pri starostnikih povzro\u010di izgubo socialnih stikov in depresijo.
\nGluhi in naglu\u0161ni bolniki potrebujejo pregled pri otorinolaringologu. Obi\u010dajno \u017ee s pogovorom in pregledom orientacijsko opredelimo izgubo sluha. Za natan\u010dno opredelitev vrste in stopnje izgube sluha so potrebne dodatne preiskave s posebej prilagojenimi aparaturami \u2013 avdiometri. Kadar z omenjenimi preiskavami ugotovimo trajno okvaro sluha, kjer ni mo\u017enosti za zdravljenje z zdravili ali operacijo, predpi\u0161emo slu\u0161ni aparat. Bolj\u0161i u\u010dinek dose\u017eemo z uporabo slu\u0161nih aparatov na obeh u\u0161esih. Tako se izbolj\u0161a poslu\u0161anje, orientacija v prostoru, zmanj\u0161a se mote\u010de \u0161umenje in prepre\u010di postopen upad razumevanja govora.
\nSlu\u0161ni aparati so miniaturni oja\u010devalniki zvoka. Sodobna digitalna tehnika omogo\u010da kvalitetno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju, celo pri te\u017ejih okvarah sluha. Slu\u0161ni aparat je pripomo\u010dek, ki izbolj\u0161a komunikacijo in s tem tudi kvaliteto \u017eivljenja. Ne more pa prepre\u010diti izgube sluha, \u010de bolezen napreduje. Oseba, ki dobi slu\u0161ni aparat, na za\u010detku potrebuje strokovno uvajanje. Vaje poslu\u0161anja vodijo za to usposobljeni strokovnjaki. S strokovno izbranim in pravilno nastavljenim slu\u0161nim aparatom je naglu\u0161ne ljudi mogo\u010de odtrgati iz sveta ti\u0161ine in izpolniti praznino v komunikaciji, ki jo sicer izguba sluha pu\u0161\u010da za seboj.<\/p>\n

Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7285″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"Na slu\u0161ni aparat se je treba navaditi\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"8. maj 2014, Vir \/ Avtor: Anita Vo\u0161njak\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Na slu\u0161ni aparat se je treba navaditi\" h4=\"8. maj 2014, Vir \/ Avtor: Anita Vo\u0161njak\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Te\u017eave s sluhom naj bi imelo blizu deset odstotkov populacije; skoraj polovica po 60. letu starosti. Kljub visokim odstotkom naglu\u0161nih oseb pa ima pri nas slu\u0161ni aparat le okrog 70.000 ljudi. Pa \u0161e ti jih pogosto spravijo v predal, saj ne izpolnjujejo njihovih pri\u010dakovanj.<\/strong><\/p>\n

Na Zvezi dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije za razkorak med \u0161tevilom naglu\u0161nih in uporabniki slu\u0161nih pripomo\u010dkov krivijo stigmo, ki je povezana z no\u0161enjem slu\u0161nega aparata. \u00bbZlasti starej\u0161i ljudje zelo neradi priznajo, da so naglu\u0161ni. Tudi ko jih na mote\u010de zvoke televizijskih in radijskih sprejemnikov v njihovem stanovanju opozorijo svojci in sosedje, \u0161e vedno traja skoraj deset let, da se soo\u010dijo z naglu\u0161nostjo in si priznajo, da potrebujejo slu\u0161ni aparat,\u00ab pojasnjuje sekretar zveze Matja\u017e Juhart.<\/p>\n

Dodaja, da tudi po prejemu marsikdo aparat skriva in se ne \u017eeli vklju\u010diti v dru\u0161tva, kjer bi mu lahko marsikaj olaj\u0161ali in pomagali pri izbiri slu\u0161nih pripomo\u010dkov. \u0160tevilni naglu\u0161ni namre\u010d po njihovih ugotovitvah niso zadovoljni s svojim slu\u0161nim pripomo\u010dkom, \u010detudi so izbrali in dopla\u010dali nadstandardne, ki bi jim lahko omogo\u010dili individualne prilagoditve. \u00bbMed razlogi za to, da pripomo\u010dka ne uporabljajo, najpogosteje navajajo, da jim vse \u0161umi, piska, da jih boli glava, da jim je vse preglasno…\u00ab na\u0161tevajo na zvezi in dodajajo, da so v resnici le slabo izbrali aparat ali pa se nanj niso privajali dovolj postopno oziroma niso izkoristili mo\u017enosti individualnih nastavitev.<\/p>\n

Matja\u017e Juhart opozarja, da naj bi se pri izbiri pripomo\u010dkov dogajale tudi nepravilnosti, o katerih pa uporabniki ne \u017eelijo govoriti. Posamezni zdravniki naj jih namre\u010d z napotnico ne po\u0161iljajo k najbolj\u0161emu, marve\u010d k dolo\u010denemu ponudniku. Nekatere ambulante naj bi obiskovali tehniki dobaviteljev, nekaterim naj bi napotnice pridobili kar v trgovini, na napotnici naj bi bilo kdaj zapisano, da ob zamenjavi ni potrebno testiranje. …<\/p>\n

… Vodja avdiovestibulolo\u0161kega centra UKC Ljubljana doc. dr. Saba Battelino ob\u017ealuje, da na omizje ni bila vabljena tudi zdravstvena stroka, in oporeka ve\u010dini o\u010ditkov. \u00bbMi vidimo predvsem uporabnike, ki slu\u0161ne aparate radi uporabljajo, hodijo na redne kontrole in jih menjajo na \u0161est let ter se ogla\u0161ajo ob spremembi sluha ali drugih u\u0161esnih te\u017eavah.\u00ab Poslu\u0161anje s slu\u0161nim aparatom pa ni nikoli enako poslu\u0161anju z normalnim sluhom, posebej to velja za govor v skupini ljudi in poslu\u0161anje glasbe, pojasnjuje. Po njihovih ocenah tako ve\u010dina slu\u0161ne aparate nosi, pol\u017eeve vsadke pa uporablja kve\u010djemu odstotek oseb. Nastavitve slednjih so v ljubljanskem centru strokovno odli\u010dne, pravi dr. Saba Battelino in dodaja, da pa se ve\u010dkrat zgodi, da uporabniku svetujejo drugo vrsto slu\u0161nega aparata (predvsem zauheljnega in ne vu\u0161esnega), a uporabnik vztraja pri svojem, \u010deprav pri njegovi obliki sluhovoda, stanju srednjega u\u0161esa ali izgubi sluha vu\u0161esni slu\u0161ni aparat ne bo mogel pomagati. Slabo sli\u0161e\u010dim osebam, ki prvi\u010d prejmejo aparat, okvirno svetujejo zanje najbolj primeren tip aparata in svetujejo, da jih preizkusijo ve\u010d (vsaj dva tedna). \u010ceprav jim povedo, da se lahko sami odlo\u010dijo, jih ve\u010dina vztraja, naj jim povedo, kateri je najbolj\u0161i. …<\/p>\n

Zavarovanim osebam z izgubo sluha obvezno zdravstveno zavarovanje omogo\u010da slu\u0161ni aparat za eno ali obe u\u0161esi za zau\u0161esni slu\u0161ni aparat 300 evrov in za vu\u0161esni slu\u0161ni aparat 312 evrov za kos. Vsi slu\u0161ni aparati pogodbenih dobaviteljev v okviru cenovnih standardov omogo\u010dajo ustrezno rehabilitacijo, je povedal Peter Rutar iz sektorja za odnose z javnostmi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.<\/p>\n

Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7285″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"Za dober sluh lahko najve\u010d naredite sami\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"15. december 2008, Avtor: Zdenka \u0110oki\u0107\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Za dober sluh lahko najve\u010d naredite sami\" h4=\"15. december 2008, Avtor: Zdenka \u0110oki\u0107\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]Veseli december je med drugim tudi mesec bu\u010dnih praznovanj in silovitih pokov petard in drugih eksplozivnih sredstev, ki naj bi pri\u010darali prazni\u010dno vzdu\u0161je. Za ve\u010dino se proslavljanje dobro kon\u010da (ali vsaj z nekajdnevnim zvonjenjem v u\u0161esih), gotovo pa bomo sli\u0161ali tudi o tistih, ki bodo silvestrsko no\u010d pre\u017eiveli na urgenci, kjer jim ne bodo krpali le dlani ali obraza, ampak tudi bobni\u010d, ki bo podlegel oglu\u0161ujo\u010di mo\u010di eksplozije.<\/strong><\/p>\n

Asist. mag. Saba Battelino, dr. med., specialistka otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega klini\u010dnega centra Ljubljana je v pogovoru povedala, da se ljudje, predvsem pa mladi, premalo zavedajo, kako dragocen je sluh. Jemljejo ga kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar se ne more izrabiti ali odpovedati.<\/p>\n

Hrup je le eden izmed vzrokov, ki lahko povzro\u010di izgubo sluha, vendar je to razlog, na katerega imamo ljudje najve\u010d vpliva in se mu lahko izognemo. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, pa naj gre za delo na gradbi\u0161\u010dih, obiskovanje koncertov ali za vsakodnevno poslu\u0161anje glasbe iz predvajalnika MP3 na najve\u010dji glasnosti, vodi po besedah asist. mag. Sabe Battelino v obrabo sluha. \u00bb\u010ce primerjamo obrabo sluha z vidom, je to enako, kot \u010de bi dolgo \u010dasa, ure in ure ali celo mesece, gledali v mo\u010dno lu\u010d. \u010ce je na koncertu zvok tako mo\u010den, da ga \u010dutimo v notranjih organih in da je valovanje zvoka tako mo\u010dno, da nas neka nevidna sila potiska stran od zvo\u010dnikov, si lahko predstavljamo, kaj tak\u0161na glasnost naredi centimetrskemu bobni\u010du, drobcenim slu\u0161nim ko\u0161\u010dicam in nekajmilimetrskemu notranjemu u\u0161esu. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu po\u010dasi, a vztrajno pripelje do obrabe zaznavnega dela sluha, okvaro pa lahko spro\u017ei tudi nenaden, silovit pok, pisk ali eksplozija s povi\u0161anim zra\u010dnim tlakom, vendar v tem primeru ne gre za obrabo, ampak neke vrste \u0161ok po\u0161kodbo.\u00ab Po besedah strokovnjakinje s podro\u010dja otorinolaringologije sta obe okvari ireverzibilni, nepopravljivi, \u010deprav pri nenadnih izgubah sluha obstaja ve\u010dja verjetnost u\u010dinkovitej\u0161e pomo\u010di. …<\/p>\n

… Motnje ravnote\u017eja ali piskanje v u\u0161esu vzemite resno
\nOdrasli se moramo po pomo\u010d obrniti, \u010de opazimo, da z na\u0161im sluhom nekaj ni v redu. Kdaj se dogaja nekaj sumljivega, pa najbolje vemo sami, je povedala asist. mag. Battelinova. \u00bb\u010ce zaznamo nekaj, kar nas moti, omejuje in ve\u010dkrat dnevno preusmeri na\u0161o pozornost, pa naj gre za slab\u0161i sluh, bole\u010dino, mote\u010de srbenje, iztekanje teko\u010dine iz u\u0161esa, ob\u010dasne vrtoglavice, nenadno piskanje ali slab\u0161e gibanje obraza, je smiselno obiskati zdravnika. Ob vsaki motnji, ki se zdi neobi\u010dajna, tudi \u010de te\u017eave niso zelo hude, posvet s strokovnjakom ni odve\u010d; sploh, \u010de te\u017eava vztraja, se pojavi ve\u010dkrat ali se stopnjuje. Izbrani zdravnik opravi osnovni pregled in \u010de odkrije te\u017eavo, ki je ne zna re\u0161iti sam, bolnika usmeri k nam. Ob\u010dasne motnje ravnote\u017eja, ki postajajo vse pogostej\u0161e, nara\u0161\u010dajo\u010de piskanje v u\u0161esu ali ob\u010dasno iztekanje teko\u010dine iz u\u0161esa, \u010deprav brez bole\u010dine, so nedvomno znaki, ki zahtevajo obravnavo specialista,\u00ab je poudarila asist. mag. Battelinova.<\/p>\n

Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529051089414{padding-top: 0px !important;}” el_id=”sumenje-v-usesih”][vc_column][vc_single_image image=”7305″ img_size=”full”]

[vc_cta text=\"\u0160umenje v u\u0161esih - tinitus\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"23. 4. 2013\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"\u0160umenje v u\u0161esih - tinitus\" h4=\"23. 4. 2013\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
<\/div><\/div> [vc_column_text]\u0160umenje v u\u0161esih ali tinitus je zvok, ki ga sli\u0161imo brez zunanje zvo\u010dne stimulacije. Osebe s tinitusom ta zvok pogosto opi\u0161ejo kot zvonjenje, \u0161umenje, bren\u010danje, bu\u010danje, sikanje, \u0161\u010debetanje, pojavljanje pulzirajo\u010dih glasov in podobno. Ko zvok, ki ga oseba sli\u0161i, zazna tudi zdravnik, govorimo o objektivnem tinitusu, sicer tinitus ozna\u010dimo kot subjektiven. \u0160umenje v u\u0161esih se lahko pojavih pri osebah z okvaro sluha, lahko pa so vzroki tudi druga bolezenska stanja. Pomembno je, da pri stalnem \u0161umenju v u\u0161esih obi\u0161\u010demo zdravnika, da preveri mo\u017ene vzroke.<\/strong><\/p>\n

Pri pregledu podatkov, zbranih v bazi primarne ravni zunajbolni\u0161ni\u010dne zdravstvene statistike (ZUBSTAT), smo na In\u0161titutu za varovanje zdravja RS ugotovili, da je \u0161tevilo vseh obravnav tinitusa v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2011 narastlo od 2808 do 3931. Ve\u010dkrat so bile obravnavane \u017eenske, vendar predvsem na ra\u010dun razlike, ki se pojavi v starostni skupini nad 60 let. Med mladostniki, v starostni skupini 10 do 19 nismo opazili trenda nara\u0161\u010danja obravnav tinitusa in tudi med spoloma ni bilo bistvenih razlik (na primer 29 mo\u0161kih in 26 \u017eensk v letu 2011). V ostalih starostnih skupinah \u0161tevilo obravnav tinitusa ka\u017ee rahel trend nara\u0161\u010danja. Za starostno skupino od 20 do 29 let na primer velja, da je \u0161tevilo obravnav od leta 2000 do 2011 narastlo od 89 na 127 pri mo\u0161kih in od 92 na128 pri \u017eenskah. Statisti\u010dni podatki obiskov v specialisti\u010dnih ambulantah (ZUBSTAT) za isto obdobje ka\u017eejo, da je skupno \u0161tevilo obravnav med 1740 in 2504. Opazen je rahel trend nara\u0161\u010danja obiskov v obdobju od leta 2000 do 2011. \u0160tevilo obravnav je bolj izrazito porastlo predvsem pri starostni skupini nad 50 let.<\/p>\n

Vzrok za pojav tinitusa je je ponavadi prevzdra\u017eenost \u010dutnic notranjega u\u0161esa ali katerekoli strukture vzdol\u017e slu\u0161ne proge. Ko pride do \u00bbcentralizacije \u0161uma\u00ab motnje zmanj\u0161amo z zvo\u010dno terapijo, s poslu\u0161anjem pomirjujo\u010de glasbe ali zvokov iz narave, kot sta veter in \u0161umenje vode. Te melodije omogo\u010dijo prekrivanje neprijetnega zvoka. V nekaterih primerih je priporo\u010dena tudi zdravstvena terapija, ki omogo\u010da bolj\u0161e razumevanje problema in u\u010dinkovitej\u0161e spopadanje s spremljajo\u010dimi te\u017eavami.<\/p>\n

Tinitus je najbolj mote\u010d v tihem okolju. Probleme predstavlja pri u\u010denju, koncentraciji in pred spanjem. Pomembno je, da se osebe s tinitusom ne izpostavljajo prevelikemu hrupu, saj ta te\u017eave pove\u010da. Predvsem mladim svetujemo, da so pri pojavu ob\u010dasnega in kratkotrajnega \u0161umenja v u\u0161esih pozorni in se za\u0161\u010ditijo \u010de opazijo, da pri ponovni izpostavljenosti tinitus traja vedno dlje. Na ve\u010djih prireditvah, kot so \u0161portni dogodki in koncerti ter pri obisku no\u010dnih klubov, priporo\u010damo ob\u010dasno prekinitev izpostavljenosti z umikom v tiho okolje. \u010ce to ni mo\u017eno, svetujemo uporabo u\u0161esnih \u010depkov.<\/p>\n

Organizatorjem prireditev, pri katerih so mejne vrednosti hrupa za\u010dasno prese\u017eene, predlagamo, da zvok na prireditvah vsaj ob\u010dasno zmanj\u0161ajo na nivo pod mejno vrednostjo, ozvo\u010denje pa uredijo tako, da obiskovalcem onemogo\u010dijo neposreden stik z zvo\u010dniki. Obiskovalce prireditve, predvsem v zaprtih prostorih, naj z nivojem hrupa seznanijo in jim dajo na razpolago u\u0161esne \u010depke.<\/p>\n

Tinitus ali \u0161umenje v u\u0161esih \u2013 Pomembnej\u0161a priporo\u010dila<\/strong><\/p>\n

    \n
  1. Izku\u0161njo \u0161umenja v u\u0161esih (tinitus) ima okoli 10 % prebivalstva.<\/b>
    \nOba spola sta enako prizadeta. \u010ceprav je \u0161umenje v u\u0161esih pogostej\u0161e pri starej\u0161ih osebah, se lahko pojavi pri kateri koli starosti, tudi v otro\u0161tvu. \u0160umenje v u\u0161esih zaznavamo pogosto kot zvonjenje, \u017evi\u017eganje in bren\u010danje, opisi zvokov pa so lahko tudi bolj zapleteni.<\/span><\/li>\n
  2. Ve\u010dinoma se tinitus pojavlja v blagi obliki.<\/b>
    \nPri ve\u010dini oseb pojav tinitusa predstavlja le za\u010dasno te\u017eavo, ki ji sledi izbolj\u0161anje v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju. Za manj\u0161e \u0161tevilo oseb pa te\u017eava postane tako resna, da je potrebna strokovna pomo\u010d.<\/span><\/li>\n
  3. Tinitus je pogostej\u0161i pri ljudeh z okvaro sluha.<\/b>
    \nRaz\u0161irjenost tinitusa je ve\u010dja pri ljudeh z okvaro sluha, vendar pa resnost tinitusa ni vedno popolnoma povezana s stopnjo izgube sluha. Mo\u017eno je, da imajo osebe s tinitusom povsem normalen avdiogram.<\/span><\/li>\n
  4. Tinitus je lahko povezan z ob\u010dutkom zama\u0161enosti u\u0161esa.<\/b>
    \nTinitus in senzori\u010dna izguba sluha lahko, zaradi nejasnih razlogov, povzro\u010dita ob\u010dutek zama\u0161enosti u\u0161es, kljub normalnemu tlaku srednjega u\u0161esa in mobilnosti u\u0161esnega bobni\u010da. Otoskopija in \u010de je na voljo lahko tudi timpanometrija izklju\u010dita okvaro Evstahijeve cevi. Dekongestivi in antibiotiki redko pomagajo.<\/span><\/li>\n
  5. Trditev, da glede poteka tinitusa ni mogo\u010de ukrepati, je lahko zelo \u0161kodljiva.<\/b>
    \nNegativne izjave niso le nekoristne, temve\u010d usmerijo pozornost oseb na njihovo te\u017eavo in stisko \u0161e pove\u010dujejo. Pozitiven odnos je na splo\u0161no koristen. Pomembno je poudariti, da je tinitus v ve\u010dini primerov blag, da se s \u010dasom zmanj\u0161uje ali izgine in da tinitus ne predstavlja nevarnosti za izgubo sluha.<\/span><\/li>\n
  6. Bogatenje zvo\u010dnega okolja bla\u017ei ostrino tinitusa.<\/b>
    \nMirna glasba, zvok ventilatorja ali \u0161umenje vode prekrijejo zvok tinitusa. Zvoki iz narave so \u0161e posebej koristni pred spanjem.<\/span><\/li>\n
  7. Slu\u0161ni pripomo\u010dki so koristni.<\/b>
    \nNapor pri poslu\u0161anju povzro\u010di pove\u010dan odziv v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu. Pove\u010dana ob\u010dutljivost pa lahko povzro\u010di, da se tinitus pojavi ali poslab\u0161a, \u010de je \u017ee prisoten. Popravek izgube sluha zmanj\u0161a odziv centralnega \u017eiv\u010dnega sistema kar zmanj\u0161a stopnjo resnosti tinitusa. Slu\u0161ni pripomo\u010dki so koristni tudi, \u010de je izguba sluha razmeroma blaga. Strokovnjaki priporo\u010dajo avdiometrijo pri posvetovanju zaradi tinitusa, kar pomaga pri odlo\u010ditvi o uporabi slu\u0161nega aparata. Za vse osebe, ki omenjajo tinitus, se torej priporo\u010da avdiolo\u0161ki pregled. Odlo\u010ditev o tem, kdaj za\u010deti z uporabo slu\u0161nega pripomo\u010dka in kak\u0161en pripomo\u010dek uporabiti, je prepu\u0161\u010dena posamezni osebi in avdiologu.<\/span><\/li>\n
  8. Bolezenske spremembe kot vzrok tinitusa so redke, a pazljivost ni odve\u010d.<\/b>
    \nTinitus je lahko tudi simptom bolezni, kot sta akusti\u010dni nevrom in otoskleroza. Posebej moramo biti pozorni, \u010de je tinitus enostranski oziroma \u010de utripa.<\/span><\/li>\n
  9. Zdravila za tinitus ni.<\/b>
    \nZdravila, ki se uporabljajo, laj\u0161anjo spremljajo\u010de simptom, kot so vrtoglavica, nespe\u010dnost, anksioznost ali depresija.<\/span><\/li>\n
  10. Pomo\u010d osebam s tinitusom.<\/b>
    \nSvetujemo obisk osebnega zdravnika, ki ugotovi mo\u017ene vzroke in pacienta po potrebi napoti na specialisti\u010dni pregled. Priporo\u010damo organiziranost in medsebojno pomo\u010d oseb s tinitusom.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

    Povzeto po: Britansko zdru\u017eenje za tinitus\u00a0http:\/\/www.tinnitus.org.uk\/pages\/337<\/a>\u00a0(Dostop: 21.2.2013)<\/p>\n

    Povezava do objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7308″ img_size=”full”]

    [vc_cta text=\"Ko zvonjenje v u\u0161esu ne poneha\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"4. marec 2011, Avtor: Zdenka \u0110oki\u0107\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Ko zvonjenje v u\u0161esu ne poneha\" h4=\"4. marec 2011, Avtor: Zdenka \u0110oki\u0107\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
    <\/div><\/div> [vc_column_text]Imeti stalno prisoten hrup v u\u0161esih, pri \u010demer se spreminja jakost od komaj sli\u0161nega do neznosno glasnega zvoka, pomeni prikraj\u0161anje za ti\u0161ino in s tem izgubo po\u010ditka. Kroni\u010den tinitus pa ne vpliva le na slab spanec, temve\u010d vodi v vsesplo\u0161no utrujenost in slabo zbranost. Veliko ljudi, ki trpi za motnjo, kon\u010da v fizi\u010dni in du\u0161evni osamitvi, ki v\u010dasih pripelje celo do depresije in obupa.<\/strong><\/p>\n

    Majda Spindler, dr. med., specialistka otorinolaringologije z oddelka za otorinolaringologijo in kirurgijo glave Splo\u0161ne bolni\u0161nice Maribor \u017ee vrsto let pomaga ljudem, ki no\u010dne ti\u0161ine in miru ne jemljejo kot nekaj samoumevnega.<\/p>\n

    Beseda tinitus izhaja iz latinske besede tinnere in pomeni zvoniti. Gre za medicinsko poimenovanje zvoka, ki ga sli\u0161imo v enem ali obeh u\u0161esih oziroma glavi in nima izvora v okolici. Obsega lahko zelo razli\u010dne zvoke od \u010distih tonov do ve\u010dplastnih zvokov, kot so \u0161umenje, piskanje, brnenje ali razbijanje, zvok lahko opona\u0161a celo veter, sikanje pare, \u017evi\u017eganje, petje ptic, ogla\u0161anje \u010dri\u010dkov ipd.<\/p>\n

    Pribli\u017eno 17 odstotkov vsega prebivalstva ima izku\u0161nje s tinitusom, 5 odstotkov pa jih ima resnej\u0161e, klini\u010dne te\u017eave, ki segajo od zmernega dra\u017eenja do popolne nesposobnosti za normalno \u017eivljenje, opisani so tudi samomori. Razlik glede pogostnosti tinitusa med \u017eenskami in mo\u0161kimi ni, tudi ve\u010djih geografskih razlik ni. Je pa v dr\u017eavah z vi\u0161jim standardom in bolj razvitim zdravstvenim sistemom ve\u010d takih, ki se oglasijo pri zdravniku zaradi tinitusa. Polovica tistih, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa \u0161e preob\u010dutljivost za glasne zvoke iz okolja.<\/p>\n

    Tinitus ni bolezen, ampak bolezenski znak, ki ga lahko povzro\u010dijo razli\u010dne bolezni in stanja. Nastane lahko zaradi obolenja u\u0161es, predvsem pri kroni\u010dni in akutni akusti\u010dni travmi, pri izpostavljenosti hrupu, starostni naglu\u0161nosti, nenadni izgubi sluha, vnetjih, po\u0161kodbah, otosklerozi, Menierovi bolezni …<\/p>\n

    Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7308″ img_size=”full”]

    [vc_cta text=\"Poslu\u0161anje z obema u\u0161esoma\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"17. februar 2011, Vir \/ Avtor: Po Scientific American Mind priredila Andreja Bla\u017ei\u010d Klemenc\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Poslu\u0161anje z obema u\u0161esoma\" h4=\"17. februar 2011, Vir \/ Avtor: Po Scientific American Mind priredila Andreja Bla\u017ei\u010d Klemenc\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
    <\/div><\/div> [vc_column_text]Zvoke sicer dovolj dobro zaznavamo samo z enim u\u0161esom, signali iz obeh pa so potrebni za dolo\u010ditev, od kod prihaja zvok. Informaciji iz obeh u\u0161es mo\u017egani \u00bbsestavijo\u00ab, zato lahko zvok dojamemo prostorsko. Postopek poteka na osnovi razlike v dohodnih \u010dasih in glasnosti zvo\u010dnih valov, ki dose\u017eejo posamezno uho.<\/strong><\/p>\n

    Da mo\u017egani glede na prostor zaznavajo tone razli\u010dno, je razvidno zlasti, kadar tone zaznavamo v vsakem u\u0161esu posebej skozi slu\u0161alke. Namesto dveh lo\u010denih signalov zasli\u0161imo en fiktivni ton, ki se oglasi nekje v na\u0161i glavi ali zunaj nje. \u010ce sta dra\u017eljaja v obeh u\u0161esih enako mo\u010dna in se predvajata hkrati, se nam zdi, da se nam ton ogla\u0161a iz sredine glave. \u010ce se ton na enem u\u0161esu predvaja ti\u0161e ali z zamikom, se njegov navidezni vir navidezno premakne proti nasprotnemu u\u0161esu. Manj znano je, kako u\u0161esa razlike v dohodnih \u010dasih in glasnosti prevedejo v prostorsko zaznavo.<\/p>\n

    Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7310″ img_size=”full”]

    [vc_cta text=\"Pol\u017eev vsadek \u2013 druga\u010den slu\u0161ni pripomo\u010dek\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Pol\u017eev vsadek \u2013 druga\u010den slu\u0161ni pripomo\u010dek\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
    <\/div><\/div> [vc_column_text]\u0160ele ko se pojavijo te\u017eave s sluhom, se za\u010dnemo zavedati, v kak\u0161en \u010dude\u017eni svet se vsakodnevno ovijamo z mavrico zvokov. Zlasti te\u017eko je, ko se s tem spopadajo otroci. Morda tako zelo, da potrebujejo pol\u017eev vsadek.<\/strong><\/p>\n

    Doktorica Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije z UKC Ljubljana, je asistirala pri prvi vsaditvi pol\u017eevega vsadka v Sloveniji, zadnjih osem let vsaditve opravlja samostojno, prej\u0161nje leto pa je prvi\u010d v Sloveniji opravila simultano obojestransko vsaditev pol\u017eevega vsadka. Na na\u0161em portalu je o njem podala osnovne informacije, ki bodo prav pri\u0161le star\u0161em, katerih mal\u010dki imajo s sluhom resne te\u017eave.<\/p>\n

    Kako pol\u017eev vsadek deluje<\/strong><\/p>\n

    Pol\u017eev vsadek, angle\u0161ko ‘cochlear implant’, je vgradni slu\u0161ni pripomo\u010dek, ki nadomesti delovanje notranjega u\u0161esa. To, da je vgradni, pomeni, da enega od njegovih delov z operacijo vsadimo v telo. Del notranjega u\u0161esa, ki je zadol\u017een za sluh, imenujemo pol\u017eek. Sestavljen je iz \u010dvrstega kostnega ogrodja, dvakrat in pol zavite cevi, ki se ji prilega mehki del pol\u017eka \u2013 teko\u010dina in mehke membrane \u2013, v katerem so zaznavne slu\u0161ne celice, imenovane dla\u010dnice. Pol\u017eek pretvori zvok v elektri\u010dni impulz, ki se potem preko slu\u0161nega \u017eivca in mnogoterih \u017eiv\u010dnih povezav kon\u010da v mo\u017eganski skorji, kjer dejansko sli\u0161imo. Pol\u017eev vsadek dovede zvo\u010dne signale, spremenjene v kodirane elektri\u010dne impulze, neposredno do slu\u0161nega \u017eivca. Poleg notranjega dela \u2013 implanta, ki ga sestavljata elektroda in stimulator, vsebuje \u0161e zunanji del \u2013 govorni procesor, ki se nosi za u\u0161esom.<\/p>\n

    Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7311″ img_size=”full”]

    [vc_cta text=\"Sluh lahko vzame \u017ee klofuta\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"4. 1. 2011, Avtor: Mojca \u0160imenc\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Sluh lahko vzame \u017ee klofuta\" h4=\"4. 1. 2011, Avtor: Mojca \u0160imenc\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
    <\/div><\/div> [vc_column_text]Ko se zjutraj odpravimo po prometni cesti ali se popoldne znajdemo v vrve\u017eu nakupovalnega sredi\u0161\u010da, redko pomislimo, kako pomembna je vloga sluha pri pravilnem zaznavanju okolja. Sluh je eden od najbolj pomembnih dejavnikov za zdrav du\u0161evni razvoj in \u0161e sredi prej\u0161njega stoletja so bili gluhi ljudje izlo\u010deni iz vsakdanjega \u017eivljenja.<\/strong><\/p>\n

    \u010ceprav se nam zdi samoumevno, da sli\u0161imo, se lahko kaj hitro zgodi, da ne sli\u0161imo ve\u010d. Klofuta, potapljanje ali pregroba uporaba vatiranih pal\u010dk lahko po\u0161kodujejo srednje uho do te mere, da nam mora pomagati otokirurg. Kako, nam je pojasnila asist. mag. Saba Battelino, dr. med., specialistka otorinolaringologinja s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo KC v Ljubljani.<\/p>\n

    Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7311″ img_size=”full”]

    [vc_cta text=\"Da sli\u0161imo ve\u010d, nas mora veseliti\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"1. 5. 2011, Avtor: Zdenka \u0110oki\u0107\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Da sli\u0161imo ve\u010d, nas mora veseliti\" h4=\"1. 5. 2011, Avtor: Zdenka \u0110oki\u0107\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
    <\/div><\/div> [vc_column_text]Gluhe in naglu\u0161ne so imeli v\u010dasih za neumne, saj so se pogosto nepravilno odzvali na dolo\u010dene situacije v okolju. Prav nasprotna je bila obravnava ljudi s slabim vidom. Tisti, ki so nosili o\u010dala, so dajali vtis natan\u010dnosti, razgledanosti, inteligence. \u010ceprav te zastarele stigme izgubljajo na pomenu, se zdi, da si ljudje te\u017eko nadenejo slu\u0161ni aparat, in sicer zaradi sramu.<\/p>\n

    O vzrokih za neuporabo, ki najve\u010dkrat ti\u010dijo drugje, smo se pogovarjali z doc. dr. Jagodo Vatovec z avdiolo\u0161ke ambulante ORL-klinike Klini\u010dnega centra Ljubljana, ki je pojasnila nekatere te\u017eave privajanja na slu\u0161ni aparat in z Majdo Spindler, dr. med., specialistko otorinolaringologije iz Splo\u0161ne bolni\u0161nice Univerzitetnega klini\u010dnega centra Maribor, ki je pojasnila postopek pridobitve slu\u0161nega aparata.<\/p>\n

    Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7312″ img_size=”full”]

    [vc_cta text=\"Kako deluje slu\u0161ni aparat?\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Avtor: Alja Gogala\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Kako deluje slu\u0161ni aparat?\" h4=\"Avtor: Alja Gogala\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
    <\/div><\/div> [vc_column_text]Kako pomembno vlogo v na\u0161em \u017eivljenju igra zvok, se zavemo \u0161ele takrat, ko ga ne sli\u0161imo ve\u010d. Izguba sluha pretrga na\u0161o vez z zunanjim okoljem, nas osami in onemogo\u010di normalno sporazumevanje. Naglu\u0161ni se s svetom lahko ponovno pove\u017ee s pomo\u010djo slu\u0161nega aparata, ki je prilagojen posamezniku in njegovi slu\u0161ni okvari.<\/strong><\/p>\n

    Na vpra\u0161anja o okvarah sluha in slu\u0161nih aparatih je odgovoril Ale\u0161 Matos, dr. med., spec. otorinolaringologije.<\/p>\n

    \u2022 Kaj povzro\u010di okvaro sluha?
    \n\u2022 Zakaj pride do prevodne naglu\u0161nosti in kako jo zdravimo?
    \n\u2022 Kak\u0161ni so vzroki za zaznavno izgubo sluha?
    \n\u2022 Kdaj je slu\u0161ni aparat primeren in kako deluje?
    \n\u2022 Kak\u0161ne vrste slu\u0161nih aparatov imamo na voljo in kako se med seboj razlikujejo?
    \n\u2022 Kako izberemo primeren slu\u0161ni aparat?
    \n\u2022 Kak\u0161ne so novosti in trendi na podro\u010dju razvoja slu\u0161nih aparatov?
    \n\u2022 Kak\u0161en je danes odnos do naglu\u0161nosti?<\/p>\n

    Povezava do celotne objave na spletu in odgovori na zgornja vpra\u0161anja >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column][vc_single_image image=”7314″ img_size=”full”]

    [vc_cta text=\"Kako nevarno je preglasno posl. glasbe?\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"16. 4. 2011, Avtor: Jerneja Batista\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Kako nevarno je preglasno posl. glasbe?\" h4=\"16. 4. 2011, Avtor: Jerneja Batista\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
    <\/div><\/div> [vc_column_text]Strokovnjak nam je pojasnil, kako nevarna je prevelika izpostavljenost hrupu, in opozoril na vse bolj raz\u0161irjeno naglu\u0161nost med vsemi generacijami. <\/strong><\/p>\n

    Dandanes nas neprestano obdajajo razli\u010dni zvoki, ki so lahko za na\u0161 sluh mo\u010dno \u0161kodljivi. Za ljudi s slu\u0161no okvaro predstavlja hrup velik problem, saj je zmo\u017enost za razumevanje govora in komuniciranje vedno bolj omejena. O pretiranemu hrupu in o tem, kako se mu lahko izognemo, smo se pogovarjali z …<\/p>\n

    Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=”.vc_custom_1529002508971{padding-top: 0px !important;}”][vc_column]

    [vc_cta text=\"Sluh, naglu\u0161nost in gluhota\" h2_google_fonts=\"font_family:Arimo%3Aregular%2Citalic%2C700%2C700italic|font_style:700%20bold%20regular%3A700%3Anormal\" subtext=\"Oktober 1999, Avtor: dr. Stane Ko\u0161ir, doc.\" h4_google_fonts=\"font_family:Lato%3A100%2C100italic%2C300%2C300italic%2Cregular%2Citalic%2C700%2C700italic%2C900%2C900italic|font_style:300%20light%20regular%3A300%3Anormal\" align=\"left\" heading_sep=\"yes\" tag=\"h2\" h2=\"Sluh, naglu\u0161nost in gluhota\" h4=\"Oktober 1999, Avtor: dr. Stane Ko\u0161ir, doc.\" txt_align=\"left\" i_css_animation=\"\" css_animation=\"\"][\/vc_cta]
    <\/div><\/div> [vc_column_text]Kaj moramo vedeti ko se prvi\u010d sre\u010damo s problemi sluha.
    \n\u2022 Gluhota, kaj je to?
    \n\u2022 Pomen sluha
    \n\u2022 Medicinski vidiki izgube sluha
    \n\u2022 \u0160ir\u0161e psiho-socialne posledice gluhote in naglu\u0161nosti
    \n\u2022 Odkrivanje in evidentiranje gluhote in naglu\u0161nosti
    \n\u2022 Slu\u0161ni aparati
    \n\u2022 Drugi tehni\u010dni pripomo\u010dki
    \n\u2022 Rehabilitacija<\/p>\n

    Pri\u010dujo\u010da knji\u017eica vsebuje nekaj osnovnih informacij, ki jih mora poznati posameznik, ki se sre\u010duje s problemi sluha. Torej je namenjena gluhim in naglu\u0161nim samim, star\u0161em gluhih in naglu\u0161nih otrok, in njihovemu okolju, ki bi jih moralo \u010dim bolje razumeti.<\/p>\n

    Tematika je zelo \u0161iroka in zadeva razli\u010dna podro\u010dja od fizikalne akustike, preko medicinske avdiologije in otorinolaringologije, jezikoslovne fonetike in lingvistike do psihologije oseb, socialne skrbi, in nenazadnje defektologije.<\/p>\n

    Povezava do celotne objave na spletu >><\/a>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column]

    <\/div>
    <\/div>
    \n\t
    \n\t\t\n\t\t
    \n\t\t\t
    \"\u010cakalne<\/div>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

    AUDIO BM slu\u0161ni centri smo pogodbeni dobavitelj ZZZS - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.<\/h2>\n\t
    \n\t\t
    \n\t\t\t

    Za slu\u0161ne aparate sprejemamo naro\u010dilnice iz vseh ORL ambulant. Izbira dobavitelja je va\u0161a prosta izbira. Pred odlo\u010ditvijo za slu\u0161ni aparat, preverite in preizkusite tudi na\u0161o ponudbo.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

    <\/div>
    \n\t
    \n\t\t\n\t\t
    \n\t\t\t
    \"Ekskluzivno_v_Sloveniji-Unitron_in_Sonic_slusni_aparati-AUDIO_BM-centri_servis_oskrba_vzdrzevanje_svetovanje_naglusnost\"<\/div>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

    \u0160tevilne stranke potrjujejo na\u0161o predanost pri nudenju pomo\u010di, da boste spet bolje sli\u0161ali - in \u017eiveli.<\/h2>\n\t
    \n\t\t
    \n\t\t\t

    V AUDIO BM svoje delo opravljamo strokovno in s srcem. Zagotavljamo odli\u010dne storitve in najnovej\u0161e modele slu\u0161nih aparatov za vse potrebe in za vse generacije - tudi v cenovnem standardu (brez dopla\u010dil).<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

    <\/div>\n\n\n\n\n
    <\/div>\n\n\n
    <\/div>
    <\/div>
    \n\t
    \n\t\t
    \n\t\t\t

    ZASTOPAMO PRIZNANE IN PREVERJENE BLAGOVNE ZNAMKE<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

    <\/div>\n\n\n\n\n
    <\/div>\n\n\n
    <\/div>
    <\/div>
    \n\t
    \n\t\t\n\t\t
    \n\t\t\t\"\"<\/a>\n\t\t<\/figure>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
    <\/div>\n\n\n\n\n
    <\/div>\n\n\n
    <\/div>
    \n\t
    \n\t\t
    \n\t\t\t

    \u017dELITE, DA VAM POMAGAMO NA POTI DO BOLJ\u0160EGA SLUHA? STOPITE V KONTAKT Z NAMI!<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

    <\/div>\n\n\n\n\n
    <\/div>\n\n\n
    <\/div>
    <\/div>
    \n\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t
    \n\t\t<\/span><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t

    AKCIJE IN UGODNOSTI<\/h2>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/header>\n\t\t\t\t

    \u017delite najugodnej\u0161o ponudbo baterij za slu\u0161ne aparate ali brezpla\u010dno meritev sluha in posvet?<\/span><\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t

    \n\tVE\u010c INFORMACIJ <\/i><\/a><\/div>\n<\/div>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/section>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
    <\/div>
    <\/div>
    \n\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t
    \n\t\t<\/span><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t

    BREZPLA\u010cNA POMO\u010c TUDI PO NAKUPU<\/h2>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/header>\n\t\t\t\t

    Sluh in va\u0161e potrebe se lahko spreminjajo. Kot na\u0161a stranka imate vse posvete in prilagoditve vedno brezpla\u010dne.<\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t

    \n\tVE\u010c INFORMACIJ <\/i><\/a><\/div>\n<\/div>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/section>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
    <\/div>
    <\/div>
    \n\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t
    \n\t\t<\/span><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t

    HITRA ODZIVNOST<\/h2>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/header>\n\t\t\t\t

    Radi vam bomo pomagali, zato nas obi\u0161\u010dite ali izpolnite kontaktni obrazec na strani \"Kontakt<\/a>\".<\/span><\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t

    \n\tVE\u010c INFORMACIJ <\/i><\/a><\/div>\n<\/div>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/section>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
    <\/div>\n\n\n\n\n
    <\/div>\n\n\n<\/div>[\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AUDIO BM slu\u0161ni centri smo pogodbeni dobavitelj ZZZS - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za slu\u0161ne aparate sprejemamo naro\u010dilnice iz vseh ORL ambulant. Izbira dobavitelja je va\u0161a prosta izbira. Pred odlo\u010ditvijo za slu\u0161ni aparat, preverite in preizkusite tudi na\u0161o ponudbo. \u0160tevilne stranke potrjujejo na\u0161o predanost pri nudenju pomo\u010di, da boste spet bolje sli\u0161ali - in [...]","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"yoast_head":"\nSpletni koti\u010dek - AUDIO BM slu\u0161ni aparati<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"V spletnem koti\u010dku objavljamo povezave do zanimivih spletnih objav s podro\u010dja sluha, naglu\u0161nosti in slu\u0161nih aparatov.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"noindex, follow\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Spletni koti\u010dek - AUDIO BM slu\u0161ni aparati\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"V spletnem koti\u010dku objavljamo povezave do zanimivih spletnih objav s podro\u010dja sluha, naglu\u0161nosti in slu\u0161nih aparatov.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"AUDIO BM slu\u0161ni aparati\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-08-02T08:02:40+00:00\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"59 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/\",\"url\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/\",\"name\":\"Spletni koti\u010dek - AUDIO BM slu\u0161ni aparati\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/#website\"},\"datePublished\":\"2018-06-14T18:45:08+00:00\",\"dateModified\":\"2018-08-02T08:02:40+00:00\",\"description\":\"V spletnem koti\u010dku objavljamo povezave do zanimivih spletnih objav s podro\u010dja sluha, naglu\u0161nosti in slu\u0161nih aparatov.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Spletni koti\u010dek\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/#website\",\"url\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/\",\"name\":\"AUDIO BM slu\u0161ni aparati\",\"description\":\"SLU\u0160NI APARATI \u2022 ZA\u0160\u010cITA SLUHA \u2022 SVETOVANJE\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Spletni koti\u010dek - AUDIO BM slu\u0161ni aparati","description":"V spletnem koti\u010dku objavljamo povezave do zanimivih spletnih objav s podro\u010dja sluha, naglu\u0161nosti in slu\u0161nih aparatov.","robots":{"index":"noindex","follow":"follow"},"og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Spletni koti\u010dek - AUDIO BM slu\u0161ni aparati","og_description":"V spletnem koti\u010dku objavljamo povezave do zanimivih spletnih objav s podro\u010dja sluha, naglu\u0161nosti in slu\u0161nih aparatov.","og_url":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/","og_site_name":"AUDIO BM slu\u0161ni aparati","article_modified_time":"2018-08-02T08:02:40+00:00","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Est. reading time":"59 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/","url":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/","name":"Spletni koti\u010dek - AUDIO BM slu\u0161ni aparati","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/#website"},"datePublished":"2018-06-14T18:45:08+00:00","dateModified":"2018-08-02T08:02:40+00:00","description":"V spletnem koti\u010dku objavljamo povezave do zanimivih spletnih objav s podro\u010dja sluha, naglu\u0161nosti in slu\u0161nih aparatov.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/spletni-koticek\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Spletni koti\u010dek"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/#website","url":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/","name":"AUDIO BM slu\u0161ni aparati","description":"SLU\u0160NI APARATI \u2022 ZA\u0160\u010cITA SLUHA \u2022 SVETOVANJE","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7261"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7261"}],"version-history":[{"count":36,"href":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7261\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8841,"href":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7261\/revisions\/8841"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.audiobm.si\/at\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7261"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}