[vc_row][vc_column][vc_column_text]Gluhi, ki lahko ponovno sli\u0161ijo? Slepi, ki zopet vidijo? Paraplegiki, ki lahko po dolgih letih mirovanja ponovno premikajo svoje ude? Morda se sli\u0161i kot neuresni\u010dljiva \u017eelja a, nevroznanost 21. stoletja opazno premika meje mogo\u010dega: teme, ki so bile nekdaj v domeni znanstvene fantastike se spreminjajo v resni\u010dnost.<\/p>\n
Kohlearni ali pol\u017eev vsadek<\/strong> Korenine te tehnologije segajo v leto 1800, k pionirskemu delu italijanskega fizika Alessandra Volte. Kmalu za tem, ko je izna\u0161el baterijo, se je volta namre\u010d malce neprimerno poigral z njo in si v uho vtaknil kontakta iz 50- voltne baterije. Rezultat tega nespametnega poizkusa je…<\/p>\n
\nMed najstarej\u0161imi in zato tudi najpogosteje uporabljenimi nevroproteti\u010dnimi napravami je kohlearni vsadek, poznan tudi pod imenom pol\u017eev vsadek. Kot pove \u017ee njegovo ime ga vgradijo v pol\u017ea notranjega u\u0161esa (kohlea), tam gluhim pomaga do povrnitve sluha. Med najpogostej\u0161imi vzroki za gluhoto je namre\u010d po\u0161kodba lasnih celic notranjega u\u0161esa zaradi \u010desar se zvok ne prenese do slu\u0161nega \u017eivca, ki nam pravzaprav omogo\u010da, da sli\u0161imo. V tak\u0161nem primeru lahko kohlearni vsadek prevzame funkcijo, ki bi jo sicer opravljale po\u0161kodovane celice, in tako ponovno vzpostavi nemoten pretok slu\u0161nih informacij od u\u0161esa do mo\u017eganov.<\/p>\n