KAJ MORAMO VEDETI, ČE IMAMO TEŽAVE S SLUHOM

19 Avg 2018 Članki, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje

Običajno se pomena sluha zavemo šele, ko imamo težave pri poslušanju sogovornikov, ko moramo na radijskem in televizijskem sprejemniku povečati jakost, ali ko na sestankih in seminarjih iščemo prosta mesta v prvih vrstah, da bi dobro slišali govorca.

V Sloveniji živi več kot tisoč gluhih in več kot 70 tisoč uporabnikov slušnega aparata. Najpogostejši spremljevalec staranja je izguba sluha, saj je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije izgubi sluha podvržen vsak drugi starostnik. Po nekaterih podatkih naj bi vsaka peta odrasla oseba imela težave s sluhom, ki niso posledica staranja, temveč je do njih prišlo zaradi dela v hrupnem okolju, glasnega poslušanja glasbe iz slušalk, obiskovanja glasnih koncertov ter poškodb pri športnih dejavnostih.

Sluh je dragocen zato bi mu morali posvetiti več pozornosti. Ne pravijo zastonj, da je v nekaterih pogledih celo pomembnejši od vida – kajti težave z vidom nas ločujejo od stvari, medtem ko nas težave s sluhom ločujejo od ljudi.

 

 

​Ko je do poškodbe ali izgube sluha že prišlo, je običajno edina rešitev slušni aparat. V nadaljevanju preberite, kaj je treba vedeti, ko se soočite z odločitvijo, da si boste za boljše poslušanje poiskali pomoč.

​

Nikar na lastno pest

​Presoja, kdaj izguba sluha človeka preveč ovira v vsakodnevnem življenju in zato potrebuje slušni aparat je v domeni vsakega posameznika, toda od tu naprej je potrebno sodelovanje strokovnjaka. Sluh je preveč dragocen, da bi njegov ostanek izgubili s šušmarskimi metodami in ob tem vrgli stran vsak evro, ki bi ga v ta namen porabili na takšen način. V mislih imamo predvsem “revolucionarne slušne aparate«, ki jih lahko naročite v raznih kataloških ali TV prodajah. To so namreč navadni ojačevalci zvoka, brez prilagoditev na naglušnost, brez servisa, … Z njimi si lahko naredite več škode kot koristi, predvsem pa se v udobju, estetiki in kakovosti zvoka ne morejo primerjati s pravimi slušnimi aparati.

 

​Prava pot pri odločitvi za slušni aparat je tista, ki vključuje zdravnika specialista ORL in usposobljenega slušnega akustika.

 

Pregled pri specialistu in meritev sluha

Za pravilen pristop k reševanju težav s sluhom je potrebna strokovna obravnava pri specialistu otorinolaringologu (ORL). Ta opravi pregled ušes in vas napoti na avdiometrijo (meritev sluha), kjer s posebno napravo (avdiometer) izmerijo vrsto in stopnjo izgube sluha. Če želite kar najhitreje priti do informativne meritve sluha obiščite najbližji AUDIO BM slušni center, ker boste brez napotnice, brez čakanja in brezplačno opravili meritev sluha z avdiometrom. Na podlagi dobljenega rezultata vam bo slušni akustik svetoval kako dalje.

​

Obstajajo namreč tri vrste naglušnosti:

  • prevodna (konduktivna), kjer težavo povzročajo poškodbe bobniča in slušnih koščic v srednjem ušesu,
  • zaznavna (senzorinevralna), kjer gre za okvaro notranjega ušesa (t.i. polža) in
  • kombinirana, kjer gre za kombinacijo prevodne in zaznavne naglušnosti.

 

Od vrste in stopnje naglušnosti je odvisna optimalna izbira slušnega aparata.

​

​Rezultat avdiometrije je prikazan na grafu, kjer vodoravna os predstavlja frekvenčno območje, navpična os pa izgubo sluha v decibelih. Posamezna točka na krivulji tako pove, kolikšna je izguba sluha v decibelih pri posamezni frekvenci zvoka (nižja frekvenca pomeni nižje tone, višja frekvenca višje tone). Najpomembnejše: govorno območje se nahaja med 500 in 4.000 hertzi. Več informacij o naglušnosti …

 

Kam po slušni aparat?

Po opravljenem pregledu in avdiometriji specialist ORL izda izvid in naročilnico za medicinsko-tehnični pripomoček, s katero se odpravite v specializirano prodajalno slušnih aparatov – pogodbenemu dobavitelju. Izbira dobavitelja je vaša prosta izbira. Nič ne bo narobe, če jih obiščete več in se odločite za tistega, ki je najbolj strokoven in si je pripravljen vzeti čim več časa za vas. Poleg tega bodite pozorni tudi na cene, servis, način izdelave ušesnih vložkov po meri, možnost brezplačnega testiranja …

Če vam prodajalec tega ni pripravljen omogočiti, išče izgovore, ali vas skuša prepričati za točno določen model, ne da bi ga prej imeli na preizkusu vsaj teden dni, pojdite drugam. V AUDIO BM slušnih centrih imate pred odločitvijo za konkreten model slušnega aparata možnost brezplačno preizkusiti več različnih modelov.

 

Slušni aparat je računalnik v malem, ki omogoča na stotine nastavitev

​Enako, če ne bolj, kot izbira primernega modela slušnega aparata za vašo vrsto naglušnosti, je pomembna tudi ustrezna nastavitev (programiranje) slušnega aparata. Predstavljajte si takole: slušni aparat je računalnik, ki je brez ustreznega programa neuporaben. Naloga slušnega akustika je, da ga nastavi tako, da se čim bolj prilega karakteristikam vašega sluha, vašim preferencam in življenjskemu slogu. Še tako dovršen in drag slušni aparat ne zagotavlja zadovoljstva, če ni pravilno nastavljen.

 

Za optimalno nastavitev slušnega aparata boste morda morali slušnega akustika obiskati večkrat, zato je pomembno, da so lokacije slušnih centrov dostopne in čim bliže vašemu domu. AUDIO BM slušne centre nadete v 13 mestih po Sloveniji. Obiščite najbližjega in poskrbite za svoj sluh.

 

Povzetek

Sluh je preveč pomemben za pristajanje na polovičarske rešitve. Če opažate, da slabše slišite, se ne pustite odpraviti splošnemu zdravniku, temveč zahtevajte obravnavo pri ORL specialistu. Za informativno in natančno meritev sluha obiščite najbližji AUDIO BM slušni center. Težav s sluhom ne rešujte sami. Ne posegajte po pripomočkih iz katalogov, supermarketov ali spletnih trgovin. Vsako izgubo sluha je potrebno obravnavati individualno, kajti le tako se lahko poišče ustrezno rešitev. Do cenovnega standarda (300€) vsakih 6 let poravna nabavo slušnega aparata zdravstveno zavarovanje. V primeru izbire dražje izvedbe se doplača le razlika. Če ste naglušni na obe ušesi imate pravico do dveh slušnih aparatov. Več informacij o postopku za pridobitev slušnega aparata …

6 NAJPOGOSTEJŠIH VZROKOV ZA IZGUBO SLUHA

8 Avg 2018 Sluh

Vzroki so raznoliki. Vse težave s sluhom je potrebno omeniti osebnemu zdravniku. Reševanje problema se najprej začne z določitvijo stopnje in vrste izgube sluha.

Torej, kateri so najpogostejši vzroki?

1. STAROST – pogosto imenovana “starostna naglušnost”. Takšna izguba sluha običajno doleti starejše od 65 let. Vsak tretji človek med 65. in 74. letom je naglušen. Pri starosti 75 let ali več vsak drugi. Do izgube sluha pride postopoma, kar v praksi pomeni, da ljudje pogosto še slišijo in razumejo v mirnejših okoljih, vse bolj pa se izgubljajo, ko je zvokov več in se ti prepletajo. Na splošno se težava prične s postopnim upadom visokih frekvenc.

2. GLASNI ZVOKI, HRUP – glasna zabava ali ognjemet, izpostavljenost glasnim zvokom skozi daljše časovno obdobje, vse omenjeno lahko povzroči izgubo sluha. V tem primeru pride do izgube sluha zaradi poškodbe dlačnic (čutnic) v notranjem ušesu, ki jih ni mogoče obnoviti! Morda boste dodatno opazili tudi zvonjenje v ušesih, znano kot tinitus, ki lahko traja tudi več ur po izpostavljenosti hrupu, nekaterim pa nikdar več ne poneha.

3. MEHANSKE POŠKODBE – vsakokrat, ko se udari glava ali ušesa, obstaja možnost nastanka izgube sluha. Tri majhne kosti v ušesu se lahko premaknejo zaradi udarca, zaradi česar se zvoki ne pošiljajo pravilno v notranje uho. Hud udarec lahko poškoduje tudi bobnič.

4. VNETJE UŠESA – znano kot “otitis media”. Vnetja ušes imajo najpogosteje otroci. Prisotna je lahko huda bolečina. Prisoten je lahko tudi izcedek. Potrebna je obravnava pri zdravniku. Brez zdravljenja lahko izguba sluha postane trajna.

5. PRIROJENA IZGUBA SLUHA – pri otrocih je izguba sluha lahko prirojena ali genetska. Genetski dejavniki predstavljajo približno 50 odstotkov izgub sluha. Nekateri primeri genetskih sindromov, povezanih z izgubo sluha vključujejo Downov sindrom, Crouzonov sindrom in Waardenburgov sindrom. Negenetski dejavniki na drugi strani vključujejo prezgodnje rojstvo, diabetes pri materi, pomanjkanje kisika ali majhno porodno težo.

6. OTOTOKSIČNA ZDRAVILA – nekatera zdravila, ki se uporabljajo v kemoterapiji in obsevanju, kot tudi nekaj antibiotikov, lahko vpliva na sluh. Pri jemanju zdravil se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

MOTEČ HRUP NA DOPUSTU: KAKO SE SPOPRIJETI Z NJIM?

28 Maj 2018 Sluh, Svetovanje, Zaščita sluha

Kaj ljudem na dopustu že več let predstavlja največjo nadlogo? Moteč hrup! Študije opravljene s strani podjetja Alpine Hearing Protection in turistične spletne strani Zoover ugotavljajo, da glasni sopotniki tudi v letu 2018 še vedno predstavljajo eno največjih neprijetnosti med turisti. Kako se spoprijeti s hrupom na počitnicah? Kakšne rešitve obstajajo? Za vas smo pripravili rešitve!

Med najhrupnejše destinacije spadajo predvsem tiste, ki nudijo zabavo za mlade. Presenetljivo je, da med 10 najhrupnejših destinacij spadata tudi velemesti Paris in Rim. Moteč hrup je lahko torej prisoten na morju, med ležanjem na plaži ali pri pohodu po večjem mestu.

Odgovornost turističnih agencij

V primeru, da ste na vašem dopustu obkroženi z glasnimi otroci, zabavami mladine ali glasnimi sosedi ste pogosto prepuščeni turistični agenciji, ki pa vam v tovrstnih primerih ne more pomagati prav dosti, saj ta ni odgovorna za vedenje ostalih turistov.

Vzemite vajeti v svoje roke

Zgoraj našteti predlogi naj bi vam pomagali rešiti težave z motečim hrupom, vendar bodimo iskreni: nihče si ne želi pisati pritožb in na dopustu izgubljati čas za tovrstne zadeve. Naš nasvet? Vzemite vajeti v svoje roke! Pripravite se na dejstvo, da lahko na počitnicah naletite na moteč hrup, saj v hotelih ali počitniških kampih nikoli niste sami. Moteč hrup s strani nemirnih otrok, razigrane mladine ali gradbišča lahko utišate le na en način. Z dobrimi ušesnimi čepki!

Ušesni čepki s filtrom za vaš dopust

Ušesne čepke si največkrat predstavljamo kot čepke iz pene, ki si jih lahko vstavimo v uho. Ste vedeli, da obstajajo posebni ušesni čepki s posebnim filtrom, ki so veliko bolj udobni za uporabo in utišajo le tisti najbolj moteč hrup?

Alpine nudi več vrst ušesnih čepov s filtri.

Ušesni čepki za hotelsko sobo ali apartma

Dopust pričnete resnično uživati, ko prispete na vašo destinacijo. Po dolgem potovanju se lahko spočijete v vaši hotelski sobi ali apartmaju, če seveda nimate glasnih sosedov. Dobri ušesni čepki za spanje so vam v glasnih hotelskih sobah lahko v veliko pomoč. Ušesni čepki Alpine SleepSoft so izdelani iz mehkega materiala, ki se prilagodi vašemu ušesu in utiša še najglasnejše zvoke iz okolice. Tako kot Alpine ušesni čepkih za potovanje, so tudi ti primerni za spanje na boku.

Ušesni čepki za dobro zabavo

Ali se na dopustu radi zadržujete na glasnih mestih kot so zabave na plaži? Potem poskrbite, da za spomin domov ne boste prinesli trajnega šumenja v ušesih. Uživajte v glasbi, vendar uporabljate zaščito za sluh. Ušesni čepki Alpine PartyPlug zmanjšajo sluhu škodljiv ropot. Zvok glasbe in pogovor bo ostal jasen in razumljiv. Ušesni čepki so udobni in primerni za celodnevno uporabo, poleg tega pa so skoraj neopazni.

Ušesni čepki za plavanje

Moteč hrup ni edina nadloga na dopustu. Bolečine in draženja si prav tako ne želimo, zato se pred sončnimi žarki zaščitimo s sončno kremo. Ali poleg na zaščito kože pomislimo tudi na zaščito naših ušes? Bakterije in glivice v vodi lahko povzročijo vnetje sluhovoda. Zaradi omenjenih dejstev vam svetujem, da seboj vedno nosite ušesne čepke za plavanje Alpine SwimSafe in Alpine Pluggies Kids za otroke do 12 leta starosti. Ti ušesni čepki preprečujejo, da bi voda vstopila v vaše uho in omogočajo, da lahko uživate v brezskrbnem plavanju.

Ušesni čepki za na pot

Ali se letos odpravljate v daljne sončne kraje? Če je tako, vas najverjetneje čaka dolg let. Počitniško vzdušje se lahko prične že, ko sedete v letalo. So vaši sopotniki nadležno glasni? Ne, če imate primerne ušesne čepke za potovanje. Ušesni čepki s posebnim filtrom utišajo moteče glasove sopotnikov in zmanjšajo ropot motorjev letala. Govor je še vedno jasen in razumljiv, tako da se lahko kljub uporabi čepkov pogovarjate z vašim spremstvom. Na poti radi počivate? Brez skrbi! Ušesni čepki so udobni tudi, ko ležite na enem ušesu. Posebni filtri v ušesni čepkih Alpine FlyFit preprečujejo boleč pritisk na ušesni bobnič.

Zaključek? Ušesni čepki Alpine so na dopustu obvezna oprema! Na dopustu vam bodo pomagali uživati v vašem zasluženemu počitku.

Več informacij o rešitvah za zaščito sluha >>

AUDIO BM SLUŠNI CENTRI SMO 1. DOBAVITELJ SLUŠNIH PRIPOMOČKOV V SLOVENIJI, KI SMO RAZVILI APLIKACIJO ZA PAMETNE TELEFONE

10 Maj 2018 AUDIO BM, Dogodki, Novosti, Sluh, Svetovanje

V Sloveniji je izračun izgube sluha po formuli Fowler-Sabine vsakodnevna praksa, saj so od rezultata odvisne tudi nekatere pravice iz Zakona za izenačevanje invalidov (ZIMI), ali izračun telesne okvare.

Ker je poslanstvo AUDIO BM slušnih centrov zagotavljanje kakovostnih in dostopnih rešitev za boljši sluh in boljše življenje, smo se odločili, da izračun izgube sluha po formuli Fowler-Sabine naredimo dostopen vsem.

Obiščite spletno trgovino Google Play (Android) ali App Store (iOS) in si naložite aplikacijo – brezplačen prenos in uporaba.

O izračunu izgube sluha po formuli Fowler-Sabine

Izguba sluha po Fowler-Sabine je ocena izgube sluha izražena v %. Pri izračunu se upošteva dobljene rezultate pražne tonske avdiometrije po zračni prevodnosti pri frekvencah, ki so najpomembnejše za razumevanje govora: 500Hz, 1000Hz, 2000Hz in 4000Hz. Vedno se upošteva obe ušesi.

Brez obiska specialista ORL ima izračun samo informativni značaj.

Kliknite za namestitev:
google play AUDIO BM

fowler sabine izračun izgube sluha

Če imate iPhone ali iPAD za namestitev kliknite:

Fowler-Sabine

SKRB ZA SLUH POMAGA OHRANJATI NEODVISNOST

9 Mar 2018 Sluh, Slušni aparati, Svetovanje

Izguba sluha, ki jo je mogoče preprečevati, zdraviti in rehabilitirati, močno vpliva na zdravje in kakovost življenja posameznika, ki se z njo srečuje. Neodvisnost mnogim pomaga ohranjati tudi slušni aparat, ki je pri nas za osebe z okvaro sluha brezplačen.

Okvara sluha pri nas, podobno kot v svetu, pesti že vsakega desetega prebivalca in z leti le še narašča. Ker pa kar dve tretjini ljudi zaradi težav s sluhom ne obišče zdravnika in ne išče pomoči, ki bi jim povrnila kakovost življenja, ima ugotovljeno okvaro sluha le tretjina prebivalcev z okvarjenim sluhom. V Sloveniji uradno živi okoli 1500 gluhih in okoli 70.000 naglušnih oseb.

Okvare sluha so tretja najpogostejša invalidnost. Vplivajo na zdravje, predvsem pa močno poslabšajo kakovost življenja posameznikov, ki zaradi postopne izgube sluha nemalokrat zapadejo v depresijo in se lahko zaradi tega začnejo izogibati tudi socialnim stikom, opozarjajo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Ob svetovnem dnevu sluha konec prejšnjega tedna so ljudi s težavami s sluhom znova pozvali, naj ne odlašajo in naj se odpravijo na pregled k zdravniku. Kot pravijo, je pri nas pot do strokovnjakov odprta vsem, ne glede na starost. Poleg tega lahko pri nas vsak, ki ima okvarjen sluh v govornem območju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, pridobi standardni slušni aparat brezplačno, saj stroške zanj krije zdravstvena zavarovalnica.

Pomoč ob izgubi sluha
»Če imate izgubo sluha in uporabljate slušni aparat, imate veliko večje možnosti, da ohranite neodvisnost,« so jasni pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe. Po njihovih podatkih pri nas uporablja slušni aparat približno 70.000 uporabnikov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa vsako leto izdajo približno 18.000 novih slušnih aparatov.

Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Kajti če izgube sluha ne obravnavamo, lahko to močno vpliva na vsakdanje življenje človeka. Zato je pomembno, da se ljudje zavedajo in ob izgubi sluha takoj ustrezno ukrepajo, saj jim bo to omogočilo boljši nadzor nad lastnim zdravjem, kakovost življenja pa se bo znova približala ravni pred izgubo sluha, opozarjajo pri zvezi. O težavah se je zato treba čim prej pogovoriti s strokovnjakom, saj je mogoče izgubo sluha ne le učinkovito preprečevati, marveč tudi učinkovito zdraviti in rehabilitirati.

V luči preprečevanja izgube sluha je zelo pomembno, da se te možnosti zavedamo in ji posvečamo ustrezno pozornost že v času, ko še nimamo težav. Izogibati se je treba predvsem dejavnikom, ki povečujejo možnosti za nastanek težav s sluhom oziroma njegovo izgubo. Še zlasti pomembna je zaščita pred hrupom in glasnimi zvoki, ne le na delovnem mestu, ampak vse bolj tudi v prostem času in domačem okolju.

Aparat prinaša neodvisnost
Posledice nezdravljene izgube sluha vplivajo tudi na potrebo po dodatni pomoči pri normalnih dnevnih aktivnostih. Oseba, ki postane odvisna od drugih, se zaradi nesamostojnosti pogosto še dodatno socialno izolira, kar posledično poveča stres in vodi v z njim povezana obolenja. Z uporabo slušnega aparata imajo osebe z izgubo sluha večje možnosti za razumevanje govora in so bolj neodvisne, dokazujejo številne raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih letih. Med drugim so pokazale, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v boljši psihofizični kondiciji, podvrženi so manjšemu tveganju za kognitivni upad in demenco, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja. Slušno prizadeti, ki ne poskrbijo za svoj sluh in ne uporabljajo ustreznih slušnih pripomočkov, so bolj podvrženi depresiji in psihozam in imajo tudi krajšo življenjsko dobo.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki povezuje 13 društev gluhih in naglušnih, se že leta aktivno vključuje v preprečevanje izgube sluha ter promocijo njenega zdravljenja in rehabilitacije. Izvaja vrsto posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo, našteva strokovni delavec zveze Adem Jahjefendić.

»Naši člani so naredili korak v pravo smer in poiskali strokovno pomoč zaradi težav s sluhom in uporabljajo tudi sodobne tehnične pripomočke, slušne aparate ali polževe vsadke. Vsi cenijo svojo neodvisnost in želijo ostati dinamični, družabni in pametni,« so ob svetovnem dnevu gluhih pri zvezi opozorili na besede predsednika Evropske zveze naglušnih Marcela Bobeldijka. Dodali pa še misel predsednika Evropskega združenja profesionalnih ponudnikov slušnih aparatov Marka Laureynsa: »Med posebnimi potrebami naših uporabnikov je izboljšanje kakovosti življenja na zelo visokem mestu. Skoraj vedno slišimo zgodbe ljudi, ki pravijo, da bi veliko prej začeli uporabljati slušni aparat, če bi vedeli, da bo ta korak spremenil njihovo življenje na tako pozitiven način.«

Vzroki za izgubo sluha
Ljudje, ki dobro slišijo, se pogosto premalo zavedajo, kako dragocen je sluh in kako hitro se lahko iztroši ali odpove. Najpogostejši vzrok za izgubo sluha je staranje. V starosti 65 let izguba sluha pesti že tretjino starejših, vsak deseti že potrebuje tudi slušni aparat, čeprav bi lahko marsikdo s pravočasnim ukrepanjem ta čas precej zamaknil. Seveda bi se moral za to že prej izogibati pretiranemu hrupu in poslušati glasbo pri zmerni glasnosti. Zavedati se je treba, da lahko v okvaro vodijo tudi vztrajni šumi in vibracije, ki se zdijo na prvi pogled povsem sprejemljivi, denimo promet. Izgubo sluha pa lahko pospešijo tudi bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost in fizične poškodbe.

Vir: https://www.dnevnik.si/1042814139/magazin/zdravje/skrb-za-sluh-pomaga-ohranjati-neodvisnost

3. marec – SVETOVNI DAN SLUHA

3 Mar 2017 Dogodki, Sluh

Naredi dobro naložbo: prepreči in zdravi izgubo sluha

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 360 milijonov ljudi ali 5% svetovne populacije z okvaro sluha. V Evropski uniji je registriranih okoli 52 milijonov oseb z okvaro sluha. Strošek nezdravljene okvare sluha stane države EU okoli 178 milijard evrov na leto. Stroški zdravljenja izgube sluha pa so v primerjavi s stroški nezdravljene okvare sluha zelo nizki. Zato je to dobra investicija – investicija v sluh.

Izguba sluha je okvara, ki pri večini ljudi močno vpliva tako na samo življenje kot tudi na zdravje posameznika z okvaro. Izguba sluha je tudi okvara, ki jo je mogoče učinkovito zdraviti in preprečevati z razmeroma nizkimi stroški.

Raziskave v Evropi so pokazale, da je kar od 10 do 12 % vse odrasle populacije izjavilo, da ima okvaro sluha, kar pomeni, da ima v EU več kot 52 milijonov ljudi težave s sluhom.

Pomembno je predvsem preprečevanje izgube sluha. Še zlasti je nujno potrebna zaščita pred hrupom in glasnimi zvoki, ne le na delovnem mestu, ampak vse bolj tudi v prostem času.

Največ stroškov za državo, ki nastanejo zaradi neodkrite in nezdravljene okvare sluha, je stroškov na račun zdravstvenega in socialnega varstva. Prav tako posledice nezdravljene izgube sluha vplivajo tudi na potrebo po dodatni pomoči pri izobraževanju, kar spet prinaša dodatne stroške. Poleg tega osebe z nezdravljeno okvaro sluha ne dosegajo visoke stopne izobrazbe, zato so tudi težje zaposljivi. Strošek države zaradi nezdravljene izgube sluha zajema čedalje večjo brezposelnost, prezgodnjo upokojevanje, nizke osebne dohodke in posledično tudi pokojnine. Vsi ti dejavniki pahnejo osebe z okvaro sluha v še večjo revščino in socialno izključenost ter povečujejo njihov stres.

Svetovni dan sluha

Vsekakor so to skrb vzbujajoča dejstva, saj so številne raziskave in znanstvene študije, izvedene v zadnjih letih, pokazale, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v boljši psihofizični kondiciji, podvrženi so manjšemu tveganju za kognitivni upad in demenco, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja. Tisti, ki ob izgubi ne poskrbijo za svoj sluh, torej ne uporabijo ustreznih slušnih pripomočkov, pa so bolj podvrženi depresiji in psihozam ter imajo tudi krajšo življenjsko dobo.

Različne raziskave po Evropi in ZDA so tudi dokazale razliko med naglušnimi, ki uporabljajo slušne aparate, in tistimi, ki jih ne, tudi v smislu ekonomskega blagostanja. Tisti, ki poskrbijo za svoj sluh, imajo višje dohodke, manj verjetno je, da bodo brezposelni ali da se bodo odločili za predčasno upokojitev, v nasprotju s tistimi, ki za sluh niso mogli ali niso želeli ustrezno poskrbeti. V Sloveniji lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju, pridobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v svetovnem merilu strošek neprepoznane in nezdravljene okvare sluha za gospodarstvo skoraj 750 milijard dolarjev, kar na ravni EU znaša 178 milijard evrov letno. Obstaja pregovor, ki pravi: »Kar se prihrani, je zasluženo,« vendar pri sluhu majhna vlaganja v preprečevanje in zdravljenje izgube sluha vodijo do večjih prihrankov.

Treba je sprejeti ukrepe za preprečevanje nezdravljene izgube sluha. »TO JE DOBRA NALOŽBA,« pravi generalni sekretar EHIMA Soeren Hougaard.

Ker je marsikje v Evropi treba pregled sluha neposredno plačati, v številnih evropskih državah 3. marca potekajo akcije testiranja sluha in svetovanja vsem, ki menijo, da slabše slišijo, saj sta prav profesionalni pregled in preskrba z ustreznimi pripomočki izjemnega pomena. Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju razmišljanja o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha.

Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO morali sodelovati tako agencije za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev in izobraževalne ustanove kot tudi civilna združenja oseb z okvaro sluha. Zavedati se je treba, da število oseb z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno škodo.

Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Kajti če izgube sluha ne obravnavamo, lahko to močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi. In prav zato je pomembno, da se ljudje zavedajo in ustrezno ukrepajo, če zaznajo izgubo sluha, saj bodo tako imeli boljši nadzor nad svojim zdravjem, kakovost življenja pa se bo približala ravni pred izgubo sluha.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha (gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe) na državni ravni, vanjo pa je vključenih 13 društev gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji. Zveza društev gluhih in naglušnih se z izvajanjem posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo za okoli 5300 aktivnih članov, aktivno vključuje v preprečevanje izgube sluha ter promociji za njeno zdravljenje in rehabilitacijo.

Tudi AUDIO BM slušni centri vsak dan skrbimo za čim večjo osveščenost pomena varovanja sluha in s ponudbo raznovrstnih tehničnih pripomočkov zagotavljamo boljši sluh – in boljše življenje.

SKORAJ VSE O ZVOKU

31 Mar 2016 Članki, Sluh, Svetovanje

Razstava v Tehniškem muzeju Slovenije, Bistra pri Vrhniki
25. marec 2016 – 3. december 2017

AUDIO BM vam predlaga ogled zelo zanimive razstave, zato vam jo predstavljamo tudi na naših spletnih straneh.

Kaj je zvok, kako nastane in kako se širi?
Kateri je prvi zvok, ki ga slišimo?
Ali se zavedamo, da nas zvok spremlja skoraj od spočetja do smrti?

Na ta in podobna vprašanja odgovarjamo z občasno razstavo, ki predstavlja SKORAJ VSE O ZVOKU.

Zvok spremlja živa bitja na vsakem koraku in njegovo zaznavanje je še posebej za živali pogosto ključnega pomena za preživetje. Živali uporabljajo zvok za sporazumevanje, iskanje plena, izogibanje plenilcem in orientacijo, človek pa ustvarja zvok tudi v obliki glasbe, ki vzbuja prijetne občutke.

Obiskovalci razstave spoznajo mehanizem sluha, načine ustvarjanja zvoka, merske enote in analize. Glasba je predstavljena z osnovnimi tipi glasbil, zgodovino zapisovanja od antike do današnjih glasbenih not, z napravami za snemanje in predvajanje zvoka, osnovami akustike in spoznanjem, kaj naredi glasbo prijetno za uho. Poseben del je namenjen ultrazvoku, ki ga ljudje zaradi visoke frekvence ne zaznamo, je pa izjemno pomemben za nekatere vrste živali, pa tudi za razvoj industrije in medicine.

Razstavljeno je muzejsko gradivo Tehniškega muzeja Slovenije (od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, številnih proizvodov akustične tehnike slovenskih proizvajalcev do najnovejših digitalnih naprav), glasbila iz Narodnega muzeja Slovenije in izbrano gradivo zasebnih zbiralcev. Predstavitve so dopolnjene z interaktivnimi točkami, ki obiskovalcem približajo praktične vidike predstavljenih vsebin. Poseben del je namenjen najmlajšim, ki se na zabaven način seznanijo z različnimi zvoki – prisluhnete bitju srca, zvokom narave in strojev.
Posebnost razstave je »gluha soba«, v kateri obiskovalci spoznajo nenavaden občutek, ki ga povzroči skoraj popolna tišina, ki je v naravi ne moremo doživeti.
Opozarjamo tudi na elektronsko zvočno slikanico Vesela dolina, ki bo z zvoki približala otrokom zgodbo o dolgi, raznoliki in skrivnostni zgodovini Bistre.

Pri pripravi razstave smo sodelovali s številnimi zunanjimi sodelavci in svetovalci, med katerimi so tudi sodelavci Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, s katero že dolgo uspešno sodelujemo. Tokrat smo skupaj pripravili nekaj zanimivih eksperimentov.
Razstava Skoraj vse o zvoku je vsebinsko nadaljevanje evropskega projekta Delaj z zvoki, v katerem je Tehniški muzej Slovenije sodeloval v letih od 2012 do 2014.

Vir: Tehniški muzej Slovenije: www.tms.si

Že v mladosti moramo zaščititi svoj sluh

22 Feb 2016 Sluh, Svetovanje, Zaščita sluha

Izgubo sluha je izjemno težko prepoznati in se pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov. Pa vendar bi lahko težave vsaj deloma zmanjšali z dobrimi preventivnimi programi in ozaveščanjem javnosti.

Dandanes nas neprestano obdajajo različni zvoki, ki so lahko za naš sluh močno škodljivi. Hrup je lahko eden od vzrokov, ki povzročajo okvaro sluha (naglušnost). Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, na delovnem mestu ali doma, na koncertih oziroma tudi pri glasnem poslušanju glasbe preko slušalk lahko vodi do naglušnosti. Običajno do naglušnosti pride počasi in večinoma nepopravljiva. Okvaro sluha lahko povzroči nenaden ali kratkotrajen pok, na primer pok petarde, je povedal Franci Urankar iz podjetja AUDIO BM.

Na koncertu stran od zvočnika

Že v najstniških letih bi se morali zavedati, da se lahko dolgotrajno izpostavljenost hrupu povzroči nepopravljive poškodbe sluha, kar se lahko v izrazitejši meri pokaže šele z leti. »Ne glede na leta imejmo do svojega sluha primeren odnos in gane obremenjujmo po nepotrebnem s preglasnim poslušanjem glasbe prek slušalk. Prav tako je pametno, da na koncertu ne stojimo blizu zvočnika oziroma da si v takšnih primerih namestimo v ušesa čepke, ki sluh varujejo pred premočnim hrupom,« nadaljuje pogovor Urankar in ki ob tem tudi opomni, da ima družba do naglušnosti še vedno predsodke. »Žal večini ljudi sprejeti naglušnost predstavlja težavo, kaj šele misel, da bi uporabljali slušni aparat. V spominu imajo morda izvedbe slušnih aparatov, kot so bile nekoč. Morda je prisoten tudi strah, da bo slušni aparat šumel, piskal ali jih kako drugače motil.«

Pestra izbira slušnih aparatov

Vendar so strah in do neke mere tudi predsodki odveč. Razvoj slušnih aparatov je zadnja leta zagotovilo, da je v sedanjem času velika sodobnih slušnih aparatov, ki ponujajo več zadovoljstva, kot je bilo mogoče še pred nekaj leti. Piskanje je preteklost in jasnost zvoka (tudi v hrupu) je znatno povečana. »Prav tako so slušni aparati v sedanjem času izredno diskretni. Namesto sramu pred njimi jih lahko ponosno pokažemo in se seveda tudi pohvalimo, kako nam ti mali čudežni pripomočki močno popravijo kakovost življenja. Ponovno vzpostavijo most do ljudi, »pove sogovornik in tudi svetuje: »Ko postane jasno, da izgubljate sluh, je pomembno čim prej poiskati strokovno pomoč. Za izgubo sluha, ki izvira iz notranjega ušesa, kar je najpogostejši vzrok izgube sluha, je najustreznejša rešitev slušni aparat.« Zaradi različnih predsodkov v družbi pa je žal tistih, ki so pripravljeni nositi slušni aparat, še vedno zelo malo oziroma se zanj odločijo šele takrat, ko naglušnost že znatno poslabša kakovost življenja tako bližnjih kot naglušnega, ki se posledično umika v osamo.

V mladosti moramo zaščititi sluh

Je moj sluh res tako slab

Ob vsaki motnji, ki se zdi neobičajna, čeprav ni zelo huda, je smiselno obiskati zdravnika, saj okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter kakovost življenja. Včasih so ljudje v dilemi, ali je z njihovim sluhom res tako slabo, da bi bilo treba obiskati zdravnika, in se na specialistični ORL-pregled niti ne naročijo. »Pri nas, v slušnih centrih AUDIO BM, lahko kadar koli opravi informativno in brezplačno preverjanje sluha (napotnica ni potrebna). Rezultat stanja sluha je prestavljen v obliki pražnega tonskega avdiograma. Če se ugotovi, da s sluhom ni vse tako, kot bi moralo biti, je potreben celovit ORL-pregled, ki ga opravi specialist otorinolaringolog, »pove Urankar. »Uporabo slušnih aparatov priporočamo, čim se opazi, da je pri osebi moten socialni kontakt. Zanimivo je, da na naglušnost pogosto prej opozarjajo drugi, kot pa se tega zave oseba sama. Uho oziroma naglušna oseba z leti pozabi poslušati.« Vendar mora vsak organ opravljati svojo funkcijo, če želimo, da je v kondiciji. Uho, ki je v primeru naglušnosti prikrajšano za zvoke, zato deluje »le napol«.

(Pre)pozna oskrba s slušnimi aparati večinoma pomeni slabše razumevanje govora, kot če se naglušna oseba za slušni aparat odloči pravočasno. Po dolgih letih naglušnosti se oseba zelo odvadi poslušanja marsikaterih zvokov »Po prejemu slušnega aparata se seveda spet sliši tudi vse pozabljeno. Bolj so lahko moteči stranski zvoki, ker jih uho preprosto že dolgo ni vrč navajeno poslušati. Prav tako je težje ponovno doseči odlično razumevanje govora, še posebno v hrupnih okoljih,« še pove sogovornik.

Seveda pa je od posameznika odvisno kako hitro se bo navadil na slušni aparat. »Če je oseba že od prej uporabnik slušnih aparatov, je zamenjava lahko urejena praktično takoj. Kdor prvič izbira slušne aparate, lahko testira različne izvedbe in običajno potrebuje tudi več prilagoditev in svetovanja,« pove sogovornik iz podjetja AUDIO BM, kjer uporabnikom ponujajo preizkušanje katere koli izvedbe in tehnologije povsem brezplačno. Edini v svetu imajo v ponudbi tudi slušne aparate, ki so lahko kasneje nadgradljivi (unitron flex:upgrade), zato je strah, da slušni aparat kasneje ne bo kos zahtevnejšim potrebam ali željam, povsem odveč. Kljub vsemu pa ne moremo zanemariti dejstva, da je privajanje na nove zvoke odvisno od več dejavnikov. V splošnem pa velja, da čim daljša je naglušnost, tem dlje traja. »Tako tudi privajanje, saj se mora oseba ponovno privaditi poslušanje že pozabljenih zvokov. Opazno je tudi, da so rezultati v doseganje razumevanja govora pri ljudeh, ki so se dolgo odrekali slušnih aparatov, nekoliko slabši. Sodobni slušni aparati so pri privajanju na nove zvoke zelo v pomoč, saj samodejno prilagajajo delovanje, ki je primerno stopnji privajenosti na zvoke.«

Vir: DNEVNIK, tiskana izdaja dne 22. 2. 2016, www.dnevnik.si

PETINI PISKA V UŠESIH

22 Jan 2016 Članki, Sluh, Svetovanje

Izvor tinitusa je še vedno skrivnost, njegovo zdravljenje pa zato velik izziv. Šumenje, piskanje ali drugi nadležni zvoki v ušesih spremljajo okoli dvajset odstotkov populacije, največkrat se pojavijo po štiridesetem letu.

Šumenje v ušesih, tudi piskanje, brnenje, zvonjenje, žvižganje ali brenčanje: nadvse moteči zvoki, ki pa ne prihajajo nujno iz okolice in jih ni mogoče utišati – morda jih sliši samo oseba, ki trpi za tinitusom.

Objektivni in subjektivni
Tegobe doleti okoli dvajset odstotkov populacije, največkrat po štiridesetem letu. »Verjetno se je že vsak izmed nas srečal z zvonjenjem ali piskanjem v ušesu, ki je trajalo nekaj trenutkov ali kakšno minuto, nato pa prenehalo. Če je to piskanje dolgotrajno oziroma stalno, to imenujemo tinitus,« pojasnjuje Aleš Matos, dr. med., spec. otorinolaringologije s cerivkofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. V grobem ločimo objektivni tinitus, ki ga lahko slišita tako bolnik kot tudi preiskovalec, in pa subjektivni, ki ga zazna le pacient. »Objektivni je po navadi pulzirajoč, saj je največkrat vzrok zanj žilna nepravilnost, ki jo povzroča turbulenten pretok krvi. Ob tem nastane šum, ki se prek tkiv prenaša do notranjega ušesa, ki ta zvok zaznava. Manj pogosto je objektivni tinitus posledica slabokrvnosti, nepravilnega delovanja čeljustnega sklepa ali krčenja mišic srednjega ušesa in mehkega neba ter prekomerno odprte evstahijeve cevi.« Veliko pogostejši je subjektivni, pri katerem piskanje zaznava le bolnik, v ozadju pa so lahko različne bolezni in stanja ušes ter drugih organov, nadaljuje sogovornik: »V večini primerov je tovrstni tinitus povezan s slabšim sluhom. Največkrat gre za zaznavno naglušnost, kjer je poškodovan del slušnih celic bodisi zaradi poškodbe sluha, povzročene s hrupom, bodisi starostne naglušnosti. Med redkejše vzroke za subjektivni tinitus štejemo tudi posledico dolgotrajnega ali ponavljajočega se vnetja srednjega ušesa, otosklerozo, menierovo bolezen, tumor 8. možganskega živca. V teh primerih imajo bolniki navadno tudi druge simptome. Med preostalimi neušesnimi vzroki za šumenje so elektrolitske, in hormonske motnje, poškodbe glave in vratu, meningitis, multipla skleroza, depresija, možganski tumorji, jemanje določenih zdravil, metabolne bolezni in stres.«

Zdravnik lahko pomaga
Nekateri ljudje imajo tinitus, pa jih piskanje sploh ne moti; drugi se piskanja in šumenja začnejo zavedati šele zvečer ko se umirijo, se odpravijo spat in znajdejo v tišini – takrat ga zaznajo. Ker so težave praviloma blage, le redki poiščejo pomoč, čeprav jih tegoba morda ovira v vsakdanjem življenju – z obiskom pri strokovnjaku pa bi si lahko vsaj zagotovili nasvet, kako sprejeti tinitus, usmeriti pozornost drugam in se soočiti s situacijami, v katerih se zaradi tega počutijo neprijetno, zdravnik lahko predstavi tudi različne sprostitvene tehnike. »Otorinolaringolog bo poskušal ugotoviti vzrok šumenja v ušesu in opredeliti, ali gre za objektivni ali subjektivni tinitus. Pri tem je zelo pomemben pogovor z bolnikom, ki naj poskuša natančno opredeliti, kako ga zaznava,« pojasnjuje Matos. »Sledijo avdiološka obravnava, test sluha, lokalizacija šumenja. Če gre za subjektivni tinitus in so bila druga nevarna obolenja izključena, sledi zdravljenje, ki poteka simptomatsko. Nekatere uspešno zdravimo z zdravili. Pri drugih poskušamo šumenje ali piskanje maskirati, npr. s slušnim aparatom. S tem moteče zvoke prekrijemo z zunanjim zvokom, ki je za bolnika sprejemljivejši. Pomembno je odpraviti čustveno doživljanje tinitusa, ki kot začaran krog povečuje omenjene težave in omejuje bolnika v vsakdanjem življenju. Prognoza je v glavnem ugodna, saj le v četrtini primerov težava s časom ostaja enako moteča. Doživljanje tinitusa je močno povezano s splošnim počutjem in vsakodnevnim stresom.«

Čim manj hrupa in stresa
O nastanku te tegobe kroži več teorij. Ena od njih razlaga, da naj bi bile zanjo odgovorne poškodovane dlačnice, receptorske celice zvoka v notranjem ušesu, ali živčna vlakna, ki izhajajo iz njih in so vključena v slušni živec. Ta se nepravilno prožijo in prenašajo nepravilen signal do slušnega centra v možganski skorji, ki to zaznava kot piskanje ali šumenje. Obstajajo še številne druge teorije, vsekakor pa to še vedno velja za dokaj neraziskano in skrivnostno obolenje, zdravljenje pa ostaja velik izziv. Za zadaj še ne poznamo recepta, s katerim bi lahko preprečili njegov pojav, sklene Matos, a za konec vendarle ponudi dragocene nasvete: »Vemo, da lahko izpostavljanje pretiranem hrupu, pokom ali preglasni glasbi privede do nastanka tinitusa. Zato svetujemo uporabo zaščitnih sredstev – npr. zaščitnih slušalk pri tistih, ki so poklicno izpostavljeni pretiranem hrupu ali ropotu. Pomemben je tudi zdrav, nestresen način življenja.«

EMA BUBANJ, Vir: tiskana izdaja Slovenske novice, 22. 1. 2016, www.slovenskenovice.si

Nekatere rešitve za tinitus, ki so na voljo v AUDIO BM >>

ČEPKI ZA UŠESA ZA VSE: 5 GLASBENIKOV, KI SKRBI ZA ZAŠČITO SLUHA, IN ZAKAJ BI ZA SLUH MORALI SKRBETI TUDI VI!

21 Jan 2016 Članki, Sluh, Svetovanje, Zaščita sluha
Hear the World čepki

Kako bi se počutili če ne bi mogli slišati svoje najljubše glasbe? Kaj če bi bil zvok katerega zaigrate na kitaro zamolkel ali pa ne bi popolnoma jasno slišali vseh zvokov zaradi zvonenja v ušesih?

Ušesni čepki so preprosta in najugodnejša rešitev, ki preprečuje okvaro vašega sluha. Če pogosto obiskujete koncerte ste v nevarnosti, da poškodujete vaš sluh ali da se vam razvije tinitus* (nenehno zvonjenje oz. piskanje v ušesih).

Ste vedeli, da so v okviru združenja “Zavedanje za Rockerje” (H.E.A.R.) naredili raziskavo in ugotovili, da ima kar 60% udeležencev dvorane slavnih glasbenikov takšno ali drugačno izgubo sluha?

Preberite kaj ima nekaj od svetovno znanih glasbenikov, med drugimi Sting in Chris Martin iz skupine Coldplay, povedati o svoji izgubi sluha in kako zaščitijo svoj sluh med koncerti.

PLAN B
Plan B, njegovo pravo ime je Ben Drew, je Britanski umetnik in je eden izmed najbolj prodajanih hip hop umetnikov, med drugim pa je tudi igralec, pisatelj, režiser itd. Njegova kreativna kariera je še toliko bolj impresivna, saj je šele stopil v trideseta leta. Kljub vsemu uspehu, ki ga žanje, je v tem času utrpel izgubo sluha. Plan B trpi za tinitusom, ki ga sam opisuje kot glasen in visok nadležen zvok.
“Ko se mi je tinitus prvič pojavil, sem mislil, da mimo moje hiše pelje vlak. Namreč, živim blizu železnice”. Odšel sem na posvet k specialistu za ušesa, saj se zvonjenja nisem mogel rešiti, niti nisem vedel kaj točno to je.”
Plan B sedaj nosi posebne čepke za ušesa, ko odide spat. Le ti preprečujejo nadležni zvok. Razlog za zvonjene v ušesih je posledica večletnega nastopanja na odrih.

“Nikakršnega dvoma ni, da je to posledica nastopanja na odrih in nenehne prisotnosti glasnih zvokov – glasbe. V kolikor veliko poslušate glasbo, jo ustvarjate ali nastopate, potem nosite čepke za ušesa. Niste Superman in vaš sluh je pomemben!”

ERIC CLAPTON
Kot edini trikratni predstavnik v Rock’n Roll dvorani slavnih in eden največjih kitaristov vseh časov – po mnenju Roling Stona, je Eric Clapton eden izmed najbolj cenjenih glasbenikov svojega časa.
Na žalost tudi on, kot mnogo drugih glasbenikov, doživlja tinitus. Spoznal je, da je na razvoj tinitusa vplivalo veliko število dejavnikov, predvsem pa glasna glasba na koncertih, kot tudi v studiju. Clapton je bil znan, da je v studiju glasnost navil do konca in se ni ozrl na morebitna pritoževanja ostalih članov njegove skupine glede glasnosti.
“Sam sem odgovoren za nastalo situacijo – mislil sem, da sem nepremagljiv in sem bil neodgovoren. Sedaj se pazim in je bolje. Poskrbite zase in nosite čepke za ušesa!”

CHRIS MARTIN
Skupina Coldplay je sedemkratna zmagovalka Grammy-ev. Chris Martin, Britanec in glavni pevec skupine, je stopil na pota slave leta 2000, ko je skupina izdala svoj prvi album. Ali ste ob tem tudi vedeli, da ima Chris Martin že skoraj desetlejte tinitus?
Kot je povedal za novinarsko hišo je “skrb za sluh nekaj, čemur ne posvečaš pozornosti, dokler ne nastane težava. Tinitus imam okoli deset let in od kar sem začel skrbeti za sluh, se stanje ni poslabšalo. Želim si, da bi o tem razmišljal že prej. V skupini sedaj vedno uporabljamo čepke ali slušalke, da zavarujemo svoj sluh”.
Chris Martin sedaj ne le varuje svoj sluh, temveč je poskrbel, da tudi njegova otroka vedno zaščitita svojega, ko sta izpostavljena glasni glasbi.

STING
Kot šestnajstkratni zmagovalec Grammy-ev, je skozi uspešno kariero, tako kot solo izvajalec, kot tudi član skupine Police, utrpel izgubo sluha.
Da bi razširil zavedanje o sluhu in izgubi le tega, je Sting postal ambasador fundacije “Hear the World”, prav tako pa se je povezal z očesno in slušno ambulanto v New Yorku. S sodelovanjem in aktivnostmi na omenjenem področju tako upa, da bo pripomogel k večji zavednosti in ljudi opomnil kako pomembno je, da svoj sluh dobro zaščitijo.

PAUL STANLEY
Paul Stanley je eden izmed ustanoviteljev ameriške hard rock skupine pod imenom KISS. Izgubo sluha je utrpel že ob rojstvu – rodil se je z mikrotijo – stanjem ki se kaže kot slaba razvitost zunanjega ušesa. Odrasel je v okolju, ki je bilo polno glasbe in se tako zaljubil v rock klasično glasbo. Postati glasbenik, je bila torej logična odločitev.

Zaradi njegovega zdravstvenega stanja, ima sluh razvit samo v levem ušesu. V skrbi za svoj sluh, ki mu je preostal, uporablja ušesne čepke. Leta 2011 je za NY Daily news novinarsko hišo povedal: “Če želim poslušati glasno glasbo, si pod moje slušalke nadenem čepke. Še vedno lahko uživam v poslušanju glasbe, ne da bi pri tem uničil svoja ušesa”.
Stanley se je povezal z raziskovalno skupino (House Research Group), da bi lahko posvaril najstnike kako naj varujejo svoj sluh v času odraščanja. “Mislim, da se mladi ne zavedajo, da ko izgubiš sluh, le tega ne dobiš več nazaj. Obstaja več načinov – lahkih načinov, ki preprečujejo, da bi se to zgodilo.”

Rešitve za zaščito sluha >>

1 2

Iskanje

+