Namesto menjavanja baterij – polnjenje

17 Jul 2017 Novosti, Slušni aparati, Svetovanje

Nova rešitev, na katero se je čakalo že leta! Odslej na voljo v AUDIO BM slušnih centrih.

Unitron Moxi Fit slušni aparat lahko vsebuje običajno cink-zrak baterijo za enkratno uporabo, ali pa akumulatorsko baterijo 312, ki lahko nadomesti do 100 cink-zrak baterij. Tovrstna rešitev je na voljo le pri Unitron slušnih aparatih, ki so v Sloveniji ekskluzivno na voljo v AUDIO BM slušnih centrih.

Moxi Fit je najmanjši akumulatorski slušni aparat na svetu. Izjemno diskretnost ponuja v večkrat nagrajenem miniaturnem ohišju, ki se vam vedno udobno prilega. Polnjenje baterije čez noč zadostuje za ves dan, da ste pripravljeni na vsak pogovor. In kadarkoli lahko vstavite baterijo cink-zrak, da nikoli ne boste brez energije (če na primer pozabite na polnjenje preko noči, ali če morda na dopust s seboj niste vzeli polnilnika).

Prenos brošure >>

Med več možnostmi izberite tisto, ki najbolj ustreza vašim potrebam.
Možnost polnjenja baterij ni na voljo pri vseh modelih slušnih aparatov.
Oglasite se v najbližjem AUDIO BM slušnem centru in preizkusite.
Strokovno vam bomo svetovali pri izbiri.

Več na unitron.com >>

Problematike hrupa se je lotila ekipa 24UR Inšpektor

23 Jun 2017 Svetovanje, Zaščita sluha

Zdravniki opozarjajo na posledice izpostavljenosti hrupu, preglasni glasbi, donenju zvonov … Posledice na sluhu so običajno vidne po desetih ali 15 letih, obeta se epidemija naglušnosti, svarijo. Zato je prav, da slišite njihova opozorila. A pretiran hrup ne škoduje le sluhu, vpliva tudi na srčni tlak, na naše odnose, pretirano vznemirjenost, vpliva na nespečnost, nemir, vpliva na našo psiho …

Že na videz majhno zvišanje ravni zvoka (na primer za nekaj decibelov) pomeni bistve- no zvišanje energije zvoka, ki vpliva na sluh človeka. Hrup, katerega raven znaša 93 decibelov, ima dvakrat večjo moč zvoka od hrupa, katerega raven znaša 90 decibelov, in povzroči enako škodo glede sluha v polovico krajšem času izpostavnosti. Pomembno je vedeti, da človeško uho razlike 3 dB ne zaznava tako kot merilni instrumenti. Človek šele povečanje ravni zvoka za 10 dB dojame kot 2-kratno povečanje glasnosti zvoka. Kot primer lahko navedemo, da ima običajen pogovor raven hrupa okoli 65 dB, kričanje pa navadno okoli 80 dB. Čeprav je razlika le 15 dB, je moč zvoka pri kričanju 30-krat večja. Če pa bi povečali raven hrupa za 20 dB, bi bila moč zvoka kar stokrat (100krat) večja.

Preberite celoten prispevek: http://www.24ur.com/novice/slovenija/preglasno-pobiranje-smeti-zvonovi-vrtanje-preglasna-glasba-v-lokalih-in-slusalkah-hrup-s-ceste-obeta-se-nam-epidemija-naglusnosti.html

Brezplačno preverite sluh – obiščite najbližji AUDIO BM slušni center.

IZKUŠNJE UPORABNIKOV SO NAJPOMEMBNEJŠE

3 Jan 2017 AUDIO BM, Članki, Novosti, Slušni aparati, Svetovanje

14 dejstev o tem, kako Unitron ustvarja izjemne izkušnje uporabnikov slušnih aparatov

1. dejstvo: Ne počnemo stvari tako, kot ostali

Unitron smo neodvisna blagovna znamka iz skupine Sonova, ki je največja družba na svetu s področja slušnih aparatov in ostalih slušnih pripomočkov. Ne glede na to, da imajo naši slušni aparati najboljši zvočni čip v industriji, ga nenehno nadgrajujemo. Ne ustavimo se samo pri obdelavi zvoka. Najsrečnejši smo, ko odkrivamo rešitve, ki nudijo najboljše uporabniške izkušnje.

2. dejstvo: Pričakovanja uporabnikov so se spremenila in mi smo pripravljeni

Današnji uporabniki imajo različna pričakovanja in potrebe. Želijo biti bolj prisotni pri prilagajanju in uporabi slušnih aparatov ter iščejo rešitve, ki ustrezajo njihovemu načinu življenja. Zdaj lahko v sodelovanju s slušnimi akustiki dosežejo najboljše rezultate. Tehnološke rešitve podjetja Unitron so edine, ki lahko navdušijo tudi najzahtevnejše uporabnike slušnih pripomočkov.

3. dejstvo: Začeli smo revolucijo

Smo vodilni na področju razvoja tehnologije in sodobnih rešitev. Zaradi Flex – tehnologije preizkušanja, sta izbira in nakup slušnih aparatov postala enostavnejša. Uporabniki lahko slušne aparate preizkusijo pred nakupom in se tako prepričajo, da so ti resnično ustrezni njihovemu načinu življenja. Funkcija Log It All, ki je vgrajena v naše slušne aparate, že vrsto let beleži podatke o izkušnjah uporabnikov. Pred kratkim smo predstavili funkcijo Patient Insight, ki uporabnikom sedaj omogoča pošiljanje povratnih informacij o zadovoljstvu s slušnimi aparati. Vse to pa je šele začetek.

4. dejstvo: Načrtujemo, da osrečujemo

Čeprav smo v zadnjih treh letih prejeli 4 mednarodne nagrade za dizajn slušnih aparatov, se zavedamo, da prejemanje nagrad ni vse. Naše vrednote vedno temeljijo na uporabniških izkušnjah.

5. dejstvo: Premagujemo ovire

Trudimo se, da bi odpravili vse tiste razloge, zaradi katerih bi imeli uporabniki slabo izkušnjo ali napačno prilagojene slušne aparate.

6. dejstvo: Z nami je izbira slušnih aparatov lažja

Izbira in nakup slušnih aparatov je lahko zelo težka odločitev. Gre namreč za pomemben in dolgoročen nakup, zato je zelo pomembno, da je uporabnikom pred nakupom omogočen preizkus, po katerem je izbira veliko lažja. Flex tehnologija uporabnikom omogoča nadgradnjo slušnih aparatov tudi po nakupu. Namesto nakupa novega, lahko uporabniki sedaj nadgradijo svoje slušne aparate.

7. dejstvo: Vodilni v razvoju

Ostali proizvajalci slušni pripomočkov šele sedaj prihajajo s »prelomnimi tehnologijami«, kot so na primer: visoka ločljivost, izboljšana analiza zvoka in usmerjenost mikrofonov. Dejstvo je, da smo te tehologije pri Unitronu razvili že pred desetletjem. To nam olajša delo v sedanjem času, saj pri razvoju tehnologije ne tekmujemo z ostalimi, da bi jih ujeli, temveč se lahko osredotočimo na rešitve, ki nudijo najboljše uporabniške izkušnje.

8. dejstvo: RIC slušni aparati imajo sedaj konkurenta

Tisti, ki so mnenja, da zmogljivejši zaušesni slušni aparati ne morejo izgledati tako privlačno, kot RIC slušni aparati, se motijo. Nov Stride M je sedaj eden najmanjših, a kljub temu najzmogljivejših zaušesnih slušnih aparatov in je primeren tudi za težje stopnje naglušnosti.

9. dejstvo: Pozitivna izkušnja uporabnikov

Pri razvoju slušnih aparatov imamo zelo preprosto filozofijo. Smo proti razvoju novih tehnologij zgolj zaradi tehnologije, ki je sama sebi namen. Kaj je naš razvojni cilj? Razvoj tehnologije usmerjamo k potrebam uporabnikov. Skrbimo, da lahko vsak uporabnik izbere primeren in učinkovit slušni aparat, ter ima z njim izjemno pozitivno izkušnjo.

10. dejstvo: Brezskrbnost je neprecenljiva

Uporabniki, ki preizkusijo le en tip slušnega aparata, so pri izbiri in nakupu običajno v dvomih. Flex tehnologija uporabnikom omogoča enostavno preizkušanje in izbiro različnih tehnologij v slušnih aparatih, brez dvomov in strahu pred napačnimi odločitvami.

11. dejstvo: Uporabniki slušnih aparatov lahko sodelujejo

Pri prilagajanju in izbiri slušnih aparatov želi sodelovati kar 80% vseh uporabnikov, zato jim omogočamo, da to tudi storijo. Naša tehnološke rešitve nudijo uporabnikom možnost pošiljanja povratnih informacij o zadovoljstvu z njihovimi slušnimi aparati. Ker slušni akustik resnično lahko pridobi kvalitetne povratne informacije, uporabniki na slušne akustike gledajo drugače, partnersko.

12. dejstvo: Neznanke spreminjamo v jasna pričakovanja

Uporabniki slušnih aparatov in njihovi svojci imajo pred prvim obiskom v slušnem centru veliko dvomov in vprašanj. Naša Start Here aplikacija jim jasno prikaže kaj lahko pričakujejo. Tako imajo uporabniki in njihovi svojci manj skrbi in napačnih predstav glede slušnih aparatov.

13. dejstvo: Omogočamo tekoče pogovore

Predstavljajte si, da imate moč rešiti največjo težavo ljudi z izgubo sluha: razumevanje govora. Pri Unitronu lahko pomagamo. Smo edini proizvajalec slušnih aparatov s tehnologijo, ki omogoča uporabnikom boljše razumevanje govora skupini ljudi, večjih ali manjših. To je za uporabnike izjemnega pomena.

14. dejstvo: Izdelali smo najmanjši slušni aparat na svetu

Uporabniki slušnih aparatov hrepenijo po diskretnem, »nevidnem« slušnem aparatu. Naš Moxi Now model je trenutno najmanjši brezžični RIC slušni aparat na trgu. Preizkusite ga lahko brezplačno.

Unitron

BELEŽENJE PODATKOV O UPORABI Log It All – ekskluzivno v Unitron slušnih aparatih

25 Nov 2016 Novosti, Slušni aparati, Svetovanje

Tokrat vam podrobnejše predstavljamo, kako Unitron slušni aparati pomagajo slušnemu akustiku in uporabniku pridobiti objektivne podatke o uporabi. S samodejnim beleženjem podatkov o uporabi zbirajo objektivne informacije, ki so v veliko pomoč pri privajanju na slušne aparate in pri izbiranju primerne tehnološke izvedbe slušnih aparatov.

Data Logging

Slušni aparati samodejno beležijo različne podatke, ki so ob kontrolnem obisku pri slušnemu akustiku v veliko pomoč pri prilagajanju in svetovanju. Iz zapisa podatkov bo na primer razvidno, koliko ur je uporabnik nosil slušne aparate, koliko je ročno spreminjal glasnost ali programe za poslušanje. To funkcijo imajo vsi Unitron in Sonic slušni aparati,

Log It All – Beleženje vseh podatkov; ekskluzivno pri Unitron (že od 2015)

Prej omenjeno beleženje podatkov (Data logging) je funkcija, ki je na voljo pri večini proizvajalcev slušnih aparatov. Pri Unitron in Sonic slušnih aparatih je ta funkcija brez izjeme na voljo v vseh modelih (tudi v cenovnem standardu). Slušnim akustikom so samodejno zabeleženi podatki v pomoč pri pridobitvi objektivnega vpogleda v vedenje uporabnikov, kot je na primer število ur uporabe slušnih aparatov ali spreminjanje nastavitev glasnosti in preklapljanje med programi za poslušanje. Pri klasičnem beleženju podatkov med zajetimi podatki ni vključeno zajemanje zvočnih okolij v katerih se giblje uporabnik, ali pa je zajemanje teh podatkov na voljo samo za tehnološko raven, katero uporabnik trenutno uporablja. Za pridobitev podatkov o gibanju uporabnika v različnih zvočnih okoljih se mora slušni akustik zanašati na subjektivne povratne informacije od uporabnika. Ker ta informacija ni objektivna je marsikdaj težko presoditi ali povratna informacija ustreza dejanskemu stanju.

Log It All je nova revolucionarna funkcija v industriji slušnih aparatov, ki je na voljo izključno v slušnih aparatih Unitron, ki temeljijo na North tehnologiji (Stride in Moxi Fit modeli slušnih aparatov). Vključuje tradicionalno beleženje podatkov, katerim pa je dodano zajemanje realnih podatkov o zvočnem okolju v katerem se nahaja uporabnik. To nam omogoča objektivni vpogled v življenjski slog uporabnika in je v veliko pomoč pri izbiri primernega nivoja tehnologije in optimalni nastavitvi slušnih aparatov.

Preberite več >>

Za več individualnih informacij ali brezplačen preizkus slušnih aparatov, obiščite katerikoli AUDIO BM slušni center.

Kaj moramo vedeti o športu in polževih vsadkih?

28 Okt 2016 Svetovanje

V kolikor razmišljate o športnih aktivnostih po tem ko ste dobili polžev vsadek je smotrno dobiti odgovore na vprašanja o tem kaj lahko počnete in kaj se odsvetuje. Zato so tukaj zbrane informacije o športnih aktivnostih, ki vam bodo morda prišle prav ne glede na to ali ste pravkar dobili polžev vsadek ali pa ste že izkušen uporabnik. Na splošno, nošenje polževega vsadka ne bo vplivalo na zmožnost ukvarjanja z različnimi športi, vendar je vsak posameznik drugačen in tudi vsak šport ni primeren, zato je potreben posvet z zdravnikom. To je najbolj pomembno na začetku procesa, oziroma v prvih tednih, ko uporabnik prejme polžev vsadek in se območje, kjer je bil vsadek vstavljen še ni popolnoma zacelilo.

Nekontaktni športi

Večina brezkontaktnih športov se lahko izvaja brez pomislekov. Nastavimo zvočni procesor in že lahko uživamo ter se poleg še zabavamo. To velja za individualne športe kot je kolesarjenje, tek ali golf. Pri bolj intenzivnih športih kot je nogomet ali košarka je potrebno paziti, da ne dobimo udarca v glavo bodisi s strani žoge bodisi nasprotnika, prav tako pa je pomembno pričvrstiti zvočni procesor, da je trdno na mestu in zaščiten od potenja ter vlage. Na trgu obstajajo namreč posebni trakovi, ki vam olajšajo te zadeve, uporabljate pa jih lahko tudi z dvema zvočnima procesorjema če nosite polževe vsadke na obeh straneh.

Plavanje in voda

Pogosto vprašanje med uporabniki polževih vsadkov je: »Ali se lahko zmoči, ali je mogoče plavati s polževimi vsadki?« Odgovor se seveda glasi pritrdilno, vendar je potrebno uporabljati namenski vodotesen pripomoček, ki bo popolnoma zaščitil vaš zunanji zvočni procesor in ohranil vaš sluh med tem ko vi brezskrbno čofotate v vodi. Zgoraj navedeno seveda velja za plavanje, ne pa tudi za potapljanje, kjer je pritisk na zvočni procesor zaradi teže vode povečan. V kolikor bi si želeli potapljati se obrnite na proizvajalca vašega slušnega vsadka in se posvetujte o možnostih in pomislekih glede potapljanja.

Kdaj nositi čelado

Nekateri ljudje imajo vprašanja o nošenju čelade medtem ko uporabljajo zvočni procesor polževega vsadka. Čeprav so polževi vsadki narejeni iz izjemno trpežnega materiala, pa je varnost na prvem mestu. Poskrbite da boste nosili čelado! Če je čelada priporočljiva za ljudi brez polževega vsadka, potem je tudi za tiste s polževim vsadkom.

Športi, kot so kolesarjenje, jahanje, smučanje in deskanje na snegu, so primeri, ko je potrebno uporabljati čelado. Obstajajo tudi nekateri športi, kot so odbojka ali košarka, kjer je lahko dodatna zaščita glave dober preventivni ukrep proti nepredvidljivimi nesrečami.

Vprašanje na mestu je torej: »Kakšna je dobra čelada?« Vse se giblje okoli udobja in primerne zaščite. Dobra čelada se bo lepo prilegala, tako da ne bo pritiskala na vaš polžev vsadek. Čelade različnih proizvajalcev bodo različno prilegale, zato si ne bo odveč vzeti čas in poizkusiti več vrst čelad, da boste našli tisto pravo, ki vam odgovarja. Odstranjevanje trakov ali notranjega oblazinjenja v čeladi, da bo se zvočni procesor prilegal ni ravno priporočljivo, zato ne kupujte čelade z namenom kasnejšega spreminjanja. Ko ste izbrali svojo čelado, se prepričajte, da vse so stvari, kot sta lega in položaj na glavi, pravilno nastavljene.

Posvetujete se z vašim zdravnikom

Obstajajo športi, ki se jih je potrebno izogniti v kolikor nosimo polžev vsadek. Predvsem se odsvetuje kontaktne športe, kjer so mogoči pogosti udarci v glavo, kot na primer boks, hokej, ragbi. Preden se bi želeli udejstvovati v navedenih športih aktivnostih je potrebna konzultacija s svojim zdravnikom ali proizvajalcem polževega vsadka glede varnostnih smernic.

Obilo športnih užitkov!!

Povratne informacije uporabnikov slušnih aparatov in prihodnost prilagajanja slušnih aparatov

2 Okt 2016 AUDIO BM, Novosti, Slušni aparati, Svetovanje

Nedavna tehnološka inovacija podjetja Unitron je presegla mojo domišljijo. V primeru, da se ideja nadgradi in združi z močjo hrambe podatkov v oblaku, bo način prilagajanja slušnih aparatov drugačen kot je bil do sedaj. Izboljšave bo moč opaziti že pri prvi prilagoditvi slušnih aparatov kot tudi pri kasnejših prilagoditvah. V kombinaciji z manjšimi prilagoditvami s strani uporabnikov slušnih aparatov bo sistem Patient Insight, privedel tudi do boljšega sodelovanja med uporabnikom slušnih aparatov in slušnim akustikom. Oglejmo si kaj vse nam nudi Patient Insight.

Pri Unitronu so razvili novost, ki je nadgradnja njihove že obstoječe Log It All tehnologije in beleži podatke o delovanju slušnega aparata. Moj prijatelj Steve Claridge ima o ideji mešane občutke. Pred leti je namreč predstavil tehnologijo imenovano earmeter.com, ki je služila podobnim namenom kot Patient Inisight. Nekateri ljudje v stroki so zadevo uporabljali, vendar je ta kmalu padla na stranske tire, saj stroka Avdiometrije takrat še ni bila pripravljena na tovrsten način dela, zato so jo v večini zavračali (kar je preprosto neumno).

Razlika pri Patient Insight je v tem, da je ta tesno povezan s slušnimi aparati, pri čemer se beležijo podatki o delovanju slušnega aparata, uporabnik pa je tisti, ki to delovanje ocenjuje. Stevova platforma tega ni bila zmožna, saj ta ni neposredno zbirala podatkov o delovanju iz slušnega aparata. Kljub temu je Steve pravi genij.

Povezava do YouTube videa: https://youtu.be/sk3gXC84ELk

Kako deluje Patient Insight?

Delovanje Patient Insight tehnologije temelji na delovanju mobilne aplikacije U Control in uporabnikom slušnih aparatov nudi možnost izražanja mnenja o tem, kako dobro slišijo. Program beleži nastavitve slušnega aparata, uporabnikom pa omogoča vnos komentarjev in izkušenj glede uporabe slušnih aparatov. V naslednjem koraku vse zbrane informacije o uporabniku in delovanju njegovih slušnih aparatov pošlje slušnemu akustiku, ki lahko istočasno spremlja kaj se dogaja z uporabnikom in kako je ta zadovoljen s svojimi slušnimi aparati.

Prednosti so očitne, saj je uporabnik psihološko bolj vpleten v izpopolnjevanje svojega sluha. Za slušnega akustika je to prav tako izredno koristno, saj ta lahko opazuje in preveri kako dobro uporabnik slušnega aparata sliši v določenih situacijah. Tako se akustik lahko že vnaprej pripravi na naslednji obisk uporabnika in še toliko bolje prilagodi slušni aparat. Učinkovitost prilagoditve bo nedvomno boljša, hkrati pa bo slušni akustik lažje podal napotke, saj bo vedel, v kakšnih situacijah se določen uporabnik znajde najpogosteje.

Uporabniki slušni aparatov pogosto pričnejo z »Ni dobro, slabo slišim, ni se obneslo…« in v tem primeru jim lahko odvrnemo z »Se bomo potrudili in poizkušali izboljšati prilagoditev…«. Z uporabo Patient Insight pa bomo uporabniku lahko pokazali tudi tiste pozitivne dogodke in situacije, v katerih se je slušni aparat odlično obnesel. Ljudje radi namreč najprej povedo za negativne izkušnje, sedaj pa se bodo lahko bodo lažje spoznali pozitivno stran uporabe slušnih aparatov.

Kako bi to lahko za vedno spremenilo načine dela s slušnimi aparati

Predstavljajte si, da bi ta tehnologija zbirala ogromno količino podatkov, ki bi vključevali informacije o akustičnem okolju, zvoku, delovanju slušnega aparata in zadovoljstvu uporabnika slušnega aparata. Predstavljajte si tudi, da se bi poleg omenjenega ta tehnologija združila še z opazovanjem prilagoditev slušnega aparata s strani uporabnika in vse informacije hkrati zbirala v podatkovnem oblaku. Naenkrat bi imeli ogromno količino izredno uporabnih podatkov, ki bi lahko nudili informacije za vrhunsko prilagajanje slušnih aparatov.

Rešitev za ogromno količino podatkov

V primeru, da bi tehnologijo združili z neko obliko umetne inteligence, bi ti podatki lahko služili samodejnem prilagajanju, spreminjanju začetnih prilagoditev in izboljšanju dosedanjih protokolov prilagajanja slušnih aparatov. Te spremembe bi temeljile na več tisočih primerih različnih uporabnikov. Tovrsten način zbiranja podatkov bi nedvomno spremenil dosedanji način prilagajanja slušnih aparatov. Hramba podatkov v podatkovnih oblakih ni nič novega, vendar se običajno ne povezuje s slušnimi aparati – le zakaj se ne bi?

En korak naprej

Zamislite si, da bi po prvi fazi učenja in zbiranja podatkov, sistem hrambe podatkov v oblaku obdelal zbrane informacije in kot rezultat uporabniku slušnih aparatov vrnil izboljšane in učinkovitejše nastavitve. Tako bi uporabniki prilagoditve prejemali prek spleta, hkrati pa bi imeli slušni akustiki več časa za sestanke z novimi/potencialnimi uporabniki slušnih aparatov.

Prihodnost slušnih aparatov

Unitron je razvil še eno novost, ki bo omogočala lažje delo slušnim akustikom in izboljšala uporabniško izkušnjo. Še več kot to, podobno kot Steve Claridge, so zastavili kako naj bi izgledala prihodnost slušnih aparatov. V prihodnosti bodo uporabniki slušnih aparatov pričakovali več sodelovanja, več nadzora oz. možnosti prilagajanja in pa povpraševali po tehnologiji, ki jim lahko izboljša življenje.

Tehnološka novost kot je Patient Insight je samo začetek sprememb na področju slušnih aparatov. Kljub temu, da je na prvi pogled ta sistem osredotočen na uporabniško izkušnjo, je v resnici, kot vsi Unitronovi izumi, večnamensko orodje.

Ta trenutek je odlična priložnost za slušne akustike, ki želijo s svojimi strankami razviti poglobljeno in učinkovitejše sodelovanje. Samo naša domišljija je tista, ki tu lahko postavlja omejitve. Kot pravi stara pesem »Prihodnost je tako svetla, da moram nositi sončna očala«.

Povezava do članka na spletni strani »Just Audiology Stuff«:

http://justaudiologystuff.com/instant-patient-feedback-and-the-future-of-fitting-hearing-aids/

SKORAJ VSE O ZVOKU

31 Mar 2016 Članki, Sluh, Svetovanje

Razstava v Tehniškem muzeju Slovenije, Bistra pri Vrhniki
25. marec 2016 – 3. december 2017

AUDIO BM vam predlaga ogled zelo zanimive razstave, zato vam jo predstavljamo tudi na naših spletnih straneh.

Kaj je zvok, kako nastane in kako se širi?
Kateri je prvi zvok, ki ga slišimo?
Ali se zavedamo, da nas zvok spremlja skoraj od spočetja do smrti?

Na ta in podobna vprašanja odgovarjamo z občasno razstavo, ki predstavlja SKORAJ VSE O ZVOKU.

Zvok spremlja živa bitja na vsakem koraku in njegovo zaznavanje je še posebej za živali pogosto ključnega pomena za preživetje. Živali uporabljajo zvok za sporazumevanje, iskanje plena, izogibanje plenilcem in orientacijo, človek pa ustvarja zvok tudi v obliki glasbe, ki vzbuja prijetne občutke.

Obiskovalci razstave spoznajo mehanizem sluha, načine ustvarjanja zvoka, merske enote in analize. Glasba je predstavljena z osnovnimi tipi glasbil, zgodovino zapisovanja od antike do današnjih glasbenih not, z napravami za snemanje in predvajanje zvoka, osnovami akustike in spoznanjem, kaj naredi glasbo prijetno za uho. Poseben del je namenjen ultrazvoku, ki ga ljudje zaradi visoke frekvence ne zaznamo, je pa izjemno pomemben za nekatere vrste živali, pa tudi za razvoj industrije in medicine.

Razstavljeno je muzejsko gradivo Tehniškega muzeja Slovenije (od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, številnih proizvodov akustične tehnike slovenskih proizvajalcev do najnovejših digitalnih naprav), glasbila iz Narodnega muzeja Slovenije in izbrano gradivo zasebnih zbiralcev. Predstavitve so dopolnjene z interaktivnimi točkami, ki obiskovalcem približajo praktične vidike predstavljenih vsebin. Poseben del je namenjen najmlajšim, ki se na zabaven način seznanijo z različnimi zvoki – prisluhnete bitju srca, zvokom narave in strojev.
Posebnost razstave je »gluha soba«, v kateri obiskovalci spoznajo nenavaden občutek, ki ga povzroči skoraj popolna tišina, ki je v naravi ne moremo doživeti.
Opozarjamo tudi na elektronsko zvočno slikanico Vesela dolina, ki bo z zvoki približala otrokom zgodbo o dolgi, raznoliki in skrivnostni zgodovini Bistre.

Pri pripravi razstave smo sodelovali s številnimi zunanjimi sodelavci in svetovalci, med katerimi so tudi sodelavci Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, s katero že dolgo uspešno sodelujemo. Tokrat smo skupaj pripravili nekaj zanimivih eksperimentov.
Razstava Skoraj vse o zvoku je vsebinsko nadaljevanje evropskega projekta Delaj z zvoki, v katerem je Tehniški muzej Slovenije sodeloval v letih od 2012 do 2014.

Vir: Tehniški muzej Slovenije: www.tms.si

Že v mladosti moramo zaščititi svoj sluh

22 Feb 2016 Sluh, Svetovanje, Zaščita sluha

Izgubo sluha je izjemno težko prepoznati in se pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov. Pa vendar bi lahko težave vsaj deloma zmanjšali z dobrimi preventivnimi programi in ozaveščanjem javnosti.

Dandanes nas neprestano obdajajo različni zvoki, ki so lahko za naš sluh močno škodljivi. Hrup je lahko eden od vzrokov, ki povzročajo okvaro sluha (naglušnost). Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, na delovnem mestu ali doma, na koncertih oziroma tudi pri glasnem poslušanju glasbe preko slušalk lahko vodi do naglušnosti. Običajno do naglušnosti pride počasi in večinoma nepopravljiva. Okvaro sluha lahko povzroči nenaden ali kratkotrajen pok, na primer pok petarde, je povedal Franci Urankar iz podjetja AUDIO BM.

Na koncertu stran od zvočnika

Že v najstniških letih bi se morali zavedati, da se lahko dolgotrajno izpostavljenost hrupu povzroči nepopravljive poškodbe sluha, kar se lahko v izrazitejši meri pokaže šele z leti. »Ne glede na leta imejmo do svojega sluha primeren odnos in gane obremenjujmo po nepotrebnem s preglasnim poslušanjem glasbe prek slušalk. Prav tako je pametno, da na koncertu ne stojimo blizu zvočnika oziroma da si v takšnih primerih namestimo v ušesa čepke, ki sluh varujejo pred premočnim hrupom,« nadaljuje pogovor Urankar in ki ob tem tudi opomni, da ima družba do naglušnosti še vedno predsodke. »Žal večini ljudi sprejeti naglušnost predstavlja težavo, kaj šele misel, da bi uporabljali slušni aparat. V spominu imajo morda izvedbe slušnih aparatov, kot so bile nekoč. Morda je prisoten tudi strah, da bo slušni aparat šumel, piskal ali jih kako drugače motil.«

Pestra izbira slušnih aparatov

Vendar so strah in do neke mere tudi predsodki odveč. Razvoj slušnih aparatov je zadnja leta zagotovilo, da je v sedanjem času velika sodobnih slušnih aparatov, ki ponujajo več zadovoljstva, kot je bilo mogoče še pred nekaj leti. Piskanje je preteklost in jasnost zvoka (tudi v hrupu) je znatno povečana. »Prav tako so slušni aparati v sedanjem času izredno diskretni. Namesto sramu pred njimi jih lahko ponosno pokažemo in se seveda tudi pohvalimo, kako nam ti mali čudežni pripomočki močno popravijo kakovost življenja. Ponovno vzpostavijo most do ljudi, »pove sogovornik in tudi svetuje: »Ko postane jasno, da izgubljate sluh, je pomembno čim prej poiskati strokovno pomoč. Za izgubo sluha, ki izvira iz notranjega ušesa, kar je najpogostejši vzrok izgube sluha, je najustreznejša rešitev slušni aparat.« Zaradi različnih predsodkov v družbi pa je žal tistih, ki so pripravljeni nositi slušni aparat, še vedno zelo malo oziroma se zanj odločijo šele takrat, ko naglušnost že znatno poslabša kakovost življenja tako bližnjih kot naglušnega, ki se posledično umika v osamo.

V mladosti moramo zaščititi sluh

Je moj sluh res tako slab

Ob vsaki motnji, ki se zdi neobičajna, čeprav ni zelo huda, je smiselno obiskati zdravnika, saj okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter kakovost življenja. Včasih so ljudje v dilemi, ali je z njihovim sluhom res tako slabo, da bi bilo treba obiskati zdravnika, in se na specialistični ORL-pregled niti ne naročijo. »Pri nas, v slušnih centrih AUDIO BM, lahko kadar koli opravi informativno in brezplačno preverjanje sluha (napotnica ni potrebna). Rezultat stanja sluha je prestavljen v obliki pražnega tonskega avdiograma. Če se ugotovi, da s sluhom ni vse tako, kot bi moralo biti, je potreben celovit ORL-pregled, ki ga opravi specialist otorinolaringolog, »pove Urankar. »Uporabo slušnih aparatov priporočamo, čim se opazi, da je pri osebi moten socialni kontakt. Zanimivo je, da na naglušnost pogosto prej opozarjajo drugi, kot pa se tega zave oseba sama. Uho oziroma naglušna oseba z leti pozabi poslušati.« Vendar mora vsak organ opravljati svojo funkcijo, če želimo, da je v kondiciji. Uho, ki je v primeru naglušnosti prikrajšano za zvoke, zato deluje »le napol«.

(Pre)pozna oskrba s slušnimi aparati večinoma pomeni slabše razumevanje govora, kot če se naglušna oseba za slušni aparat odloči pravočasno. Po dolgih letih naglušnosti se oseba zelo odvadi poslušanja marsikaterih zvokov »Po prejemu slušnega aparata se seveda spet sliši tudi vse pozabljeno. Bolj so lahko moteči stranski zvoki, ker jih uho preprosto že dolgo ni vrč navajeno poslušati. Prav tako je težje ponovno doseči odlično razumevanje govora, še posebno v hrupnih okoljih,« še pove sogovornik.

Seveda pa je od posameznika odvisno kako hitro se bo navadil na slušni aparat. »Če je oseba že od prej uporabnik slušnih aparatov, je zamenjava lahko urejena praktično takoj. Kdor prvič izbira slušne aparate, lahko testira različne izvedbe in običajno potrebuje tudi več prilagoditev in svetovanja,« pove sogovornik iz podjetja AUDIO BM, kjer uporabnikom ponujajo preizkušanje katere koli izvedbe in tehnologije povsem brezplačno. Edini v svetu imajo v ponudbi tudi slušne aparate, ki so lahko kasneje nadgradljivi (unitron flex:upgrade), zato je strah, da slušni aparat kasneje ne bo kos zahtevnejšim potrebam ali željam, povsem odveč. Kljub vsemu pa ne moremo zanemariti dejstva, da je privajanje na nove zvoke odvisno od več dejavnikov. V splošnem pa velja, da čim daljša je naglušnost, tem dlje traja. »Tako tudi privajanje, saj se mora oseba ponovno privaditi poslušanje že pozabljenih zvokov. Opazno je tudi, da so rezultati v doseganje razumevanja govora pri ljudeh, ki so se dolgo odrekali slušnih aparatov, nekoliko slabši. Sodobni slušni aparati so pri privajanju na nove zvoke zelo v pomoč, saj samodejno prilagajajo delovanje, ki je primerno stopnji privajenosti na zvoke.«

Vir: DNEVNIK, tiskana izdaja dne 22. 2. 2016, www.dnevnik.si

PETINI PISKA V UŠESIH

22 Jan 2016 Članki, Sluh, Svetovanje

Izvor tinitusa je še vedno skrivnost, njegovo zdravljenje pa zato velik izziv. Šumenje, piskanje ali drugi nadležni zvoki v ušesih spremljajo okoli dvajset odstotkov populacije, največkrat se pojavijo po štiridesetem letu.

Šumenje v ušesih, tudi piskanje, brnenje, zvonjenje, žvižganje ali brenčanje: nadvse moteči zvoki, ki pa ne prihajajo nujno iz okolice in jih ni mogoče utišati – morda jih sliši samo oseba, ki trpi za tinitusom.

Objektivni in subjektivni
Tegobe doleti okoli dvajset odstotkov populacije, največkrat po štiridesetem letu. »Verjetno se je že vsak izmed nas srečal z zvonjenjem ali piskanjem v ušesu, ki je trajalo nekaj trenutkov ali kakšno minuto, nato pa prenehalo. Če je to piskanje dolgotrajno oziroma stalno, to imenujemo tinitus,« pojasnjuje Aleš Matos, dr. med., spec. otorinolaringologije s cerivkofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. V grobem ločimo objektivni tinitus, ki ga lahko slišita tako bolnik kot tudi preiskovalec, in pa subjektivni, ki ga zazna le pacient. »Objektivni je po navadi pulzirajoč, saj je največkrat vzrok zanj žilna nepravilnost, ki jo povzroča turbulenten pretok krvi. Ob tem nastane šum, ki se prek tkiv prenaša do notranjega ušesa, ki ta zvok zaznava. Manj pogosto je objektivni tinitus posledica slabokrvnosti, nepravilnega delovanja čeljustnega sklepa ali krčenja mišic srednjega ušesa in mehkega neba ter prekomerno odprte evstahijeve cevi.« Veliko pogostejši je subjektivni, pri katerem piskanje zaznava le bolnik, v ozadju pa so lahko različne bolezni in stanja ušes ter drugih organov, nadaljuje sogovornik: »V večini primerov je tovrstni tinitus povezan s slabšim sluhom. Največkrat gre za zaznavno naglušnost, kjer je poškodovan del slušnih celic bodisi zaradi poškodbe sluha, povzročene s hrupom, bodisi starostne naglušnosti. Med redkejše vzroke za subjektivni tinitus štejemo tudi posledico dolgotrajnega ali ponavljajočega se vnetja srednjega ušesa, otosklerozo, menierovo bolezen, tumor 8. možganskega živca. V teh primerih imajo bolniki navadno tudi druge simptome. Med preostalimi neušesnimi vzroki za šumenje so elektrolitske, in hormonske motnje, poškodbe glave in vratu, meningitis, multipla skleroza, depresija, možganski tumorji, jemanje določenih zdravil, metabolne bolezni in stres.«

Zdravnik lahko pomaga
Nekateri ljudje imajo tinitus, pa jih piskanje sploh ne moti; drugi se piskanja in šumenja začnejo zavedati šele zvečer ko se umirijo, se odpravijo spat in znajdejo v tišini – takrat ga zaznajo. Ker so težave praviloma blage, le redki poiščejo pomoč, čeprav jih tegoba morda ovira v vsakdanjem življenju – z obiskom pri strokovnjaku pa bi si lahko vsaj zagotovili nasvet, kako sprejeti tinitus, usmeriti pozornost drugam in se soočiti s situacijami, v katerih se zaradi tega počutijo neprijetno, zdravnik lahko predstavi tudi različne sprostitvene tehnike. »Otorinolaringolog bo poskušal ugotoviti vzrok šumenja v ušesu in opredeliti, ali gre za objektivni ali subjektivni tinitus. Pri tem je zelo pomemben pogovor z bolnikom, ki naj poskuša natančno opredeliti, kako ga zaznava,« pojasnjuje Matos. »Sledijo avdiološka obravnava, test sluha, lokalizacija šumenja. Če gre za subjektivni tinitus in so bila druga nevarna obolenja izključena, sledi zdravljenje, ki poteka simptomatsko. Nekatere uspešno zdravimo z zdravili. Pri drugih poskušamo šumenje ali piskanje maskirati, npr. s slušnim aparatom. S tem moteče zvoke prekrijemo z zunanjim zvokom, ki je za bolnika sprejemljivejši. Pomembno je odpraviti čustveno doživljanje tinitusa, ki kot začaran krog povečuje omenjene težave in omejuje bolnika v vsakdanjem življenju. Prognoza je v glavnem ugodna, saj le v četrtini primerov težava s časom ostaja enako moteča. Doživljanje tinitusa je močno povezano s splošnim počutjem in vsakodnevnim stresom.«

Čim manj hrupa in stresa
O nastanku te tegobe kroži več teorij. Ena od njih razlaga, da naj bi bile zanjo odgovorne poškodovane dlačnice, receptorske celice zvoka v notranjem ušesu, ali živčna vlakna, ki izhajajo iz njih in so vključena v slušni živec. Ta se nepravilno prožijo in prenašajo nepravilen signal do slušnega centra v možganski skorji, ki to zaznava kot piskanje ali šumenje. Obstajajo še številne druge teorije, vsekakor pa to še vedno velja za dokaj neraziskano in skrivnostno obolenje, zdravljenje pa ostaja velik izziv. Za zadaj še ne poznamo recepta, s katerim bi lahko preprečili njegov pojav, sklene Matos, a za konec vendarle ponudi dragocene nasvete: »Vemo, da lahko izpostavljanje pretiranem hrupu, pokom ali preglasni glasbi privede do nastanka tinitusa. Zato svetujemo uporabo zaščitnih sredstev – npr. zaščitnih slušalk pri tistih, ki so poklicno izpostavljeni pretiranem hrupu ali ropotu. Pomemben je tudi zdrav, nestresen način življenja.«

EMA BUBANJ, Vir: tiskana izdaja Slovenske novice, 22. 1. 2016, www.slovenskenovice.si

Nekatere rešitve za tinitus, ki so na voljo v AUDIO BM >>

ČEPKI ZA UŠESA ZA VSE: 5 GLASBENIKOV, KI SKRBI ZA ZAŠČITO SLUHA, IN ZAKAJ BI ZA SLUH MORALI SKRBETI TUDI VI!

21 Jan 2016 Članki, Sluh, Svetovanje, Zaščita sluha
Hear the World čepki

Kako bi se počutili če ne bi mogli slišati svoje najljubše glasbe? Kaj če bi bil zvok katerega zaigrate na kitaro zamolkel ali pa ne bi popolnoma jasno slišali vseh zvokov zaradi zvonenja v ušesih?

Ušesni čepki so preprosta in najugodnejša rešitev, ki preprečuje okvaro vašega sluha. Če pogosto obiskujete koncerte ste v nevarnosti, da poškodujete vaš sluh ali da se vam razvije tinitus* (nenehno zvonjenje oz. piskanje v ušesih).

Ste vedeli, da so v okviru združenja “Zavedanje za Rockerje” (H.E.A.R.) naredili raziskavo in ugotovili, da ima kar 60% udeležencev dvorane slavnih glasbenikov takšno ali drugačno izgubo sluha?

Preberite kaj ima nekaj od svetovno znanih glasbenikov, med drugimi Sting in Chris Martin iz skupine Coldplay, povedati o svoji izgubi sluha in kako zaščitijo svoj sluh med koncerti.

PLAN B
Plan B, njegovo pravo ime je Ben Drew, je Britanski umetnik in je eden izmed najbolj prodajanih hip hop umetnikov, med drugim pa je tudi igralec, pisatelj, režiser itd. Njegova kreativna kariera je še toliko bolj impresivna, saj je šele stopil v trideseta leta. Kljub vsemu uspehu, ki ga žanje, je v tem času utrpel izgubo sluha. Plan B trpi za tinitusom, ki ga sam opisuje kot glasen in visok nadležen zvok.
“Ko se mi je tinitus prvič pojavil, sem mislil, da mimo moje hiše pelje vlak. Namreč, živim blizu železnice”. Odšel sem na posvet k specialistu za ušesa, saj se zvonjenja nisem mogel rešiti, niti nisem vedel kaj točno to je.”
Plan B sedaj nosi posebne čepke za ušesa, ko odide spat. Le ti preprečujejo nadležni zvok. Razlog za zvonjene v ušesih je posledica večletnega nastopanja na odrih.

“Nikakršnega dvoma ni, da je to posledica nastopanja na odrih in nenehne prisotnosti glasnih zvokov – glasbe. V kolikor veliko poslušate glasbo, jo ustvarjate ali nastopate, potem nosite čepke za ušesa. Niste Superman in vaš sluh je pomemben!”

ERIC CLAPTON
Kot edini trikratni predstavnik v Rock’n Roll dvorani slavnih in eden največjih kitaristov vseh časov – po mnenju Roling Stona, je Eric Clapton eden izmed najbolj cenjenih glasbenikov svojega časa.
Na žalost tudi on, kot mnogo drugih glasbenikov, doživlja tinitus. Spoznal je, da je na razvoj tinitusa vplivalo veliko število dejavnikov, predvsem pa glasna glasba na koncertih, kot tudi v studiju. Clapton je bil znan, da je v studiju glasnost navil do konca in se ni ozrl na morebitna pritoževanja ostalih članov njegove skupine glede glasnosti.
“Sam sem odgovoren za nastalo situacijo – mislil sem, da sem nepremagljiv in sem bil neodgovoren. Sedaj se pazim in je bolje. Poskrbite zase in nosite čepke za ušesa!”

CHRIS MARTIN
Skupina Coldplay je sedemkratna zmagovalka Grammy-ev. Chris Martin, Britanec in glavni pevec skupine, je stopil na pota slave leta 2000, ko je skupina izdala svoj prvi album. Ali ste ob tem tudi vedeli, da ima Chris Martin že skoraj desetlejte tinitus?
Kot je povedal za novinarsko hišo je “skrb za sluh nekaj, čemur ne posvečaš pozornosti, dokler ne nastane težava. Tinitus imam okoli deset let in od kar sem začel skrbeti za sluh, se stanje ni poslabšalo. Želim si, da bi o tem razmišljal že prej. V skupini sedaj vedno uporabljamo čepke ali slušalke, da zavarujemo svoj sluh”.
Chris Martin sedaj ne le varuje svoj sluh, temveč je poskrbel, da tudi njegova otroka vedno zaščitita svojega, ko sta izpostavljena glasni glasbi.

STING
Kot šestnajstkratni zmagovalec Grammy-ev, je skozi uspešno kariero, tako kot solo izvajalec, kot tudi član skupine Police, utrpel izgubo sluha.
Da bi razširil zavedanje o sluhu in izgubi le tega, je Sting postal ambasador fundacije “Hear the World”, prav tako pa se je povezal z očesno in slušno ambulanto v New Yorku. S sodelovanjem in aktivnostmi na omenjenem področju tako upa, da bo pripomogel k večji zavednosti in ljudi opomnil kako pomembno je, da svoj sluh dobro zaščitijo.

PAUL STANLEY
Paul Stanley je eden izmed ustanoviteljev ameriške hard rock skupine pod imenom KISS. Izgubo sluha je utrpel že ob rojstvu – rodil se je z mikrotijo – stanjem ki se kaže kot slaba razvitost zunanjega ušesa. Odrasel je v okolju, ki je bilo polno glasbe in se tako zaljubil v rock klasično glasbo. Postati glasbenik, je bila torej logična odločitev.

Zaradi njegovega zdravstvenega stanja, ima sluh razvit samo v levem ušesu. V skrbi za svoj sluh, ki mu je preostal, uporablja ušesne čepke. Leta 2011 je za NY Daily news novinarsko hišo povedal: “Če želim poslušati glasno glasbo, si pod moje slušalke nadenem čepke. Še vedno lahko uživam v poslušanju glasbe, ne da bi pri tem uničil svoja ušesa”.
Stanley se je povezal z raziskovalno skupino (House Research Group), da bi lahko posvaril najstnike kako naj varujejo svoj sluh v času odraščanja. “Mislim, da se mladi ne zavedajo, da ko izgubiš sluh, le tega ne dobiš več nazaj. Obstaja več načinov – lahkih načinov, ki preprečujejo, da bi se to zgodilo.”

Rešitve za zaščito sluha >>

1 2 3

Iskanje

+