Naglušnost - slaboslišnost oz. izguba sluha

OKVARA SLUHA - NAGLUŠNOST

V večini primerov je izguba sluha okvara, ki se razvija počasi – včasih več let. Žal se tega, kako pomembno je slišati, zavemo šele takrat, ko težave s sluhom začnejo ovirati naš vsakdanjik.

Naglušnost – slaboslišnost oz. izguba sluha je zelo pogosta težava. Več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo izgube sluha. Zaradi negativnih vplivov hrupa število še narašča. Daljša izpostavljenost glasnemu hrupu na delovnem mestu ali doma ima lahko za posledico izgubo sluha, ki je pogostejša tudi pri nižji starosti.

Med najpogostejša vzroka za nastanek naglušnosti sodita hrup in staranje. Eden od šestih odraslih oseb (16% Evropejcev) ima tolikšno stopnjo naglušnosti, da je že motena komunikacija v vsakodnevnem življenju.

Predstavljajte si, da vidite tako, kot je prikazano na zgornji sliki.

Dobremu vidu se ne odrečemo. 
Zakaj

bi se dobremu sluhu?

Okvara sluha vpliva na sporazumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter zmanjšuje kakovost življenja.

Rezultati študij nemške zveze za spodbujanje dobrega sluha (FGH) so pokazali, da se samo okoli 30 odstotkov ljudi z okvaro sluha tega zaveda in priznava, da ima težave. Skoraj 71 odstotkov v raziskavo vključenih ljudi, pri katerih so potrdili okvaro sluha, ni želelo priznati tega dejstva. Verjetno tudi zato, ker mislijo, da ljudje tiste, ki nosijo slušne aparate, hitro povežejo s slabotnostjo, starostjo in manjšo inteligenco. Seveda temu v sedanjem času ni tako in se motijo. Veliko jih odlaša, vse dokler izguba sluha ne začne bistveno slabšati kakovosti njihovega življenja. Posledice samozanikanja naglušnosti in neuporabe slušnega aparata so lahko številne, nekatere tudi zelo resne: od občutka, da se jim godi krivica, do povečane osamelosti, nezaupanja in depresije.

Naša sposobnost zaznavanja zvoka torej močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Iz tega razloga naglušnost spremljajo tudi socialne in čustvene spremembe. Ne odrecite se vsemu lepemu, kar prinaša sluh!

Okvara sluha lahko nastane kjerkoli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje. Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Slušni aparati so moderni tehnični pripomočki, ki naglušnim omogočajo kakovostno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju – celo pri težjih okvarah sluha.

Vsakodnevni zvoki prikazani na avdiogramu

Večini uporabnikov slušnih aparatov se izboljša družbeno življenje. Uporaba slušnih aparatov je povezana z zmanjšanjem jeze, frustracij, paranoje in splošnim izboljšanjem čustvene stabilnosti.

Naglušnost se pojavi postopno.

ZNAKI ZA NAGLUŠNOST

Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj se pojavi postopno. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba. Ti se pogosto zavejo, kako slabo so slišali, šele po prejemu slušnega aparata in obžalujejo, da se za pripomoček niso odločili že prej.

Znaki za izgubo sluha lahko vključujejo:

  • Pri pogovoru večkrat krivite druge, da govorijo tiho, saj ne slišite, kaj vam govorijo. Večkrat jih morate prositi, da ponovijo izgovorjeno.
  • Velikokrat se zgodi, da ne razumete pogovora ali pa ga razumete drugače kot ostali. Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Osebe s slušno prizadetostjo lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo.
  • Vaši bližnji vas večkrat opozorijo, da utišajte TV sprejemnik, vi pa menite, da je ta primerno glasen, čeprav je za vse druge preglasen.
  • Večkrat spreminjate zvok slušalke in zvonjenja na telefonu, ker ne slišite zvonjenja telefona ali pa slabo slišite sogovornika med pogovorom.
  • V ušesih, piska, žvižga ali šumi. Tinitus – šumenje v ušesih, je v zadnjem času postal zelo pogosta težava s sluhom.
  • Imate občasne motnje ravnotežja. Tudi ravnotežje je povezano s sluhom. Občasne motnje ravnotežja, ki postajajo vse pogostejše, so nedvomno znak, ki zahtevajo obravnavo pri zdravniku specialistu ORL.

Primer slabega sluha, prikazan nekoliko drugače

Prosimo, preberite spodnje besedilo:

Primer slabega razumevanja govora

ali:

Pomanjkljiv sluh - slušni aparati

Naporno, kajne?

Rešitev:

Primer dobrega razumevanja govora
  Zdravljica (1. kitica) – besedilo himne Republike Slovenije

Predstavljajte si, da naglušni lahko tako nepopolno sliši govor!
Potreben je izjemno velik napor, da se na podlagi nepopolno slišane informacije vsaj približno ugotovi, kaj je bilo povedano.

Slabše razumevanje je običajno eden prvih znakov naglušnosti.

ZVOČNI PRIMERI NAGLUŠNOSTI IN TINITUSA

Spodaj se nahajajo zvočne datoteke, ki jih lahko predvajate, da dobite občutek, kako sliši naglušna oseba, ali oseba, ki ima tinitus.

S klikom na posamezne zvočne primere* lahko oseba z normalnim sluhom dobi občutek, kako slišijo glasbo naglušni. Prvi zvočni primer predstavlja poslušanje osebe z normalnim sluhom, naslednji pa predstavljajo poslušanje pri različnih stopnjah izgube sluha. Naj poudarimo, da naslednji zvočni primeri predstavljajo le grobo orientacijo. Kako v resnici slišijo naglušne osebe je vedno odvisno od vrste in stopnje izgube sluha. Prav tako je s tinitusom, ki se lahko zaznava zelo različno. Zvočna primera sta le za orientacijo, kako se lahko sliši tinitus.

Kakovost predvajanja zvočnih primerov je odvisna od vaše računalniške opreme.

Teh zvočnih primerov ne morete uporabljati, da bi z njimi preverjali vaš sluh. Prav tako ne morete preverjati stanja vašega sluha preko interneta.

Note - slušni aparati - življenje je lahko kot pesem

VRSTE NAGLUŠNOSTI

Glede na mesto okvare sluha ločimo:

PERIFERNE MOTNJE SLUHA

Prevodna ali konduktivna izguba sluha – mesto okvare sluha je v zunanjem ali srednjem ušesu. V primerih prevodne naglušnosti se zvočni valovi ne prenašajo ali slabo prenašajo v notranje uho zaradi motenj v sluhovodu, bobniču, slušnih koščicah, ovalnemu ali okroglemu okencu. Ta okvara se običajno izraža kot blaga ali zmerna stopnja naglušnosti – slušni prag običajno ne preseže intenzitete 65 dB, krivulja pa je v glavnem linearna. Te vrste naglušnosti se največkrat pozdravijo z zdravili ali s kirurškimi posegi. Tudi uporaba slušnega aparata je uspešna.

Zaznavna ali senzorinevralana izguba sluha – mesto okvare je v notranjem ušesu ali gre za okvaro slušnega živca in je ne moremo pozdraviti. Vzroki zanjo so lahko rdečke v nosečnosti, hrup, starost, dedni faktorji,… Sem spadajo vse stopnje izgube sluha. Rehabilitacija poslušanja in govora zahteva uporabo elektroakustične tehnike. Zaradi okvare čutnic prihaja do popačenja zvoka, zato je lahko govor kljub ustreznemu ojačenju slabše razumljiv. Novejši slušni aparati, ki niso zgolj ojačevalci zvoka, zagotavljajo boljše rezultate pri razumevanju govora.

Mešana ali kombinirana izguba sluha – istočasno obstajata prevodna in zaznavna okvara sluha.

CENTRALNE MOTNJE SLUHA

Centralna izguba sluha pomeni nezmožnost avditornega centra možganov, da pravilno razume oz. prepozna zvočne informacije (zvok ali govor). Vzrok za takšno nezmožnost možganov je poškodba, okvara slušnega živca, možganskega debla ali avditornega korteksa. Centralne okvare sluha lahko spremlja zaznavna naglušnost, vendar ne nujno. Med centralne motnje spadata:

Retrokohlearna okvara – Vzrok motnje lahko opredelimo kot merljiv bolezenski proces živčnega sistema centralno od polža (tumorska rast, infarkt, anomalije žilja itd.)

Centralne motnje slušne predelave – Te so rezultat neprimerne uporabe in obdelave akustičnih signalov v centralnem živčnem sistemu. Poleg nezmožnosti dati zvoku pomen so prizadeti še slušni spomin, slušna pozornost, sposobnost razločevanja glasov in ločevanja glavnega slušnega dražljaja od šuma okolja. Degenerativni procesi pri staranju potekajo tako v periferni kot tudi v centralni slušni poti. Zaradi sprememb v srednjem in notranjem ušesu se zvok neprimerno prevaja, prihaja do popačenj, zaradi starostnih sprememb v centralnih slušnih poteh pa se zvok tudi neprimerno predela.

Glede na stopnjo izgube sluha ločimo*:

  • blaga naglušnost – 21 do 40 dB
  • zmerna naglušnost – 41 do 60 dB
  • težka naglušnost – 61 do 90 dB
  • praktična gluhota – 91 dB in več
  • klinična gluhota (totalno) – oseba ne reagira na zvočni dražljaj.

Glede na čas nastanka izgube sluha ločimo:

Prelingvalna izguba sluha

V skupino prelingvalno naglušnih/gluhih oseb spadajo osebe so izgubile sluh takoj po rojstvu ali najkasneje do tretjega leta starosti.

Postlingvalna izguba sluha

Med postlingvalno naglušne/gluhe osebe sodijo vse kasneje oglušele osebe, ki so pred tem spontano, s poslušanjem, usvojile glasovno-jezikovno sporazumevanje. Njihovo glasovno-jezikovno izražanje je ponavadi brezhibno. Skupina je psihološko-zaznavno in socialno-komunikacijsko blizu slišečim osebam.

VPLIV NAGLUŠNOSTI

Naglušna oseba, ki se odreka slušnemu pripomočku, je soočena z mnogimi težavami, ki izhajajo iz komunikacijskega, socialnega in čustvenega vidika.

Komunikacija

  • Pogovori so krajši
  • Manjša uporaba telefona
  • Sogovornik mora večkrat ponavljati že povedano
  • Izogibanje pogovorom

Družbeni vidik

  • Izogibanje družbe ali tujcem
  • Nezgovornost in umik
  • Manjša učinkovitost pri delu

Čustveni vidik

  • Zadrega
  • Jeza, razočaranje
  • Tesnoba
  • Depresija
Vpliv naglušnosti

AUDIO BM slušni akustik vam bo strokovno svetoval

AUDIO BM slušni akustik vam bo strokovno svetoval pri izbiri najprimernejše rešitve za vašo naglušnost, vaše želje in potrebe. Dosledna uporaba slušnih aparatov, lahko naglušnim pomaga ponovno živeti polno in socialno bogato življenje.

Če imate težave s sluhom, se osvobodite predsodkov in si vsaj deloma priznajte težave, ki vam jih slabši sluh prinaša v vaše življenje. Pri nas vam brezplačno opravimo informativni test sluha, ter vam svetujemo.

Naglušnosti ne gre podcenjevati, saj sluh omogoča kvalitetno komuniciranje s socialnim okoljem. Prav tako ne pozabite, da je potrebno sluh uriti. Če se mu odrekate dlje časa, pride do dodatnega upada slušnih sposobnosti; predvsem sposobnosti ločevanja glasov in razumevanja govora.

VZROKI ZA NAGLUŠNOST

Do naglušnosti pride, ko je problem v enem ali več področjih na slušni poti. Naglušnost se običajno ne izraža tako, kot da je raven zvokov enakomerno utišana, temveč se običajno nekateri zvoki težje zaznavajo, kot drugi. Poleg tega je skoraj vedno zmanjšana tudi sposobnost ločevanja glasov.

Vzroki za naglušnost so lahko:

Staranje

Izgubljanje sluha je naravno in del staranja. V starostnem obdobju 30 – 40 let dlačnice (čutnice) v notranjem ušesu pričnejo odmirati. Do starosti 60 – 65 let ima okoli 30% ljudi izgubo sluha, ki že pomembno vpliva na njihovo sposobnost poslušanja vsakodnevnih zvokov, kot je na primer govor. Izguba sluha se lahko izraža različno – od omejenega poslušanja tišjih zvokov ali slabšega razumevanja govora, do popolne gluhosti. Pri približno eni osebi od desetih je izguba sluha že tolikšna, da so potrebni slušni aparati.

Izpostavljenost hrupu

Izpostavljenost hrupu, ki lahko poškoduje sluh se lahko dogaja doma in na delovnem mestu. V nekaterih poklicih, kot so: industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje, ali delavci v gradbeništvu, lahko delavci preživijo velik del svojega delovnega časa izpostavljeni visokim ravnem hrupa. Vsakodnevno smo tudi lahko izpostavljeni hrupu doma, kot je na primer: sušilec za lase, sesalnik, predvajalniki glasbe, kosilnica,…

Drugi vzroki

Med druge zvoke uvrščamo: različne bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost, fizične poškodbe, …

Večina ljudi z okvaro sluha, lahko bistveno izboljša svoje slušne sposobnosti in si zviša kakovost življenja z uporabo slušnih aparatov.

PRAŽNI TONSKI AVDIOGRAM

Pražna tonska avdiometrija je najpogostejša subjektivna preiskovalna metoda za ugotavljanje stanja sluha.

Pražni tonski avdiogram je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah (na spodnji sliki je vrisan primer krivulj slušnih pragov za desno in levo uho, izmerjen po zračni prevodnosti – “AC”).

Na obrazcu se lahko nahajajo tudi druge krivulje kot so na primer:

  • slušni prag izmerjen po kostni prevodnosti “BC”,
  • meja neugodja “UCL”,
  • najudobnejša raven za poslušanje “MCL”,
  • slušni prag izmerjen v prostem polju “FF”.
Stopnje naglusnosti - tonski avdiogram

Pri določanju stopnje izgube sluha se upošteva slušni prag izmerjen po zračni prevodnosti pri frekvencah: 500, 1000, 2000 in 4000Hz.

OBČUTLJIVOST SLUHA SE S STAROSTJO ZMANJŠA

Podatek, da slišimo (zaznamo) zvok do frekvence 20 000 Hz, je treba sprejeti s pridržkom. Velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz. Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka, se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov.

To pri poslušanju radia ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost. Bolj moti pri pogovoru dveh v množici ljudi. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z veliko frekvenco. Zato jih v starosti slabše slišimo, posebno ko se pogovarjamo v množici, in slabše razločimo.

Vpliv starosti na stanje sluha

Vpliv starosti na sluh. Diagram je delo J. de Laata iz medicinskega centra univerze v Leidnu in je posnet po članku L. F. J. Hermansa | Stara ušesa v Europhysics News januarja 2005.

MINI SLOVARČEK IZRAZOV

Akustika je širšem pomenu veda o zvoku in njegovem širjenju, v ožjem pa veda o zvoku v prostorih.

Audio (tudi del imena našega podjetja) izhaja iz angleščine. Več podrobnosti o AUDIO.

Zvok je mehansko nihanje s frekvencami med 16 Hz in 20.000 Hz (slišno območje človeka), ki se širi v obliki longitudalnih valov in jih človek zazna kot zvok. Ton je najpreprostejši zvočni učinek, ki nastane zaradi sinusnega nihanja (harmonično nihanje). Višina tona je odvisna od frekvence, tonska moč pa od amplitude. Zven je zvok osnovnega tona z višjimi, harmoničnimi frekvencami (alikvotnimi toni).

Frekvenca je število nihajev na časovno enoto (običajno sekundo). Merska enota je Hertz (Hz). En nihaj ima frekvenco 1 HZ, če v eni sekundi nastopi polno (sinusno) nihanje.

Decibel je merska enota za jakost zvoka/hrupa, poimenovana po Alexandru G.Bellu, angleškemu fiziku, izumitelju telefona. Decibel je desetinka bel-a in je logaritemsko razmerje med dvema enakomernima velikostima G1 in G2 (npr. dveh odklonov pri nihanju). dB=1, če velja (G1/G2) = 1/10. Pri tem je količnik sestavljen iz zvočne ravni, ki je nastala zaradi vira zvoka (npr. motor) in normalne zvočne ravni.

Meja slišnosti (prag slišnosti) in meja bolečine. Prag slišnosti je spodnja meja, pri kateri človeško uho zazna zvok. Zaznavanje zvoka pa je odvisno tudi od frekvence oz. višine tona. Človek zaznava zvok v območju med 12 Hz in 20 kHz. Najbolje pa zaznava zvok pri frekvenci okrog 1000 Hz, kjer je meja slišnosti pri 0 dB. Če raven zvoka/hrupa povečamo za 10 dB, bo občutek glasnosti v povprečju podvojen. Meja bolečine je pri približno 120 dB.

Hrup je nazaželen ali škodljiv zvok, ki v naravnem ali življenskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje zdravju in počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Dojemanje zvoka kot hrupa je deloma tudi subjektivne narave, odvisno od občutljivosti posameznika. Hrup moti komunikacijo, počitek in spanec, zmanjšuje koncentracijo in produktivnost ter negativno vpliva na psihofizično ugodje ljudi.

Lombardov efekt: Zaradi hrupa, ki nastaja kot posledica govora večje skupine ljudi v istem prostoru, se slišnost zmanjša, kar udeleženci kompenzirajo z glasnejšim govorjenjem. Posledično se raven hrupa spiralno povečuje. Do Lombardovega efekta prihaja predvsem zaradi slabe prostorske akustike.

Šum je zmes številnih tonov, ki zelo hitro spreminjajo frekvenco in moč.

Vir slovarčka: http://www.decibel.si

Klasifikacija naglušnosti (ASHA lestvica)

dB HL Stopnja
izgube sluha

Vpliv na komunikacijo

10 do 15 dB Normalen sluh Normalna komunikacija.
16 do 25 dB Rahla V tihih okoljih oseba nima težav, pri prepoznavanju govora v hrupnih okoljih pa je tišji govor težko razumeti.
26 do 40 dB Lažja V tihih konverzacijskih situacijah, kjer je snov poznana in besednjak omejen, oseba nima težav pri komuniciranju. Slaboten, tih govor ali govor na razdalji pa je težko slišen, četudi je hrup minimalen.
41 do 55 dB Zmerna Oseba lahko sliši le govor od blizu.
Skupinske aktivnosti, kot so govorne situacije družbi predstavljajo komunikacijski izziv.
56 do 70 dB Zmerno težka Oseba lahko sliši le glasen, čist govorni signal in ima več težav pri skupinskih situacijah. Velikokrat je tudi govor posameznika opazno moteč, čeprav je razumljiv.
71 do 90 dB Težka Oseba ne more slišati govora, razen če je ta zelo glasen, pa tudi takrat ne more prepoznati vseh besed. Zvoki okolja so prisotni, vendar jih oseba ne more identificirati. Posameznikov govor ni povsem razumljiv.
91 in več dB Težja,
praktična gluhost
Oseba lahko sliši posamezne glasne zvoke, medtem ko govora sploh ne more slišati. Cilj s slušnim pripomočkom je, da se vzpostavi osnovno komunikacijsko sporazumevanje. Posameznikov govor, če je sploh razvit, ni razumljiv.
Zaznavanje zvokov

Zaznavanje različnih zvokov – prikaz na obrazcu za pražni tonski avdiogram.
Na tej sliki so dodane še posamezne črke.

Sluh in stopnje naglušnosti

Za lažjo predstavo prikazujemo sliko zaznavanja zvokov ob sliki pražnega tonskega avdiograma.

INFORMATIVNI TEST SLUHA LAHKO PRI NAS V AUDIO BM SLUŠNIH CENTRIH OPRAVITE BREZPLAČNO

Sklenjeno imamo pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije

K nam lahko pridete z Naročilnico, ki jo izda zdravnik specialist ORL in do cenovnega standarda bo pripomoček poravnala zdravstvena zavarovalnica.

Pooblaščeni dobavitelj UNITRON in SONIC

Pooblaščeni dobavitelj in servis UNITRON ter SONIC slušnih aparatov v Sloveniji.

ZASTOPAMO PRIZNANE BLAGOVNE ZNAMKE IZ CELEGA SVETA

V SKRBI ZA VAŠ SLUH NUDIMO TUDI: