KOMUNIKACIJSKI DODATEK – KOLIKO ZNAŠA, KOMU JE NAMENJEN IN KAKO DO NJEGA?

V Uradnem listu so 24. avgusta 2018 objavili Pravilnik o osebni asistenci, ki podrobneje ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, komunikacijskega dodatka in metodologijo za financiranje osebne asistence, ki je začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, to je 8. septembra 2018.

 

Opredelitev in višina komunikacijskega dodatka

Gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence pomoč pri komunikaciji in spremstvu, se lahko odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. Upravičenec lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Komunikacijski dodatek trenutno znaša 146,06 EUR.

Opredelitev osebne asistence se nahaja na koncu tega članka.

 

Kako do komunikacijskega dodatka – opis postopka

Vlagatelj mora vlogi za uveljavljanje pravic do komunikacijskega dodatka priložiti dokazilo o gluhoti ali gluhoslepoti. Kot dokazilo o gluhoti se šteje izvid otorinolaringologa, na kateri je razvidno najmanj 95-odstotna izguba sluha po Fowlerju. Kot dokazilo o gluhoslepoti pa se štejeta izvid zdravnika okulista, kjer je razvidna ena izmed petih kategorij slepote ali slabovidnosti in izvid zdravnika otorinolaringologa, da ima najmanj 50-odstotno izgubo sluha po Fowlerju.

Izpolnjeno vlogo oddajte na svojem pristojnem centru za socialno delo, kjer vam bodo brez obravnave pred izvedensko komisijo izdali (poslali po pošti) odločbo o pravici do osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali odločbo o pravici do denarnega nadomestila – komunikacijskega dodatka.

 

Denarno nadomestilo – komunikacijski dodatek se bo izplačeval po 1. januarju 2019, ko se začne izvajati zakon o osebni asistenci. Če želite uveljaviti nove pravice iz zakona o osebni asistenci, morate vlogo oddali čim prej. 

Vlogo lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter tudi tukaj na naši spletni strani.

Prenesi VLOGO za uveljavljanje pravice do komunikacijskega dodatka

Prenesi VLOGO za uveljavljanje pravice do osebne asistence

 

Več informacij o upravičenosti do komunikacijskega dodatka in postopkih za uveljavitev

Do komunikacijskega dodatka so upravičeni ljudje, starejši od 18 let, ki imajo vsaj 95 odstotno okvaro sluha po Fowlerju. Pravico lahko uveljavijo gluhoslepi, ki imajo hkrati 50 odstotno izgubo sluha in eno izmed petih kategorij izgube vida.  Vlagatelji označite svojo kategorijo invalidnosti. Obvezno morate priložiti dokazilo o gluhoti ali gluhoslepoti (odločba ZPIZ-a ali izvid ORL-a, kjer je razviden odstotek izgube sluha po Fowlerju). Obkrožite tudi, katero pravico uveljavljate, torej denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki trenutno znaša 146,06 evrov mesečno, ali izberete pravico do 30 ur osebne asistence mesečno. Če boste izbrali osebno asistenco in že prejemate denarni prejemek, morate navesti višino tega prejemka in podpisati izjavo, da boste polovico denarnega prejemka namenil za sofinanciranje osebne asistence. V vlogi navedite tudi številko svojega transakcijskega računa, na katerega boste prejemali denarno nadomestilo. Izpolnjeno vlogo oddajte na centru za socialno delo, kjer vam bodo izdali odločbo o pravici do osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali odločbo o pravici do denarnega nadomestila – komunikacijskega dodatka. Denarna nadomestila bodo izplačevali po 1. januarju 2019.

 

 

Pogled v zgodovino – kako je potekalo sprejemanje Zakona o osebni asistenci

Državni zbor RS je 17. februarja 2017 s 70 glasovi ZA, soglasno sprejel Zakon o osebni asistenci, ki to področje ureja sistemsko in osebno asistenco priznava kot pravico. Tako se je končala trnova pot sprejemanja zakona, ki so ga invalidi čakali več let. Z njim so ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami pridobili pravico do uporabe osebne asistence. To bodo od januarja 2019 lahko izkoriščali pri družbenih aktivnostih in osnovnih potrebah, kot so osebna higiena, oblačenje, hranjenje, v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, pri gibanju in sporazumevanju.

Novi zakon se bo začel uporabljati leta 2019, saj je bilo treba v vmesnem obdobju vzpostaviti nov sistem in pripraviti Pravilnik, podzakonski akt, ki bo natančno opredelil sistem izvajanja.

 

Zakon o osebni asistenci

Zakon podeljuje pravico do osebne asistence vsem skupinam invalidov, ki potrebujejo najmanj 30 ur osebne asistence na teden in ki so stari od 18 do 65 let. Ta omejitev je za invalide s senzorno okvaro odpravljena, če potrebujejo samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Osebi s senzorno okvaro se lahko odobri osebna asistenca v obsegu do 30 ur na mesec ali komunikacijski dodatek, in sicer kot denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenega v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon o osebni asistenci tudi določa, da je invalid, ki pridobi pravico do osebne asistence pred 65. letom, do nje upravičen tudi po tem letu.

V Uradnem listu št. 57/18 je bil objavljen Pravilnik o osebni asistenci, ki podrobneje ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, komunikacijski dodatek in metodologijo za financiranje osebne asistence. V nadaljevanju tega pravilnika je za senzorne invalide najpomembnejši 9. člen, ki govori o komunikacijskem dodatku. Če bo gluha oseba želela dobiti komunikacijski dodatek, bo na centru za socialno delo oddala vlogo in priložila ustrezna dokazila ter pripisala svoj bančni račun. Potem bo iz centra za socialno delo prejela odločbo, ki ji bo omogočila prejemanje komunikacijskega dodatka, in sicer s 1. januarjem 2019, ko bodo začeli nakazovati komunikacijski dodatek. Podobno bo tudi pri zahtevi po storitvi osebne asistence: gluhi osebi bodo po enakem postopku priznali osebno asistenco do 30 ur na mesec, ne da bi jo obravnavali pred strokovno komisijo. Za uporabo storitev osebne asistence bo prejela vrednotnice, ki jo bo unovčevala pri izvajalcu osebne asistence za opravljene storitve.

 

Še več informacij o osebni asistenci

Osebna asistenca je opredeljena v Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18), ki ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja z namenom omogočiti posamezniku z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) na vseh področjih življenja in imel možnost enakopravnega vključevanja v družbo, skladno z določbami Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS-MP, št. 10/08).

 

Upravičenci do osebne asistence so tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, da:

  • zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
  • so državljani RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS;
  • so stari od 18 do 65 let;
  • živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
  • potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko.

 

Opredelitev storitev osebne asistence

Osebna asistenca kot paket storitev predstavlja nepogrešljivo sredstvo za neodvisno življenje invalidov. Pokriva vsa področja življenja in je prilagojena potrebam, željam in življenjskemu slogu uporabnika. Predstavlja pomembno orodje pri zagotavljanju samostojnega in polnovrednega življenja v skupnosti, prispeva k deinstitucionalizaciji njihove oskrbe in kot taka predstavlja tudi njihovo pravico glede na Konvencijo o pravicah invalidov.

 

Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji ter obvezna prisotnost pri uporabniku v primerih najtežjih invalidnosti, pomoč pri dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.

 

Kako izračunati izgubo sluha po Fowlerju?

 

 

Iskanje

+
0