Izguba-sluha-vpliv-na-spomin-audio-bm-slusni-aparati-zascita-sluha-svetovanje-test-sluha

KAKO SLABŠI SLUH VPLIVA NA SPOMIN

Ali lahko zaradi slabšega sluha začenjate pozabljati? Ugotovite, kako in zakaj slabši sluh vpliva na vaš spomin.

Nekaj o sluhu

Splošno znano je, da lahko slabši sluh vpliva na raven stresa in tesnobe, toda ali ste vedeli, da lahko vpliva tudi na vaš spomin? Izguba spomina je le eden od stranskih učinkov slabšega sluha, vendar je med pomembnejšimi.

Slabši sluh pomembno vpliva na vašo samozavest in vsakdanji življenjski slog. Izguba spomina se pogosto napačno razlaga kot začetek demence. Če postanete naglušni, slabšanja spomina morda ne boste povezali s težavami glede sluha, vendar obstaja velika verjetnost, da bo vaš slabši sluh vplival na vašo sposobnost ohranjanja in pomnjenja informacij.

Ali lahko slabši sluh vpliva na spomin?

Raziskave so potrdile, da slabši sluh vpliva na spomin. Pravzaprav se domneva, da lahko slabši sluh vpliva na delovanje spomina na številne načine. Da bi razumeli zakaj sluh vpliva na spomin je pomembno, da si ogledamo splošni učinek slabšega sluha na posameznika.

Koncentracija

Če imate slabši sluh, se morate veliko bolj osredotočati na prepoznavanje zvokov. Pri pogovoru z nekom je večino vaše koncentracije usmerjene v dešifriranje tega, kar oseba govori. To pomeni, da so možgani manj osredotočeni na dejansko shranjevanje informacij.

Zaradi povečane koncentracije, ki je potrebna za preprosto spremljanje pogovora, možgani ne shranjujejo informacij. Zaradi kognitivne preobremenitve so možgani preveč zaposleni s poslušanjem in interpretacijo zvokov, da bi si lahko tudi zapomnili vsebino. Ko si poskušate zapomniti podrobnosti pogovora, informacij preprosto ni in jih zato ni mogoče priklicati.

Morda se vam zdi, da se ne morete spomniti, kar ste slišali, vendar v resnici možgani niso prišli tako daleč, da bi shranili informacije. Zaradi tega ne boste imeli podatkov, ki jih potrebujete za učinkovito delovanje funkcije priklica v možganih. Medtem ko mehanizem še deluje, informacij za obdelavo ni tam.

Izolacija

Dolgotrajno nerehabilitiran slabši sluh pogosto vodi v osamljenost in izolacijo. Zapiranje vase in manj druženja oz. socializacije se zelo pogosto kaže pri ljudeh, ki jih doleti slabši sluh ali tinitus (več o tinitusu).

Če ste izolirani, so vaši možgani izpostavljeni manj dražljajem. Posledično jim ni treba delati in postanejo manj aktivni. Takšno stanje v možganih lahko povzroči strukturne spremembe. Spominske funkcije se ne izvajajo več tako pogosto, kot nekoč, kar posledično zmanjša njihovo zmogljivost. Izolacija negativno vpliva na delovanje možganov. Ko pride čas za priklic informacij, slabše delovanje spomina pomeni, da si je težje zapomniti stvari.

Anksioznost in depresija

Če ob pojavu slabšega sluha ne ukrepate učinkovito, se lahko poveča tveganje za razvoj čustvenih in psihičnih težav. Mnogi ljudje ugotovijo, da slabši sluh negativno vpliva na njihovo duševno zdravje, pri čemer ima veliko število ljudi tudi povečano anksioznost in depresijo.

Študije depresije so pokazale, da ta spremeni način delovanja možganov. Ko depresija vpliva na spomin to pomeni, da ste manj sposobni zadrževati in priklicati informacije na zahtevo.

Izgubljanje spomina

Če opažate izgubo spomina je pomembno, da poiščete pomoč. Tudi relativno blaga naglušnost lahko povzroči kognitivno preobremenitev, kar pomeni, da lahko ljudje doživijo izgubo spomina, povezano s sluhom, ne da bi imeli zmerne ali hude težave s sluhom.

Morda boste opazili izgubo spomina, še preden boste zaznali kakršnokoli poslabšanje vašega sluha. Ker se večini ljudi sluh slabša postopoma, lahko traja kar nekaj časa, preden bo to opazno vplivalo na vaše vsakodnevno življenje. Čeprav se morda zavedate težav s spominom, morda ne boste opazili, kako zelo se morate osredotočati na spremljanje pogovora ali poslušanje zvokov. Ker se bodo vaši možgani čedalje bolj naprezali, boste posledično porabljali vedno več energije, kar boste občutili kot utrujenost. Vse to lahko sčasoma vpliva na kvaliteto vašega življenja.

Preprečevanje izgube spomina povezanega s slabšim sluhom

Kadar je izguba spomina povezana s sluhom, jo je običajno mogoče hitro in enostavno odpraviti. Že preprosta uporaba slušnih aparatov izboljša sluh. To preprečuje kognitivno preobremenitev, saj možganom ni več treba trdo delati, da bi zaznali in interpretirali zvoke. To možganom omogoča normalno obdelavo informacij in pomeni, da so informacije shranjene v spominu, pripravljene, da jih prikličete, ko in kadar so potrebne.

Poleg tega uporaba slušnih aparatov močno zmanjša tveganje socialne izolacije. Ker lahko nadaljujete z običajnim življenjskim slogom, lahko ostanete družabni in aktivni. Uporaba slušnih aparatov blaži tudi druge posledice slabšega sluha. Zmanjša se tveganje za razvoj depresije, demence in anksioznosti.

Če poskrbite za sluh, lažje vzdržujete svoj življenjski slog in posledično se vaša spominska funkcija v možganih še vedno dobro izvaja. Redna uporaba slušnih aparatov torej zagotavlja, da vaši možgani niso izpostavljeni strukturnim spremembam, ki se sčasoma lahko pojavijo zaradi izolacije, zmanjšane aktivnosti in depresije.

Kaj lahko storite, če opazite, da se je vaš sluh poslabšal?

Ne odlašajte in ne čakajte predolgo. Ne čakajte tako dolgo, preden se posvetujete s strokovnjaki za sluh, da začnete doživljati slabšanje spomina. Na srečo je večino težav s sluhom mogoče odpraviti. Rešitve obstajajo!

Vpliv slabšega sluha na spomin in na naše življenje sta dva pomembna razloga, zakaj je pomembno preverjati sluh, sploh če vi ali vaši svojci opažate znake za naglušnost.

Naročite se na brezplačno meritev sluha z avdiometrom >

Če želite izvedeti več o preverjanju sluha z avdiometrom in slušnih aparatih, nas kontaktirajte preko e-maila (info@audiobm.si) ali telefona (brezplačna številka je 080 80 58).

Spremljajte nas preko družbeno socialnih medijev, kot sta Facebook in Instagram, ali si oglejte različne video vsebine na našem YouTube kanalu.

Da vam bomo lahko osebno svetovali nas obiščite v enem izmed 14 slušnih centrov širom Slovenije. Vsa svetovanja so brezplačna. Veselimo se vašega obiska.

Grega-Sket-AUDIO-BM-slusni-akustik-Celje-Ljubljanska-cesta-Slusni-aparati-svetovanje
Grega Šket
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Tinitus-Evropska-raziskava-piskanje-sumenje-v-usesih-glavi-audio-bm-slusni-aparati

EDEN OD SEDMIH EVROPEJCEV IMA TINITUS

Približno 65 milijonov evropskih državljanov, vsak sedmi, ima tinitus. To število se bo v naslednjem desetletju močno povečalo. To je zapisano v raziskavi inštituta Mario Negri, objavljeni v Lancet Regional Health Europe.

Tinitus je zaznavanje zvokov, običajno piskanja ali šumenja v ušesih ali glavi, če ni zunanjega akustičnega dražljaja. V svoji najhujši obliki lahko močno vpliva na čustveno zdravje in socialno stanje ljudi.

Raziskavo na inštitutu sta izvedla epidemiologa Silvano Gallus in Alessandra Lugo v sodelovanju s strokovnjaki z britanske univerze v Nottinghamu, univerze v Regensburgu v Nemčiji in univerze Watt v Maleziji. Na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev 12 držav članic EU so proučevali razširjenost tinitusa.

V raziskavo so med letoma 2017 in 2018 zajeli več kot 11.000 odraslih v Bolgariji, Angliji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Irski, Italiji, Latviji, Poljski, Portugalski, Romuniji in Španiji. Postavili so jim vrsto vprašanj povezanih s tinitusom.

14% odraslih Evropejcev je poročalo, da so v zadnjih 12 mesecih zaznali tinitus za vsaj 5 minut – pojasnjuje Silvano Gallus, glavni avtor članka. Hud tinitus je bil ugotovljen pri 1,2% udeležencev.

Na podlagi teh rezultatov lahko predvidevamo, da ima samo v Sloveniji glede na delež odraslega prebivalstva tinitus okoli 190.000 ljudi, od tega jih ima hud tinitus preko 20.000 ljudi.

»Ugotovili smo, da se razširjenost tinitusa – dodaja Alessandra Lugo – s starostjo in poslabšanjem sluha znatno poveča, medtem ko je pri obeh spolih podobna. Trenutno ni zdravil ali zdravil, odobrenih za zdravljenje tinitusa,” so pa na voljo terapije za pomoč pri soočanju s tem simptomom. Nekatere najnovejše raziskave zdravil kažejo obetavne rezultate.” (ANSA).

David_Slusni_akustik_-Slusni_center_Koper-Capodistria-Apparecchi_acustici-slusni-aparati
David Olenik Vivoda
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Koper
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Janez-Hocevar-Rifle-spet-slisim-TV-oglas-AUDIO-BM-slusni-aparati

JANEZ HOČEVAR – RIFLE, SPET SLIŠIM!

Janez Hočevar – Rifle je eden naših najbolj ikoničnih ljudskih igralcev in profesor. Leta 2020 je prejel Borštnikov prstan, leta 2011 pa je prejel Viktorja za življenjsko delo.

Čeprav je že dopolnil 80 let ostaja ves čas aktiven. Pri tem mu pomagajo tudi najnovejši slušni aparati.

Kdo se ga ne spomni iz Podarim-Dobim nagradne igre in akcije zbiranja denarja za slovenske športnike. Takrat se nam je zapisal v srca. Ljudje so pri akciji z nakupom kartice Podarim-Dobim prispevali denar za športnike, ob tem pa sodelovali v nagradni igri za sponzorske dobitke, med katerimi so bile tudi hiše, avtomobili in doživljenjske denarne rente. V 13 sezonah so prodali približno 18 milijonov kartic, v rekordni sezoni okoli leta 1989 pa več kot 2,230.000 darilnih kartic letno. Neformalni zaščitni znak igre je bil voditelj Janez Hočevar – Rifle s črno-oranžnim šalom.

Janez Hočevar – Rifle je odraščal na Viču. V mladosti se je zelo rad ukvarjal s športom, saj je treniral plavanje in vaterpolo. Obiskoval je OŠ Vrtača. Kasneje je obiskoval VII. državno gimnazijo v Ljubljani, po končani maturi pa je študiral igro na ljubljanski AGRFT. Že med študijem je začel z delom v Drami, kjer je delal kot osvetljevalec in statist. Z resnim igralstvom je začel pri gledališču Oder 57, kasneje pa je bil angažiran v ljubljanski Drami. Kasneje se je posvetil tudi igranju v celovečernih filmih in na televiziji (Naša mala klinika, Usodno vino, Moji tvoji najini, Primeri inšpektorja Vrenka …).

V AUDIO BM smo počaščeni, da je Janez Hočevar – Rifle skrb za boljši sluh zaupal prav nam.

Preizkusil je več modelov slušnih aparatov in se odločil za izvedbo, ki ne potrebuje baterij, z možnostjo prostoročnega telefoniranja in s samodejnim delovanjem v različnih zvočnih okoljih.

Janez Hočevar – Rifle sedaj pravi: »SPET SLIŠIM!«

Na podlagi svoje izkušnje želi v TV oglasih na svoj duhovit način predstaviti uporabnost sodobnih slušnih aparatov in zmanjševati predsodke. Še vedno namreč večina ljudi ne pozna zmogljivosti sodobnih slušnih aparatov in koristi, ki jih prinašajo naglušnim ter posredno tudi njihovim najdražjim in prijateljem. Prav slušni aparati lahko poskrbijo za njihovo boljšo komunikacijo in večjo povezanost.

Na televiziji ga boste lahko opazili v oglasih: VIC, HUDE SLUŠALKE, TELEFON, SLIŠIM in KOMAR.

Scenarist in režiser oglasov je Miha Hočevar. Njegova filmografija: Jebiga, Na planincah, Distorzija, Gremo mi po svoje, Gremo mi po svoje 2.

Gremo mi po svoje je v prvem vikendu predvajanja privabil rekordno število gledalcev v samostojni Sloveniji – 18.686. Do konca januarja 2011 si je film ogledalo 183.459 gledalcev gledalcev, s čimer je bil takrat najbolj gledani slovenski film po osamosvojitvi. Za ta dosežek je Hočevar prejel tudi viktorja za posebne dosežke in 8 zlatih rol.

VIC

Rifle na svojem vrtu za veliko družinsko mizo vpraša: »Že dolgo niste slišali dobrega vica?« Ponudi tudi nasvet: »Potem morda potrebujete slušni aparat.«

HUDE SLUŠALKE

Rifle je na svojem vrtu za veliko družinsko mizo. Nasproti sedi vnuk, ki ga ne vidimo v kadru. Ko si Rifle namešča slušni aparat ga vnuk začudeno vpraša: »Uau dedi, hude slušalke, a to imaš za muziko?«. Rifle mu odvrne: »Ne samo za muziko, za vse živo!« Nato vnuk navdušeno: »Zakon!«, saj ni vedel, da so slušni aparati lahko tudi brezžične slušalke povezane s telefonom, tablico ali računalnikom.

TELEFON

Snemalna scena je pripravljena kot snemalni set (v ozadju vidimo luči, odbojnike itd.).
Rifle je na pavzi, sedi na režiserskem stolu in se z nekom pogovarja, čeprav ni nikogar zraven. Asistent glasno komentira: »Rifle se pa kar sam s sabo pogovarja«, saj ni vedel, da se Rifle prostoročno pogovarja po telefonu.

SLIŠIM

Snemalna scena je pripravljena kot snemalni set (v ozadju vidimo luči, odbojnike itd.).
Rifle je na pavzi, sedi na režiserskem stolu. Asistent ga glasno pokliče, misleč, da ga Rifle ne bo slišal, če ga bo poklical tišje. Rifle mu odgovori: »Kaj se dereš, saj te slišim! Imam slušni aparat.«


KOMAR

Rifle na vrtu pred hišo hudomušno vpraša: »Komaj ga vidiš, zato pa toliko bolje slišiš. Kaj je to? Dvigne roko in razkrije skrivnost:« Ne, ni komar. Slušni aparat je.«
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sluh-komunikacija-spomini-AUDIO-BM-slusni-aparati

SLUH, SPOMINI, KOMUNIKACIJA

Bliža se dan, ko so naši spomini še posebej povezani z ljudmi, ki jih ni več z nami. V mislih podoživljamo čas, ko smo bili skupaj. Kaj si največkrat prikličemo v spomine? Zagotovo so ti spomini v največji meri povezani s komunikacijo, ki smo jo imeli. Radi se spominjamo skupnih pogovorov, lepih doživetij in tudi vsega manj prijetnega, ko smo prav s pomočjo drug drugega lažje premagovali tudi raznovrstne ovire.

Se zavedamo, kako pomembno vlogo je pri komunikaciji imel tudi sluh? Se spomnimo glasu? Skupnih pogovorov? Smeha? Morda tudi joka? Če velja, da nas dober sluh povezuje, potem velja tudi obratno, da nas slabši sluh ločuje. Dejstvo je, da če ponagaja sluh in ne rešimo tega problema, je komunikacija motena. Iskreno se vprašajmo: slišimo dobro, ali mislimo, da slišimo dobro? Slišijo naši najdražji dobro?

Kdaj smo nazadnje preverili sluh na način, da dvomov o stanju sluha ni več? Na tem področju vam lahko pomagamo. Vsak dan, ki ga z najdražjimi kvalitetno preživimo je neprecenljiv. Je nov kamenček v mozaiku spominov, ki nas bogatijo in osrečujejo tudi, ko skupni trenutki minejo.

franci-urankar-direktor-audio-bm-slusni-aparati
Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušnih centrov
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Razumevanje-govora-hitrost-govorjenja-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-blog-nasveti-test-sluha

OD ČESA JE ODVISNO RAZUMEVANJE GOVORA

Ena izmed pogostih pripomb, ki jih slušni akustiki pogosto slišimo od strank, je: »Slišim, vendar ne razumem, kaj ljudje govorijo. Na primer, nisem razumel vseh besed, ki mi jih je povedal moj zdravnik, ko sem bil na pregledu.«

Za slabše razumevanje govora običajno obstaja več razlogov oz. kombinacija le-teh. Najpomembnejša in najpogostejša razloga za slabše razumevanje govora sta naglušnost posameznika in slušno okolje v katerem komuniciramo. Naglušnost se tekom let počasi razvija in postopno prične omejevati slišnost in tudi sposobnost razumevanja govora. Prav tako ni vseeno ali komuniciramo v mirnem ali hrupnem okolju. Kot naslednji razlog za slabše razumevanje lahko navedemo tudi starejše slušne aparate, ki so dotrajani ali neprimerno nastavljeni in tako ne predstavljajo optimalne pomoči.

Izpostavljamo še en zelo pomemben razlog za slabše razumevanje govora – in to je govornik. S kakšno hitrostjo in razločnostjo govori? Kakšna je frekvenčna sestava njegovega glasu?

Za nerazumevanje govora našega sogovornika, je torej poleg naglušnosti, vrste slušnega okolja in neoptimalnih slušnih aparatov lahko kriv tudi:

  • Govor sogovornika   
    • PREHITER GOVOR povzroči pomanjkanje natančnosti pri artikulaciji, pojavi se monotonost zvoka – govor je torej enoličen in brez melodičnosti.
    • FREKVENČNA SESTAVA glasu govornika je lahko ravno v področju, kjer ima poslušalec večjo stopnjo naglušnosti.
  • Akustika prostora     
    • Prostor v katerem se nahajamo in pogovarjamo z naglušno osebo močno vpliva na razumevanje govora. Akustika je v vsakem prostoru drugačna. Večjo težavo predstavljajo odprti prostori in večji zaprti prostori, kot so cerkve, dvorane, ipd. saj se zvok govorca odbija od sten in nastane veliko odmeva, kar negativno vpliva na jasnost slišanega govora.

Ob naštetih dejavnikih je potrebno poudariti, da je glavni razlog za slabše razumevanje še vedno okvara sluha, ki preprečuje, da bi posameznik razumel izgovorjene besede, saj so le-te sestavljene iz različnih zvokov, ki jih naši možgani niso sposobni več pravilno ter dovolj hitro razvozlati in prepoznati.

Razumevanje govora je izjemno zapleten niz akustičnih, nevroloških oz. jezikovnih dogodkov, ki jih je treba natančno zaključiti v milisekundah, če ne celo mikrosekundah, da bi lahko sledili temu, kar govorijo govorci. Povprečen govorec govori s hitrostjo kar 180 do 190 besed na minuto. Veliko, kajne?

Raziskava v ZDA je pokazala, da odrasli v starosti od 75 do 90 let, lahko bolje razumejo vsebino govorjenega govora, če se izgovori s hitrostjo približno 124 besed na minuto.

Obdelava zvočnih informacij tako predstavlja zalogaj za vsakega posameznika, tudi tistega brez okvare sluha, kaj šele nekoga, ki je utrpel izgubo sluha že nekaj časa nazaj in so njegove kognitivne sposobnosti že precej okrnjene, poleg vsega pa se nahaja v akustično neprimernem okolju s hitrim govorcem.

Kaj lahko storimo, če smo mi govornik?

Govorimo počasneje. S počasnejšim tempom bomo besede lepše izgovarjali, vsi zlogi bodo bolje slišani in posledično lažje razumljivi.

Primerna hitrost govora je 124 besed na minuto, torej kar 66 besed manj, kot jih v povprečju izgovorimo drugače. Upočasnjen govor bo tudi bolj poudarjen in razgiban, kar bo še dodatno pomagalo slabše slišečim.

Kaj lahko storimo, če smo mi naglušni?

Poskrbimo za svoj sluh. Če opažamo znake za naglušnost je čas, da preverimo svoj sluh. Več o tem tukaj.

Če smo že uporabnik slušnih aparatov, skupaj s slušnim akustikom preverimo, če so nastavitve slušnih aparatov optimalne. Slušni aparat redno uporabljajmo. Potrpežljivost pri navajanju na slušne aparate in razumevanje, da sluh ni več takšen kot je bil, se obrestuje. Več nasvetov o tem, kako najbolje poslušati s slušnimi aparati se nahaja tukaj.

Če strnemo vse napisano v dva stavka: “Pri govorjenju ne hitimo, saj biti prvi na cilju v tem primeru ne predstavlja zmagoslavja. Če smo naglušni, poskrbimo za svoj sluh.”

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ciscenje-uses-ugodje-uho-erogena-cona-AUDIO-BM-slusni-aparati

KAKŠNA JE POVEZAVA MED EROGENO CONO V UŠESU IN ČIŠČENJEM UŠES

Vsi poznamo opozorilo zdravnika: »nikdar si ne tiščite v uho ničesar, kar je manjše od vašega palca!« Zakaj potem kljub temu občutimo potrebo po čiščenju sluhovoda z vatiranimi palčkami, prsti ali celo s sponkami, avtomobilskimi ključi in podobno? Zato, ker je občutek tako fantastičen!

Obstaja več razlogov, zakaj smo nagnjeni k čiščenju sluhovodov. Eden izmed njih je ta, da je naše uho ena od erogenih con, v katerem se nahaja kompleksen sistem živcev in živčnih končičev.

Vagusov živec – je vejasta struktura, ki poteka vse od naših možganov pa do naše zadnjice – in je lahko stimuliran preko našega ušesa. Ta igra pomembno vlogo pri prijetnem občutku, kadar si z vatirano palčko vrtamo po ušesu. Kadar je Vagusov živec stimuliran občutimo njegov učinek tudi na drugih delih telesa: občutimo ga v možganih, koži, trebuhu in spolovilih.

Sluhovod je tudi del našega telesa, ki ni vajen dotikov. Je podobno mesto kot naša pazduha, ki je žgečkljiva na dotik, saj se je ne dotikamo pogosto. Nekaterim ljudem zato dotikanje pazduh povzroča občutek ugodja.

Vendar ne pozabite: ušesa so samočistilna! Kljub temu, da vam tiščanje različnih predmetov v vaš sluhovod povzroča prijetne občutke, tega nikar ne počnite. Ušesno maslo se s premikanjem čeljusti ob govorjenju, zehanju, smejanju … samodejno spiralno premika proti izhodu sluhovoda. S tem premikanjem skozi sluhovod ušesno maslo vse ujete mikro-umazanije in prah odnese ven iz sluhovoda. Samodejno izločanje ušesnega masla ohranja naša ušesa čista.

Jurij Globevnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Cerumen-usesno-maslo-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-ciscenje-preventiva-odinell-sprej

KAJ NAM GOVORI BARVA UŠESNEGA MASLA

Čeprav se ušesno maslo samodejno izloča, bi bilo enačenje ušesnega masla kot izločka precej ponesrečeno. Že res, da se izloča iz telesa, a funkcija ušesnega masla je in ostaja zaščita sluhovoda. SAMODEJNO Izločanje ušesnega masla – naše sluhovodne zaščite – ohranja naše uho čisto. Beseda SAMODEJNO naj bo še enkrat zapisana z velikimi črkami, saj v kolikor z ničemer ne posegamo v sluhovod, se ob premikanju čeljusti z govorom, žvečenjem in zehanjem ušesno maslo samodejno spiralno premika proti izhodu sluhovoda. S tem premikanjem skozi sluhovod ušesno maslo vse ujete mikro-umazanije in prah s seboj oz. natančneje, v sebi, odnese ven iz sluhovoda.

Ušesno maslo je znotraj sluhovoda strukturno zelo podobno namiznemu maslu, a bolj kot je bližje izhodu iz sluhovoda, bolj suha in krhka je struktura ušesnega masla. Prav ta mehka in lepljiva struktura masla v sredini sluhovoda s pomočjo majhnih dlačic znotraj sluhovoda, ki se z rastjo prebijajo skozi lepljivo maslo, delujejo kot magnet za vso mikro-umazanijo, saj vse te delce vežejo nase. Največji problem uporabe vatiranih palčk in drugih neprimernih predmetov (sponke, ključi, …) za ‘odstranjevanje’ ušesnega masla je v tem, da s skušanjem odstranjevanja masla dejansko potiskamo strukturno že bolj suhe delce masla nazaj v lepljivo strukturo masla in s tem znatno pripomoremo k nastanku čepa. Če ste kdaj pripravljali zrezke na dunajski način, se lahko spomnite kakšna težko ločljiva kepa se naredi, ko nam nekaj moke ali drobtin pade v zmešano jajčko. Takšna kepa se po sluhovodu več ne bo premikala proti zunanjosti sluhovoda. Premikalo se bo vse ostalo, ušesno maslo pa se bo ob tem pričelo kopičiti nekje v vašem sluhovodu. Globlje kot boste ‘žokali’ po ušesu, globlje v sluhovodu bo pričel nastajati čep v ušesu. ‘Žokanje’ po sluhovodu pa s seboj povleče še eno slabost. Četudi se še tako trudimo, da bi s katerimkoli neprimernim predmetom zajeli maslo ven iz sluhovoda, kot npr. skušamo z žlico popraskati še zadnje delčke Nuttele ali kakšnega drugega namaza, bomo s takšnimi potezami z maslom namagnetene dlačnice potisnili nazaj v mehkejšo strukturo masla in jim onemogočilo njihovo delovanje – kar bo povečalo možnost infekcij znotraj sluhovoda in na bobniču.

Nihče si ne želi imeti umazanih ušes, a sluhovod obdan z maslom ni umazan sluhovod! Zdravniki pogosto povedo, da v sluhovod ne posegamo z ničemer manjšim od našega palca. Sluhovodov se ne čisti, čisti se uhelj in odprtina izhod sluhovoda, notranjost nikakor ne. Ta se le spira ali posesa ob nastanku čepa – ta pa nastane ob nepravilni higieni sluhovoda. Ob čiščenju uhlja pa lahko vidimo kakšne barve je naše ušesno maslo in barva ušesnega masla nam lahko precej pove o stanju sluhovoda.

Rumena in svetlo oranžna barva ušesnega masla nam da vedeti, da gre za sveže, precej novo nastalo ušesno maslo. Prav tako tudi prozorno-bela barva. Kakor začne prevladovati močno oranžni odtenek, lahko že vemo, da je maslo nekoliko starejše in to je nekoliko bolj lepljivo kot sveže maslo. Takšno maslo že v sebi nosi delce razpadle kože in drugo ujeto mikro-umazanijo. Kadar pa že težje ločimo ali gre za oranžno ali rjavkasto barvo, pa gre za precej staro ušesno maslo, ki je prav tako na dotik nekoliko lepljivo. Bledo oranžna barva pa je prisotna pri suhem, nelepljivem starem ušesnem maslu že blizu izhoda iz sluhovoda. Vse te barve cerumna pričajo o normalnem stanju sluhovoda ob katerih nam ni potrebno nič skrbeti.

Problematične so le naslednje barve ušesnega masla:

  • Rumeno-zelen odtenek ušesnega masla je posledica vnetja sluhovoda. Takšno maslo je precej bolj tekoče strukture in ne tako maslene. Zeleno barvo ušesnega masla že spremlja močan neprijeten vonj in lahko z gotovostjo sklepamo, da gre za resnejše vnetje ušesa. Bolj kot prevladujejo zeleni odtenki, za večje in bolj hudo vnetje gre.
  • Maslo z rdečimi odtenki nakazuje na krvavitev v sluhovodu bodisi zaradi praskanja, ‘žokanja’ po sluhovodu ali v kolikor je tekoče, se lahko utemeljeno prestrašimo ali je naš bobnič kako poškodovan. Tudi ugriz kakšne žuželke lahko privede do enakega tolmačenja.
  • Siva barva masla pomeni pretirano izpostavljenost prahu in slabše ‘magnetenje’ dlačic v sluhovodu – predvsem zaradi njihovega potlačevanja v ušesno maslo.
  • Črna barva masla pa kaže na dolgotrajno nabiranje čepa, torej smo nekoč z nečim potisnili strukturno bolj suho maslo nazaj med masleno strukturo cerumna in s tem pričeli ustvarjati čep. Težava v črnem maslu je tudi v tem, da gre za zelo staro maslo in barvnih indikacij prejšnjih stanj ušesnega masla več ni moč prepoznati.

Zakaj je dobro preventivno skrbeti za higieno sluhovoda. Sprva že zaradi same higiene, je pa sanacija čepa v sluhovodu precej odvisna od tega kam ste se odpravili na čiščenje sluhovoda. Pri nas je najbolj razširjeno spiranje sluhovoda v ambulanti. Ponekod se sanacije čepa lotijo z izsesavanjem in pri tem uporabljajo napravo podobno miniaturnemu sesalcu z majhno kamero na napravi. S pomočjo kamere lahko vidijo koliko je še potrebno izsesati in kje, vendar se takšne, sicer najbolj varne oblike sanacije čepa v sluhovodu pri nas redko poslužujejo. Težavi klasičnega spiranja ušesa predstavljata moč pritiska curka in lokacija samega čepa. Medicinsko osebje spira po občutku, občutijo pa le pacienti. Že tukaj lahko pride do neželenih učinkov. Drugi problem je lokacija čepa, ki je lahko bližje izhodu sluhovoda ali bolj globoko ob bobniču. Strjen čep je potrebno z vodo premakniti ali če nekoliko bolj slikovito zapišem, izruvati. Šele nato lahko voda okoli sten pride do bobniča in z dodajanjem curka vode bo ta čep prej ali slej z vodo priplul ven iz sluhovoda. Poškodbe bobniča ob spiranju so sicer redek pojav, se pa dogajajo.

V izogib nastanku ušesnega čepa priporočamo pravilno higieno sluhovoda z uporabo pršil za sluhovod. Pršil za higieno sluhovoda je na tržišču veliko in z nakupom kateregakoli pršila za higieno sluhovoda boste ravnali pravilno. Ni slabih ali dobrih pršil, so le nekoliko bolj in nekoliko manj praktična za uporabo. V AUDIO BM slušnih centrih imamo pršila v obliki spreja (Odinell), ki se veliko lažje prebijajo skozi zavoje sluhovoda za razliko od pršil, ki se jih dozira v kapljični obliki. A kot je že zgoraj zapisano, zgrešiti ne morete popolnoma nič z nakupom kateregakoli pršila za higieno sluhovoda. Grešite lahko le z uporabo raznih predmetov za ‘čiščenje’ sluhovoda, saj kljub namenu čiščenja ušesno maslo le še bolj tlačimo v sluhovod.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

DEMENCA IN SLUH

Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, 21. september 2021

 

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali negovalnega osebja.
Zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.

 

Najpogostejši tip demence je Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene okoli 60 % obolelih in pomeni napredujoč upad miselnih sposobnosti.

V večini primerov predpisana zdravila za demenco bolezni ne zdravijo, upočasnijo le njeno napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato zelo pomembno, saj pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja.
Če smo pozorni, lahko začetne simptome pravočasno zaznamo in tako vplivamo na razvoj bolezni oziroma preprečimo, da bi se ta razvila.

 

Nekateri simptomi na katere je dobro biti pozoren, so:

  • Pomanjkanje nepretrganega (konsistentnega) razmišljanja (ko eno misel izgubimo in nekaj drugega prevzame našo misel).
  • Postopna izguba spomina.
  • Zmeda v govoru in načinu izražanja, na primer ko sredi stavka spremenimo temo ali pozabimo, o čem smo začeli govoriti.
  • Pešanje v razumevanju enostavnih stvari (kako združiti dva elementa).
  • Težave pri oceni situacije. Na primer, nahajate se na prehodu za pešce, približuje se vam avto in ne morete oceniti, ali je varno, da prečkate cesto ali ne.
  • Med simptome sodi tudi občasno nenavadno socialno vedenje. Na primer, takšna oseba svoje bližnje pogosto pripelje v zadrego.

Raziskave kažejo, da lahko slabšanje oziroma izguba sluha v srednjih letih viša tveganje za razvoj demence v poznejših letih.


S kombinacijo redne miselne aktivnosti, druženja, pravega življenjskega stila in dobrega nadzora nad pridruženimi boleznimi, lahko pojav demence za nekaj časa odložimo.

Starejši ljudje po večini slabše slišijo in vidijo, kar lahko pripelje do nedruženja s sovrstniki, prijatelji. Sčasoma se lahko njihove kognitivne sposobnosti zmanjšajo do te mere, da se lahko bolezen demence pojavi prej, kot bi se lahko ob redni uporabi tehnično – medicinskih pripomočkov med katere lahko štejemo tudi slušne aparate.

 


Ne zanemarite slabega sluha

Kot kaže študija iz Tajvana je lahko eden od dejavnikov za razvoj demence tudi gluhota. Pri pregledu 16.000 ljudi so raziskovalci ugotovili, da so imeli tisti, ki so se v starosti med 45 in 64 let začeli soočati s slabšim sluhom, večjo verjetnost za nastanek demence kot tisti, ki tovrstnih težav niso imeli.

Povezava med demenco in naglušnostjo je sicer znana že dlje. Gre za to, da lahko izguba akustičnih stimulansov pri posameznikih spodbudi nastanek demence, saj se zaradi naglušnosti pogosto začnejo odmikati od družabnega življenja in tako možganom zagotavljajo vedno manj impulzov. Hkrati so hitreje dovzetni za nastanek depresije, ki je ena od glavnih dejavnikov za nastanek demence. Če je oseba naglušna in ne uporablja slušnih aparatov, predvidevajo strokovnjaki, posamezniki na neki način tudi ne trenirajo možganov.

Zato vsem, ki začnejo opažati, da imajo težave s sluhom, svetujejo nošenje slušnega aparata. Večina se sprva sploh ne zaveda, da slabo slišijo. Eden od prvih znakov, da ne slišite, kot bi morali, je, da vas na cesti kaj preseneti, ker tega niste slišali. Ali ko se vam zdi, da ljudje okoli vas momljajo. Najhuje je, da ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja slušnega aparata, zaradi slabšega vida pa nas ni prav nič sram in gremo takoj po očala. A kot piše v slikanici Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!, nam ravno ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom, so zapisali.

 

Zakaj je koristno ukvarjanje z glasbo?

Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje.

Aktivno ukvarjanje z glasbo, bodisi petje, bodisi igranje inštrumenta, zagotovo z razvojne perspektive pomeni eno izmed dejavnosti, ki najbolj celostno vplivajo na človeka. Glasbena dejavnost pri otrocih spodbuja psihomotorični, miselni in čustveno-socialni razvoj.

Prav tako to velja za odrasle in za starejše, saj je celo življenje pomembna aktivna skrb za ohranjanje možganov v dobri kondiciji. Torej je glasba koristna celo življenje. Da bi glasbo lahko ustvarjali in slišali, pa je neprecenljiv sluh.

 

Ukvarjanje z glasbo je najboljši možganski fitnes

Rezultati se odsevajo v kratkoročnih psihofizičnih spremembah na ravni možganskega delovanja, dolgotrajno ukvarjanje z glasbo pa vodi do anatomskih sprememb v človeških možganih. Aktivno ukvarjanje z glasbo glede na svoje pozitivne učinke za vsakega otroka bi moralo biti tako pomembno kot zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Že starodavne civilizacije so se tega dobro zavedale in v glasbi prepoznavale zakone delovanja vesolja, s katerimi lahko učinkujemo na posameznika, pa tudi na celotno družbo. Tako so glasbo uporabljale v zdraviteljske in tudi izobraževalne namene. V sodobni družbi se kljub številnim raziskavam, ki potrjujejo izjemno pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo, glasbeni dejavnosti še vedno ne posveča dovolj pozornosti in časa.

 

Kako so povezani glasba, sluh in demenca?

Če poskrbimo za svoj sluh, zmanjšamo tveganje za nastanek demence. To razkrivajo številne raziskave.

Glasba ima velik pomen v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.

Raziskovalec Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost.

Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane.

Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji. Da lahko komuniciramo in poslušamo glasbo, pa moramo slišati. Poskrbite za svoj sluh, zmanjšajte tveganje za nastanek demence in uživajte v glasbi. Obiščite najbližji AUDIO BM slušni center.

 

Zgodnja identifikacija izgube sluha in uspešna rehabilitacija sluha lahko ublaži negativne učinke izgube sluha.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
dlacnice-notranje-uho-poskodbe-zaradi-hrupa-vrtne-kosilnice-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

KOŠNJA SLUŠNIH DLAČNIC

Sam se do kakšnega leta nazaj nisem kaj preveč spoznal na košnjo. Imel sem občutek, da košnja ni ravno nek »bau-vau« in da bom brez večjih težav kosil, ko bo to potrebno. Lani sem najel zelenico, ki leži neposredno ob naši večstanovanjski hiši in takoj svojega najemnika prosil, da pokaže mestnemu blokovskemu otroku kako se kosi. Če sem prvih nekaj metrov še nekoliko dvomil vase in se spraševal ali prav kosim, sem po parih minutah od kipečega ponosa želel po frajersko že izstaviti ven svoj levi komolec, kot pri poletni vožnji z avtom ob odprtem oknu. No, edina skrb ni bila ali mi bo uspelo, nekoliko večja skrb je bil dotičen dan, dela prosta nedelja. Pogosto sem slišal kako se ob nedeljah ne sme kositi, spet drugi so govorili, da je to njihova pravica do urejanja svoje okolice, a takrat me to niti ni zanimalo kaj preveč. Tudi iz verskih razlogov je bilo pogosto slišati, da se pač ob nedeljah ne kosi ali ne dela kaj drugega.

Med mentorstvom v košnji mi je tako najemodajalec omenil, da lahko kosim tudi ob nedeljah. Verjel sem mu na besedo in tisto nedeljo pokosil, a je to bila tudi edina nedelja, na katero sem kosil. Sosedom se tako ali drugače pač ne bi rad zameril, dober sosed je zlata vreden! Pa poglejmo kaj pravi zakonodaja na temo košnje.

Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je bila sprejeta leta 1996. V enem od členov smo naleteli tudi na uporabo kosilnic, škropilnic in žag in brali: “V I., II. in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro,” – a tako je bilo nekoč!

Ta uredba od 1. januarja 2006 namreč ne velja več! Nadomestila jo je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer pa zaman iščemo tovrstna določila. Skladno z veljavno uredbo se hrupa tako ne sme povzročati med 22. in 6. uro zjutraj, pa najsi bo to med tednom, vikendi ali prazniki! Ta uredba je nad vsemi odloki občin o javnem redu in miru, ki od leta 2006 niso več veljavni, zato se nanje ne morete več sklicevati.

Koliko hrupa dejansko povzroča kosilnica?

Odgovor je odvisen od tipa kosilnice, proizvajalca, modela in končno tudi od stanja kosilnice. Splošno gledano nove kosilnice povzročajo od 80 pa vse tja do 110 dB – odvisno od modela. Bolj kot je kosilnica stara in manj kot je vzdrževana, glasnejša bo! Od vibracij zrahljani vijaki precej povišajo ropot, prav tako precej povišan ropot povzroča dotrajan dušilec. Že zaradi trajnostne dobe kosilnice je dobro, da se ta redno podmazuje, a to znatno pripomore tudi k manjšemu izhodnemu zvoku kosilnice.

Večina kosilnic, če ne kar vse, imajo kovinski pokrov znotraj katerega so rezila in ta pokrov ob visoki hitrosti vrtenja rezil resonira podobno kot cerkveni zvon. Tako lahko slabo vzdrževana in stara kosilnica lahko povzroči glasnosti do 120 dB, kar je že primerljivo z zvokom sirene rešilca. Približno tako je svoje zadnje vrtljaje pred izdihom odvrtela tudi moja stara kosilnica, a žal te glasnosti nisem izmeril in sem tako prve tedne poleg trave kosil še svoje slušne dlačice.

Zakaj ne obstajajo tišje kosilnice?

Tišje kosilnice sicer obstajajo, a so zelo redke. Nekatere električne in potisne kosilnice ne presegajo glasnosti 60 dB in potemtakem ne zahtevajo zaščito sluha ob košenju, a teh ni kaj preveč v obtoku. Pri konvencionalnih kosilnicah se problem skriva v materialu dušilcev, saj je večina kosilnic opremljena s cenenim absorbnim tipom dušilcev, ker ti ustvarjajo majhno omejitev pretoka goriva kar je odlično za končno moč motorja, a slabo za ustvarjen hrup. Proizvajalci bi načeloma lahko izdelovali tišje ali celo tihe kosilnice, a tega zaradi visokih stroškov in še to na račun nižje moči motorja, ne počno.

Tako vedno, kadar kosimo s kosilnicami, ki proizvedejo več kot 80 dB, uporabljajmo ustrezno zaščito sluha. Da s čepki med košnjo ne bi slišali nekoga, ki vas kliče ali vam nekaj govori, to zagotovo ne drži! Ravno obratno: s čepki boste prej slišali klic in lažje razumeli kaj vam govorijo. Pogosto se spomnim prijatelja Saše, ki nam je prvi začel po obisku enega od festivalov v tujini s palcem zatiskati uho na katerega nam je govoril v času zabave ali na plesišču in dejansko smo ga odlično razumeli – veliko bolje, kot če nam ne bi s palcem prikril sluhovoda.

Njegove metode smo se kasneje redno posluževali in jo širili naprej. Ob tem vse pozivam, da če še ne uporabljate zaščite na zabavah, poskusite normalno govoriti z nekom sredi plesišča in nato poskusite metodo s palcem in vprašajte sogovornika kdaj vas je bolje in več razumel. Poskusite tudi obratno, presenečeni boste!

Veliko številk je zapisanih v tem prispevku in odlično bi bilo, da še te številke znamo pravilno razumeti. Normalen govor dosega okoli 60 dB. Logaritmična formula za določanje glasnosti podvoji inteziteto na približno vsakih 10 dB. Tako je kosilnica, ki dosega obratovalno glasnost 80 dB, kar štiri krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Nekoliko glasnejša kosilnica, recimo z glasnostjo 90 dB, je osem krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Glasnost 120 dB pa je že splošno sprejeta kot meja, kjer zvok lahko že boli in tega naj bi se ne tako poredko posluževali med vojnami pri mučenju ujetnikov. Ob tem je zanimiv pogled name v prvih tednih košnje in splošno na vse ljudi, kako se prostovoljno in malomarno izpostavljamo nečemu, kar je na drugi strani bilo uporabljeno za mučenje in kjer to v kakšnem drugem režimu še vedno izvajajo.

Na naslovni sliki vidite občutljive dlačnice, ki se nahajajo v notranjem ušesu. Predstavljajte si, da so dlačnice trava na travniku – s kosilnico pa to travo kosimo. Tudi s hrupom kosilnice uničujemo naše dlačnice v notranjem ušesu. Trava zraste ponovno, poškodbe dlačnic v notranjem ušesu in s tem pridobljena izguba sluha ali tinitus, pa so žal trajne.

Ne drezajmo v osje gnezdo, naj bo zaščita sluha ob košnji kot varnostni pas v avtu, kot čelada na motorju in kot riba v vodi!

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

JESENSKI PREHLADI IN Z NJIMI POVEZANE ZDRAVSTVENE TEŽAVE, TUDI Z UŠESI

Poletje se počasi poslavlja in bližajoča jesen nam že prinaša hladnejše noči in jutra, kar naše telo občuti kot stres. Prav to je vzrok številnih prehladnih obolenj. Jeseni so bolezenske težave pogostejše, kot sta npr. prehlad in gripa. Pravzaprav za večjo obolevnost ni krivo vreme, temveč je le-ta posledica oslabljene telesne odpornosti. Odpornost nam običajno pade zaradi vseh oblik stresa. Posledično je naše telo izpostavljeno okužbam, naj si bo to zaradi stresa ali pa vremenskih sprememb.


Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal

Običajno se prehlad začne z bolečinami v žrelu, oteženo je požiranje, pojavi se tudi izcedek iz nosu ali zamašen nos, kihanje, hripavost in suh kašelj. Prehladna obolenja se pojavljajo vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, ki napadejo sluznice dihal. Običajno se prične počasi, redko se ob prehladu pojavita tudi povišana telesna temperatura in glavobol, bolnik se običajno splošno slabo počuti.

Vnetje ušes pri otrocih

Pri otrocih je potrebna še posebna pozornost, da se prehlad ne razvije v okužbo srednjega ušesa ali spodnjih dihal. Vnetje ušes pogosto sledi prehladu oz. vnetju nosne sluznice in/ali žrela.

Bolezen je povzročena zaradi dveh mehanizmov. Prva je motena prezračenost srednjega ušesa, ki nastane zaradi zaprtja cevčice, ki povezuje žrelo in votlinico srednjega ušesa, to je t.i. Evstahijeva tuba. Odprta Evstahijeva cev omogoča zračenje in čiščenje srednjega ušesa, kar je pomembno za normalen sluh. Dojenčki in majhni otroci imajo vnetje srednjega ušesa pogosteje kot odrasli, ker še nimajo razvite dobre obrambe proti povzročiteljem okužbe in ker je pri njih Evstahijeva cev kratka, široka in leži bolj vodoravno kot pri odrasli osebi. Drugi mehanizem pa je vnetje sluznice notranjega ušesa, ki jo povzročajo mikroorganizmi, ki pridejo v srednje uho iz nosu oz. žrela.

Kako se vnetje srednjega ušesa kaže?

Simptomi in znaki vnetja ušesa so:
• bolečina v ušesu (otroci se grabijo za uho, so nemirni, sitni, neješči …)
• povišana telesna temperatura
• otrok lahko slabše sliši/se ne odziva na zvok
• pojavi se občutek polnega, zamašenega ušesa ali šumenje v ušesu
• morebiten gnojni izcedek iz ušesa pri gnojnem vnetju in predrtju bobniča
• pri malih otrocih nespecifični znaki: razdražljivost, bruhanje, driska
• morebitni spremljajoči znaki prehlada: izcedek iz nosu, boleče žrelo, kašelj

Prav tako morajo prehladu posebno skrb nameniti nosečnice s slabšim imunskim sistemom. Prehlad se pojavi od dveh do treh dni po okužbi. Bolezen običajno izzveni v 5 do 10 dneh, včasih pa se pojavi tudi kašelj, ki traja še kakšen teden dlje.

Če se prehladno stanje s samozdravljenjem ne izboljša v sedmih dneh, je potrebno obiskati zdravnika.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in pogosta okužba dihalnih poti

Gripo povzročajo virusi influence tipa a, b in c, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Prav zato gripo, ki praviloma nastopi nenadoma ali najkasneje en do dva dni po okužbi, spremljajo težji simptomi. Običajno gre za povišano telesno temperaturo, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Po treh do štirih dneh pri gripi nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje lahko trajata tudi do 3 tedne. Najbolj nadležen simptom gripe je zagotovo kašljanje, ki lahko traja tudi več kot 10 dni.
Gripa se pojavlja sezonsko nekje od konca oktobra, predvsem pa spomladi do sredine aprila.
V povprečju imamo 10-krat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot pa za gripo.
Virusna okužba zgornjih dihal lahko preide v bakterijsko okužbo, najpogosteje sinusov, srednjega ušesa ali spodnjih dihal.

Številni ljudje ne razlikujejo med prehladom in gripo

Čeprav se veliko ljudem zdi, da so simptomi obeh enaki, je med njima kar nekaj razlik, da ju lahko ločimo. Bolezenski znaki se pri prehladu začnejo pojavljati počasi in postopoma ter se stopnjujejo, gripa pa takoj udari s polno močjo. Bolezenski znaki se pri gripi pojavijo nenadoma in vsi hkrati v samo nekaj urah. Tipična je visoka telesna temperatura z mrazenjem.
Tudi glavobol in bolečine v mišicah so pri gripi pogostejši, močnejši in izrazitejši, bolijo nas vse mišice in sklepi. Značilen je tudi izrazito suh kašelj, ki se pogosto razvije v hujšo obliko.

Kako se lahko izognete gripi in prehladu?

• v hladnejših časih poskrbite za topla oblačila in zaščito ušes, predvsem dojenčkov in otrok
• izogibajte se javnih zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi
• ne zadržujte se v bližini ljudi, ki kašljajo ali kihajo
• redno zračite zaprte prostore
• krepite imunski sistem
• roke si pogosto in temeljito umivajte z milom
• nosu in oči se dotikajte z robčki za enkratno uporabo

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 2 3 23

Iskanje

+
0