Sluh-slusni-aparati-zima-audio-bm-slusni-centri-svetovanje

SLUH, SLUŠNI APARATI IN ZIMA

Ste vedeli, da lahko na izgubo sluha, poleg starosti in izpostavljenosti hrupu, vpliva tudi vreme? Da tako je, tudi vreme lahko negativno vpliva na delovanje ušesa in tako posledično na delovanje našega sluha. Zima je eden od tistih letnih časov, ki nekaterim ušesom ne dene dobro. Razlogov za to je lahko več.

NASTANEK UŠESNEGA ČEPA IN TINITUSA

Ko so naša ušesa izpostavljena negativnim temperaturam, se ušesno maslo, ki se je nakopičilo v ušesnem kanalu lahko strdi, posledično se naredi ušesni čep, zaradi katerega bomo precej slabše slišali, pojavi pa se lahko tudi tinitus.

POVEČANO TVEGANJE ZA INFEKCIJE UŠESA

Hladno vreme poveča tveganje za nastanek ušesne okužbe, ker nizke temperature omejujejo cirkulacijo v ušesu. Otekle žleze tako preprečujejo pravilno odvajanje tekočin v ušesu, posledično pa se tako razvije optimalno okolje za razvoj okužb. V kolikor se okužbe ponavljajo, t.j. postanejo kronične, lahko zelo negativno vplivajo na delovanje ušes in posledično sluha. Težava lahko nastopi tudi, ko pozimi obiščemo kopališče ali savno, potem pa odidemo na mraz.

Glavna obramba za naša ušesa pred infekcijami, so pokrivala ali trakovi, ter čepki izdelani po meri, ki bodo naša ušesa varovali pred vdorom hladnega zraka oz. vode.

KAJ PA SLUŠNI APARATI IN NIZKE TEMPERATURE?

Hladno vreme načeloma ne vpliva na delovanje slušnih aparatov, pa vendar je zanje tudi pozimi potrebno enako dobro skrbeti in jih sušiti kot v poletnem času. Zaradi različnih temperatur zunaj in v notranjih prostorih, se na slušnih aparatih lahko nabere kondenz, ki pa bi lahko slabo vplival na določene dele, zato je pomembno, da slušne aparate po vsakodnevni uporabi redno očistimo in sušimo. Za ta namen posebej priporočamo sušilec PerfectDry Lux. Več o PerfectDry Lux si lahko preberete na: https://www.audiobm.si/perfect-dry-lux-aktivno-susenje-in-dezinfekcija-slusnih-aparatov-servis-vzdrzevanje/

Torej, poskrbite, da bo tudi vašim ušesom toplo, vaši slušni aparati pa dobro očiščeni in suhi.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Izguba-sluha-ima-lahko-vec-vzrokov-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-test-meritev-sluha

IZGUBA SLUHA IMA LAHKO VEČ VZROKOV

Da človek slabše sliši velikokrat zazna sam, ko ugotavlja, kako se mora tudi pri običajnem pogovoru čedalje bolj približevati stoječemu ali sedečemu sogovorniku. V domačem okolju neredko svojci opozorijo – po navadi starejšega – člana družine, da z daljinskim upravljalnikom preveč povečuje glasnost na televizijskem ali radijskem sprejemniku.

Motnje sluha s popolno ali delno okvaro so lahko prirojene, nastanejo zaradi bolezni, kot sta mumps, meningitis, pogostih hujših vnetij, tumorjev, zdravljenja z nekaterimi zdravil, lahko so posledica poškodb, predvsem pa pretiranih zvočnih obremenitev pri delu oz. na (pre)glasnih zabavah. Ob vsem naštetem pa se naglušnost povečuje tudi s starostjo. Z leti in pešanjem organov oziroma vsega organskega sistema – biološko sicer od posameznika do posameznika različno intenzivno in odvisno od kroničnih in drugih bolezni – se stara tudi človekov lastni »slušni aparat«: zunanje, srednje in notranje uho z vsemi občutljivimi strukturam, kot so bobnič, slušne koščice, nakovalce, stremence, živčevje…

Poleg naštetega se po razlagi strokovnjakov s staranjem dogajajo še druge spremembe, ki prav tako vplivajo na sluh. S propadanjem kolagena je tudi hrustanec sluhovoda manj prožen, spremenijo se akustične lastnosti, usihajo čutnice v polžu… Neopazno in v začetku nemoteče začneta vid in sluh postopoma pešati že po tridesetem letu, v naslednjih desetletjih pa se to bistveno poveča.

PRIKRAJŠANI ZA PTIČJI ŠĊEBET

V zrelejši dobi se pešanje sluha po navadi občuti s slabšim zaznavanjem zvokov višjih frekvenc in praviloma v obeh ušesih enako. Človek vse slabše sliši različne naravne zvoke, na primer ptičje petje, šumenje vode in podobne glasove, prav tako pa tudi zvonjenje telefona, glasbo ali pogovor, še posebej kadar je v družbi sogovornikov. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo s staranjem in zaradi drugih razlogov, predvsem bolj hrupnega in onesnaženega okolja ljudi zaradi okvare sluha še bistveno povečale. Ob tem je še posebej pomembno opozorilo, da bodo imele težave s sluhom današnje mlade generacije zaradi pretirane rabe pogosto neustreznih prenosnih avdio naprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih prizoriščih. Prehrupni dražljaji iz okolja namreč lahko povzročijo nepopravljive motnje in posledice na zapletenih notranjih slušnih poteh in trajno okvaro sluha. In ne gre le za okvare sluha, pogosta in dolgotrajna izpostavljenost pretiranemu hrupu (več kot 85 decibelov) vpliva tudi na povišanje krvnega tlaka in na različne bolezni srca in ožilja. Hrup povzroča motnje koncentracije, pozornosti, slabi delovno učinkovitost, moti dnevni počitek, spanje in povzroča druge težave.

POMOČ SODOBNE TEHNOLOGIJE

Za lajšanje težav s sluhom so danes na voljo številne možnosti, izkušeni specialisti na področju otologije pa lahko najbolje svetujejo, s katerimi medicinskimi postopki in pripomočki si človek z opešanim sluhom lahko težave odpravi ali znatno omili. Izbirati je mogoče med številnimi miniaturnimi in vse manjšimi ter skoraj neopaznimi elektroakustičnimi ojačevalci zvoka, torej slušnimi aparati in kopico drugih naprav za zaznavanje zvoka in govora, kot so polževi vsadki, vibrotaktilni in optični stimulatorji ter drugo. Večina današnjih slušnih aparatov vsebuje vse bolj posodobljeno računalniško podporo za natančno prilagajanje posamezniku. Vendar se morajo uporabniki potem še prilagajati na »močnejšo in drugačno barvo glasu«, na morda že pozabljene in potem znova oživljene zvoke v različnih okoljih, na odprtem, v zaprtih prostorih, v delovnem okolju, med različnimi prostočasnimi dejavnostmi… Pomembno pa je tudi opozoriti, da imajo uporabniki slušnih aparatov v hrupnih okoljih lahko težave z razumevanjem govora, saj je sposobnost, da se osredotočijo na govor in hkrati zanemarijo drugo, precej okrnjena. Spretnost, ki je za normalno slišeče ljudi običajna in poteka nezavedno, ljudem z okvaro sluha povzroča težave.

KAJ BO NAJBOLJ PRIMERNO

Ljudje s prizadetim sluhom imajo možnost izbirati slušne aparate med različnimi proizvajalci in vrsto pripomočkov, ki jih lahko prej tudi temeljito preizkusijo, da najdejo zase najbolj primerno rešitev. Kot opozarjajo mednarodne strokovne institucije – in je urejeno tudi pri nas-, je treba storiti vse, da ljudje ne bi bili prikrajšani za različne oblike pomoči pri izgubi sluha in tako še dodatno izpostavljeni družbeni izolaciji, depresiji in pešanju kognitivnih sposobnosti. Če si naglušna oseba ne pomaga, se poveča tudi tveganje za nastanek in razvoj demence.

Že dolgo obstaja tudi možnost vgradnje tako imenovanih polževih vsadkov (če slušni aparat ni ali ni več primerna oblika pomoči). To so majcene elektronske naprave, ki spremenijo vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovedejo električni signal v slušni živec. Vsadek prej gluhim posameznikom omogoča, da se tudi oni brez večjih slušnih težav znajdejo v svojem okolju, podobno kot človek, ki mu je sluh začel pešati. Vgradnja polževega vsadka je tako primerna za gluhe ljudi in posameznike z zelo težko zaznavno okvaro sluha in slušni aparat zanje ni primerna rešitev.

PRAVILNA NEGA UŠESA

Za ohranjanje dobrega sluha je treba vzdrževati ustrezno ušesno higieno in na pravilen način – brez vatiranih palčk ali drugih grobih posegov – nežno, po potrebi s kakovostnim pršilom, odstranjevati ušesno maslo, ki ima pomembno varovalno vlogo v sluhovodu. Verjetno je manj znano, da temeljito žvečenje hrane v ustih ni koristno samo zaradi lažje prebave v želodcu. Koristno je tudi zaradi naravnega spodbujanja izločanja ušesnega masla in ‘prezračevanja ušes. Če so težave s sluhovodom zelo nadležne, boleče in trdovratne, je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

BREZPLAČNI TEST SLUHA

Se sprašujete kako dobro še slišite? Ne oklevajte in preverite svoj sluh – brezplačno, hitro in natančno. Obiščite vam najbližji AUDIO BM slušni center.

Več o preverjanju sluha >>

ziga-akustik-za-slusne-aparate-audio-bm-brezice-posavje-hearing-aids-slovenia
Žiga Vlahušić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Brežice
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sam-najbolje-poskrbis-za-kakovostno-komunikacijo-audio-bm-slusni-aparati-stanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: SAM NAJBOLJE POSKRBIŠ ZA KAKOVOSTNO KOMUNIKACIJO

Pravijo, da moraš dvakrat več poslušati kot govoriti. Ker imaš 2 ušesi in ena usta. Najtežja mogoča naloga za naglušne! Pri naglušnosti je poslušanje velik napor in posledično naglušnemu koncentracija sorazmerno hitro pade, kar pri daljših pogovorih podzavestno premosti tako, da začne govoriti, govoriti in govoriti. Na ta način »počiva« med upadom koncentracije, žal pa je ta navada za sogovornika zelo moteča.

Naglušni se mora zavedati, da je on in samo on tisti, ki ve koliko dejansko sliši in razume pogovor. Večina sogovornikov ni veščih pogovora z naglušno osebo zato je hočeš nočeš naglušni odgovoren za kakovostno komunikacijo, če se želi izogniti situaciji, ko bo samo on govoril ali ko ne bo ničesar razumel pri pogovoru.

Z drugimi besedami, kakovostna komunikacija zahteva, da v pogovoru naglušni prevzema pobudo in usmerja sogovornika (ali sogovornike) tako, da lahko razume in sledi pogovoru. Seveda je to lažje reči kot izvesti…

Najprej mora naglušni sogovornika opozoriti na svoj hendikep. Drugače preprosto ne gre. Obenem mora sogovorniku obrazložiti osnovna pravila komunikacije z naglušnim, kot so viden obraz in usta, da v danem trenutku govori samo ena oseba, da pogovor poteka v čim manj hrupnem okolju itd.

Sledi iskanje ustreznega položaja med pogovorom. V temnem prostoru bo pogovor zelo otežkočen in je potrebno poiskati vir svetlobe. V osvetljenem prostoru naj bo naglušen obrnjen s hrbtom proti viru svetlobe, sogovornik pa naj stoji tako, da mu svetloba osvetljuje obraz. Tudi v hrupu bo težko komunicirati. Potrebno je poiskati kar se da tih prostor, v kolikor pa ne gre, pa naj sogovornik uporablja kratke stavke s preprostimi besednimi zvezami. Še posebej je to pomembno pri pogovoru ob prometni cesti ali v restavraciji/baru, kjer se ni možno izogniti hrupu. Na sestankih naj naglušni prosi sodelujoče, da si lahko izbere takšen prostor za mizo, da vsem vidi obraze, po možnosti čim manj oddaljene. Na uradih, sprejemnih pisarnah in informacijskih točkah pogosto sogovornik zakriva obraz za zaslonom in/ali bleščečo stekleno pregrado. Takrat je pomembno, da se opozori sogovornika in ga prosi, da se postavi tako, da se jasno vidita njegov obraz in usta.

Med samim pogovorom pogosto prihaja do situacije, ko je naglušni sveto prepričan, da pravilno razume sogovornikove besede. Pa temu ni tako. Recimo sogovornik omenja »škatlo aspirina«, naglušni pa to razume kot »flašo vina«. Zato je priporočljivo, da naglušni sproti preverja, ali je prav razumel povedano. V našem primeru naj vpraša »ali potem prinesem še kaj iz Mercatorja«, kar bo sogovornika opozorilo, da je šum v komunikaciji in bo naglušnega popravil češ »Aspirin se kupi v lekarni in ne v Mercatorju«. Na ta način se izognemo nesporazumom. V skrajnem primeru naj se uporabijo svinčnik in papir ali tipkanje na telefonu.

Omenili smo že, da pri daljših pogovorih naglušnemu sorazmerno hitro pade koncentracija in ima težave z razumevanjem povedanega. V takem primeru naj naglušni prosi za premor in/ali za ponovitev povedanega. Pri tem je pomembno, da sogovornik ponovi misel z drugimi besedami. Razlog je v tem, da naglušni ne prepoznavajo poudarkov v govoru, kar pomeni, da ne ločijo med intonacijami vprašanja, vzklika ali trditve. Prav tako ne slišijo vseh glasov, kar pogosto vodi v nerazumevanje vsebine. Starejši pogosto ne slišijo glasov kot so k, g ,h, s, c in tako poved »Grem na hrib v gozd« slišijo kot »Rem na rib v ozd« in jo seveda potem ne razumejo. S ponovitvijo iste misli, a drugače izrečene, recimo »Šel bom na parcelo v Trnovem« bo naglušni iz 2 povedi (gozd-Trnovo) z različnimi glasovi končno razumel pomen povedanega.

Tu so še telefoni in video konference. Prenos glasu na daljavo je vedno zvočno in frekvenčno zožen, kar v praksi pomeni, da je okrnjen. Zato zanje velja podobno kot pri osebnem pogovoru v hrupu. Kratki in jasni stavki, preverjanje pravilnega razumevanja povedanega in v skrajni sili uporaba SMSjev ali Chat-a.

Kakorkoli obrnemo, naglušni mora biti v pogovoru aktiven.

Naslednjič si bomo pogledali, kako si lahko naglušni pomaga s tehnologijo in si s tem olajša pogovor.


Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
AUDIO-BM-slusni-aparati-na-EUHA-kongres-slusnih-akustikov

OBISKALI SMO 66. EUHA – MEDNARODNI KONGRES IN RAZSTAVO, HANNOVER – NEMČIJA

Evropska zveza akustikov za slušne aparate (EUHA) je organizirala 3 dnevni mednarodni kongres akustikov za slušne aparate. Potekal je od 12. do 15. oktobra v Hannovru, Nemčija. Kljub oddaljenosti smo se dogodka udeležili tudi iz AUDIO BM, saj aktivno spremljamo novosti s področja slušnih aparatov in slušne rehabilitacije. Le tako lahko našim strankam nudimo najboljše in najnovejše.

Otvoritvena slovesnost kongresnega programa EUHA 2022 je bila sredo, 12. oktobra 2022, slavnostni nagovor pa je imel profesor dr. Michael Hüther z Nemškega ekonomskega inštituta iz Kölna. Temu je sledil znanstveni simpozij. Na dnevnem redu so bile študije in raziskave iz prve roke o temah, pomembnih za akustiko slušnih aparatov.

EUHA-kongres-razstava-slusnih-akustikov-Nemcija-AUDIO-BM

Zvrstilo se je več kot 25 strokovnih predavanj. Vodilni govorci iz Nemčije in tujine so delili trenutno znanje. Predavanja v znanstvenem programu so ponudila nove poglede na teme, kot je razumljivost govora pri ljudeh z asimetrično izgubo sluha ali po vstavitvi polževega vsadka. Druge predstavitve so se ukvarjale s prepoznavanjem lastnega glasu ali izboljšanim prilagajanjem za osebe s hudo okvaro sluha. Teme so vključevale tudi informacije, kako ciljna skupina starejših izve za tehnologijo slušnih aparatov in kaj si mislijo o orodjih, kot je nastavitev slušnih aparatov na daljavo.

AUDIO-BM-slusni-aparati-na-EUHA-kongres-slusnih-akustikov-Unitron-love-the-experience

Posvečali smo se tudi temam usmerjenim v prihodnost, pomembnim za našo industrijo. Kakšni bodo slušni sistemi prihodnosti? Kakšne bodo njihove zmožnosti? Kateri so trendi, ki bodo vplivali na prihodnost? Na kaj se pripravlja industrija slušnih sistemov?

Z veseljem smo poglobili strokovno znanje, ki ga bomo za vaš boljši sluh vključevali v naše vsakdanje delo. Tudi zato je AUDIO BM slogan: VEČ ZA VAŠ SLUH.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Razkritje-izgube-sluha-na-delovnem-mestu-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

RAZKRIJTE SVOJO IZGUBO SLUHA NA DELOVNEM MESTU V TREH PREPROSTIH KORAKIH

Priznanje izgube sluha na delovnem mestu ni vedno enostavno. Bi morali izgubo sluha sploh razkriti? Kdaj? Kako? Potrebna je samozavest, ki je lahko mnogim ljudem nedosegljiva, zlasti v zgodnjem obdobju, ko se z naglušnostjo šele soočamo.

Dejstvo je, da po razkritju sledi olajšanje in mnogi povedo, da jim je žal, da tega niso razkrili že prej. Razlog za nerazkritje je večinoma strah pred stigmatiziranjem. Mnogi bi storili vse, da bi to prikrili in zamolčali. Omislijo si na primer daljše lase, da bi skrili slušne aparate ali pa se jih celo izogibajo.

Za mnoge je naglušnost še vedno skrivnost, ki jo želijo obdržati zase, predvsem v službi. Povedo jo morda le svojim najožjim sodelavcem, a tudi takrat ne tako, da bi sodelavci zares razumeli, kako težko je slišati v določenih situacijah. Sledi pretvarjanje, da slišijo, da ne bi bili videti šibki in neučinkoviti.

ZAKAJ BI MORALI RAZKRITI SVOJO IZGUBO SLUHA NA DELOVNEM MESTU?

Primer osebe, ki je vsa leta delala v finančni industriji in nosila slušne aparate. Zaradi uporabe slušnih aparatov je dobro komunicirala, se izkazala pri svojem delu in celo napredovala. Zakaj potem ni razkrila svoje izgube sluha? Mislila je, da bodo njeni dosežki izbrisani, ker je vse naredila z malimi tehnološkimi pomočniki v ušesih. Za nazaj se ji zdijo njene skrbi precej neumne.

Ali to pomeni, da bi morali vsi razkriti svojo izgubo sluha na delovnem mestu? V večini primerov je odgovor: “DA”. In tukaj so razlogi:

1. Učinkovitost govori sama zase

Če ste pri delu učinkoviti in z dobrimi rezultati, razkritje vaših težav s sluhom ne bo spremenilo vašega težko pridobljenega ugleda. Ob predpostavki, da vaše težave s sluhom niso nove, se bo vaše dobro delo nadaljevalo in zaradi razkritja verjetno celo izboljšalo.

2. Možnost enostavnih prilagoditev

Razkritje vaše izgube sluha omogoča prilagajanje. Drugačna razporeditev sedežev na sestankih ali boljši zvočniki v konferenčni sobi vas lahko naredijo še bolj produktivnega delavca. Priznanje vam omogoča, da zaprosite za pomoč, ki jo potrebujete in da vas je manj strah, ko prosite za ponovitev ali pojasnilo.

3. Pristnost je nagrajena

Ko razkrijete ​svoje težave s sluhom boste presenečeni, koliko ljudi vam bo izpovedalo svoje težave. Deljenje svojih ranljivosti drugim omogoča, da storijo enako in tako dvignete moralo vseh.

4. Manj stresa

Odvisno od stopnje izgube sluha lahko vaši sodelavci že sumijo, da imate težave s sluhom ali še huje, mislijo da niste pametni ali slabo poslušate. Ko ljudje vedo, da imate izgubo sluha, se zmanjša pritisk, da morate vse slišati popolnoma.

5. Časi se spreminjajo

Milenijci in naslednje generacije se bolj udobno počutijo z invalidnostmi. Mnogi njihovi vrstniki so na testih za učne razlike uporabili prilagoditve in razne pripomočke. To ni bilo stigmatizirano, temveč je bilo videti kot običajen pripomoček in pomoč. To stališče so prenesli na delovno mesto.

KAKO RAZKRITI SVOJO IZGUBO SLUHA NA DELOVNEM MESTU?

Upamo, da ste zdaj prepričani, da bi morali svoje kolege obvestiti o vaši izgubi sluha. Toda kako naj vam to uspe? Sledite trem preprostim korakom.

1. Razkrijte z zaupanjem vase

Ni vam treba opravičevati ali čutiti krivde za vašo izgubo sluha. Govorite samozavestno in drugi bodo videli, da to ne bo negativno vplivalo na vašo delovno uspešnost. Če so vaši sodelavci zaskrbljeni glede vaše sposobnosti opravljanja svojega dela, pokažite na svoje dosedanje rezultate kot dokaz svojih sposobnosti.

2. Natančneje povejte, kaj potrebujete

Obveščanje drugih o vaši izgubi sluha je le obveščanje o dejstvu. Pomembnejše je, da jim sporočite kaj potrebujete od njih (in od delodajalca) za izboljšanje komunikacije. Vnaprej opravite raziskavo, da boste lahko podali predloge, na primer uporabo podnapisov za vse klice Zoom, izbiro boljšega sedežnega reda za osebna srečanja, uporaba dodatnih brezžičnih mikrofonov, …

3. Izrazite hvaležnost

Dobro skupinsko delo je treba ceniti. Ne pozabite se zahvaliti svojim kolegom za pomoč, ki jo nudijo pri komunikaciji. Hvaležni vam bodo, da so lahko del pomoči, ki vam in njim prinese rezultate dobrega slišanja in razumevanja.

Andrej-Sprinzar-Nemec-slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-Sempeter-pri-Gorici-Gorica-Slovenija
Andrej Šprinzar Nemec
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Šempeter pri Gorici
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
glusniki-cepki-alpine-muffy-baby-audio-bm-zascita-sluha-za-otroke-nika-na-tekmi-s-starsi

SKRB ZA OTROŠKI SLUH ALI KAKO ZANJ SKRBIJO STARŠI MALE NIKE

Kadar govorimo o izgubi sluha se najpogosteje pogovarjamo o starostnikih, v zadnjih letih pa te težave vse pogosteje odkrivajo tudi pri mlajšem delu populacije.

Preventiva je absolutno tudi tokrat najboljši odgovor. Slušni akustiki se tega zelo dobro zavedamo in vam v naslednjih vrsticah svetujemo kako se tega lotiti.

Otroci se morajo naučiti zakaj je sluh pomemben oziroma tudi kaj se zgodi, ko slabo slišiš. Naučiti jih moramo kako ravnati ob nenadnih glasnih zvokih. Bodimo jim vzor in se ob nenadnih glasnih zvokih v zavarujmo ali s prsti v ušesih ali pa tako, da se preprosto odmaknemo na varno razdaljo, otroku svetujemo enako.

Naučimo jih, da bodo predvidni pri uporabi slušalk. V kolikor si le teh želijo jim kupite kvalitetne slušalke. Uporaba slušalk naj bo omejena na največ eno uro dnevno in vsekakor ne na najvišji glasnosti.

Novorojenčkom v porodnišnicah napravijo test sluha še pred odhodom domov. Pri večjih otrocih pa smo starši tisti, ki moramo sluh svojih otrok spremljati, v kolikor opazimo težave je test sluha priporočljiv. Mlajšim otrokom test sluha delajo specialisti, ki imajo primerno opremo in znanje, starejše otroke pa lahko za test sluha naročite tudi v naših slušnih centrih.

Nenazadnje in najlažje za sluh svojih otrok poskrbite z ustrezno zaščito. Razne izredno glasne situacije kot so koncerti, dirke, vožnje v glasnih prevoznih sredstvih, športne prireditve in podobno so lahko zelo problematične za sluh. Sluh starejših otrok lahko zavarujete s pomočjo čepkov, mlajše pa opremite z glušniki.

Kot primer odlične prakse vam predstavljamo malo Niko kateri sta mamica Tjaša in očka Alen na najprimernejši način zavarovala sluh. Gospodična je bila vsekakor najbolj srčna navijačica naše vrhunske odbojkarske reprezentance na tekmi svetovnega prvenstva letos.

Tovrstni športni dogodki so zaradi večje mase ljudi zelo glasni, zato so Niki odgovorni starši kupili glušnike Muffy Baby. Zvoke je gospodična vseeno slišala vendar so bili znižani, da za njena ušeska niso bili nevarni.

Fotografije z dogodka prikazujejo, kako je gospodična na dogodkih uživala in celo ujela nekaj minutk spanca. Glušniki so za otroke udobni in omogočajo varno uživanje v sicer preglasnih okoljih.

glusniki-cepki-alpine-muffy-baby-pink-audio-bm-zascita-sluha-za-otroke-Nika-na-tekmi-pociva

Bravo Tjaša in Alen za to potezo, mi jo vsekakor pozdravljamo in ob tem nagovarjamo tudi druge starše, da storijo enako.

Glušnike lahko kupite preko naše spletne trgovine ali v naših slušnih centrih.

Spletni nakup: Muffy Baby roza barva >>

Spletni nakup: Muffy Baby modra barva >>

Lokacije AUDIO BM slušnih centrov >>

Nina-Stopar-Avbar-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-zascita-svetovanje-Ljubljana-Novo-mesto
Nina Stopar Avbar
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ljubljana BTC
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slisanje-in-videnje-boljse-razumevanje-govora-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: UČENJE RAZUMEVANJA SLIŠANEGA ALI SLIŠANO IN OBENEM VIDENO JE BOLJŠE!

Proces novega učenja je dolgotrajen in naporen. Še posebej za starejše. Pomagamo si tako, da izkoristimo evolucijsko sposobnost naših možganov, da podzavestno prepoznavajo naravne zvoke in začnemo svoje učenje v naravi. Pri tem postopno povečujemo uporabo slušnih aparatov od ure ali dveh na dan do celodnevne.

Kriterij je pojav prvih znakov glavobola – takrat prenehamo in počakamo na naslednji dan! Naslednji nasvet je, da začnemo uporabljati slušne aparate v tišjih in naravnih okoljih. S tem izgubimo najmanj energije in obenem možgane spodbudimo h aktivnemu sledenju zvokom v okolici. Zvok vetra, šum vode, grmenje, lajež psa, ptičje petje itd. Obenem poskušamo čim več komunicirati s svojim bližnjimi, najprej na štiri oči in šele kasneje z več sogovorniki. Šele ko smo suvereni v pogovoru z eno osebo, preidemo h pogovoru v skupini.

Pri pogovoru se osredotočimo na več okoliščin. Najprej na okolje, v katerem se pogovor odvija. Po možnosti, se pogovarjamo v tihem in svetlem prostoru, da ni v ozadju motečega hrupa in da se jasno vidi obraz sogovornika. V primeru, da to ni možno, naj bo pogovor takšen, da uporabljajmo kratke stavke s skromnim besednjakom brez tujk in da ne preskakujemo s teme na temo. Tudi na splošno se pri pogovoru držimo nekaterih pravil:

  • Vedno smo obrnjeni sogovorniku.
  • Lepo prosimo sogovornika, da se ne premika in ne koraka med pogovorom.
  • Govorimo normalno glasno in se ne trudimo s pretirano artikulacijo.
  • Sogovornik naj ne zakriva ust s pričesko, roko, cigareto, žvečenjem in podobnim.
  • Vedno govori le ena oseba istočasno.
  • Če sogovornika ne razumemo, prosimo, da povedano ponovi z drugimi besedami ali uporabi list in pisalo.

Med pogovorom sistematično vadimo razumevanje govora. Skušajmo poslušati sogovornika in se osredotočiti na njegovo izgovorjavo, poudarke in intonacijo v glasu. Je glasno, dramatično in čustveno ali je hladno in racionalno ali je monotono ali kaj drugega? Sogovornika istočasno opazujemo in poskušamo razbrati njegovo govorico telesa. Drža telesa izraža odnos govornika do tistega, o čemer govori. Nebesedna govorica obsega držo telesa, kretnje, mimiko, pogled v prostor in še kaj. S tem se izboljša razumevanje govora, tako lahko „preberemo“ manjkajoče glasove, katerih ne slišimo zaradi naglušnosti.

Kako se naučiti brati govorico telesa? Podobno kot pri govoru. Vsaj petnajst minut na dan posvetimo preučevanju in prepoznavanju kretenj. Za začetek na televiziji utišajte glas in samo z gledanjem slike ugotovite, kaj se dogaja. Glas vključite vsakih pet minut, tako da preverite, kako natančni ste pri razumevanju dogajanja na televiziji. Tudi sestanki in družabne prireditve so odlična priložnost za opazovanje. Poleg kretenj bodite pozorni tudi na obrazne mimike, pantomimo, demonstracijo in izrazno živahnost.

Za konec, berimo, berimo in še enkrat berimo! S tem si širimo besedni zaklad in spoznavamo nove besede kar nam pomaga pri ugibanju pomena govora, ko zaradi naglušnosti zgrešimo kak glas ali celo besedo. Naslednjič se bomo pogovarjali o aktivnem usmerjanju sogovornika v pogovoru.

Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusni-naglusnemu-slusni-aparati-so-sele-zacetek_AUDIO_BM-vusesni_zausesni_nevidni_digitalni_pametni-svetovanje

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: SLUŠNI APARAT JE ŠELE ZAČETEK!

Spoštovani bralec! Živimo v časih nenehne komunikacije. Sposobnost nemotene komunikacije nas ohranja v družbi in ko jo izgubimo, se hitro znajdemo na socialnem robu. Zato je naglušnost vedno bolj moteča za naše vsakdanje življenje in premagovanje ovir, ki jih prinaša, zahteva vedno več pozornosti ter napora.

Naglušnost posredno vpliva tudi na večjo pojavnost tinnitusa, na slabše ravnotežje in finomotoriko ter je eden od dejavnikov tveganja za anksioznost in demenco.

Naglušni so vedno na preži in skušajo slediti dogajanju v okolju. To je utrujajoče in zahteva dodatno koncentracijo, ki seveda niha, kar se odraža v njihovi anksioznosti – tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in zaskrbljenost.

Z naglušnostjo se zmanjša število zvočnih impulzov, ki jih možgani dobivajo preko ušes. Posledično možgani s časom otopijo, slabša se koncentracija in upada spomin. Pojavljati se začno prvi znaki demence. V poprečju naglušna oseba brez ustreznega slušnega pripomočka postane dementna 5 – 10 let pred svojimi slišečimi vrstniki.

Slušni pripomoček nam omogoča dobro slišanje, ni pa samoumevno, da nam brez truda omogočal dobro razumevanje slišanega. Sporazumevanje z naglušnimi, ki imajo slušni aparat je v osnovi enako sporazumevanju z naglušnimi brez slušnega aparata, le težave so manjše! Zato moramo razviti veščine in znanje, kako v največji možni meri izkoristiti povrnjeni sluh. O tem pišemo v nadaljevanju.

SLIŠANJE NI RAZUMEVANJE!

Za naglušnega je slišanje napor. Zahteva dodatno koncentracijo, sposobnost prilagajanja na različne zvočne situacije in kar je najpomembnejše, nenehno učenje.

Na kratko bomo razložili, kaj je pravzaprav slišanje v povezavi z razumevanjem in potem, kako lahko proces razumevanja obrnemo sebi v korist za boljšo komunikacijo z okoljem okoli nas.

Kako slišimo? Ušesi sta križno povezani z obema polovicama možganov. Desno uho je povezano z levo polovico možganov, levo uho pa z desno polovico. Leva polovica možganov omogoča abstraktno in logično razmišljanje, desna pa prepoznavo čustev in pomena mišljenja. Posledično naglušni spremeni razumevanje govora in komunikacije glede na dejstvo, na katero uho slabše sliši. Nagonsko se naglušni bolj opira na tisto uho, s katerim bolje sliši. Tako naglušni, ki bolje sliši z desnim ušesom postane v komunikaciji bolj racionalen, naglušni, ki bolje sliši z levim ušesom pa bolj čustven. Naslednja zanimivost je, da za določanje smeri in razdalje vira zvoka potrebujemo obe ušesi. Z naglušnostjo to sposobnost izgubimo in naglušni ne zmore več ločiti govora od hrupa in brez vida prepoznati smer, s katere prihaja glas sogovornika.

Opisano vodi v spoznanje, da slišimo z ušesi a prepoznamo in razumemo zvok z možgani! Za nemoteno komunikacijo zato potrebujemo obe enako funkcionalni ušesi, ker šele potem pravilno razumemo zvok okrog nas. Predpogoj pa je, da se najprej naučimo prepoznati, kaj kak zvok ali glas ali beseda pomeni.

Zdrav dojenček načeloma dobro sliši, ampak če mu rečemo “čokolada” ne bo razumel, kaj sliši. Šele, ko se kasneje nauči, kaj je čokolada, bo sposoben prepoznati glasove in pomen besede “čokolada”. Zato je osnovni pogoj razumevanja govora, da slišanje nadgradimo z nenehnim učenjem, kaj je pomen in namen zvoka ali glasa, ki ga slišimo. Na kratko lahko vse skupaj prikažemo s sledečo shemo:

V nadaljevanju bomo poskusili razložiti, kako proces razumevanja slišanega okrepiti in izboljšati svojo komunikacijo. Osnovni pogoj je, da na obe ušesi slišimo približno enako dobro. V primeru naglušnosti zato potrebujemo pomoč in ustrezno obravnavo medicine. Z medicinsko rehabilitacijo bomo dobili nam primeren pripomoček, bodisi implantat, bodisi slušni aparat. S tem se naša zgodba šele začne.

Slušni pripomoček nam omogoča dobro slišanje, ne omogoča pa nam dobrega razumevanja slišanega. Razumevanje govora se ob začetku uporabe poslabša in ne izboljša! Možgani se morajo za boljše razumevanje govora najprej naučiti uporabljati nov, bogatejši zvok. Razviti moramo veščine in znanje kako v največji možni meri izkoristiti povrnjeni sluh. Seveda takšen sluh ni več enak sluhu pred nastankom naglušnosti, zato smo pri prepoznavi zvokov in glasov spet na začetku – v vlogi malega dojenčka, ki se uči razumeti, kaj sliši. Če je nekoč kapljanje vode bilo slišati kot “ck, ck, ck” je po novem to “pk, pk, pk” kar pomeni, da si moramo “pk” zapomniti kot zvok kapljanja in pozabiti na stari “ck”. In tako naprej.

Zavedati se moramo, da traja 60 – 90 dni, da se privadimo na slušne aparate in nadaljnjih 90-120 dni neprekinjene uporabe slušnih aparatov za razumevanje govora. Pri tem se navajamo tudi na nove občutke kot so občutek zamašenega ušesa, odmev lastnega glasu, občutek pritiska, vlage in vročine v ušesu.

Z drugimi besedami, rabimo približno pol leta redne uporabe slušnega aparata, da dosežemo nivo kakovostne komunikacije! Več pa naslednjič, oktobra.

Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Kdaj-kako-zakaj-po-skrbeti-za-sluh-audio-bm-slusni-apaati

KDAJ, KAKO IN ZAKAJ (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Svet v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki dobro verbalno komunicirajo, saj živimo v družbeni skupnosti, kjer je KOMUNIKACIJA zelo pomembna. Pri tem ima sluh zelo veliko vlogo. Omogoča sporazumevanje in prepoznavanje glasov, ki sestavljajo bistven del našega vsakdana. Naglušnost lahko bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, saj smo ljudje po naravi družabna bitja.

ZNAKI ZA NAGLUŠNOST

Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj običajno nastaja počasi, najpogosteje več let. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba. Bodimo pozorni, če mi, naši svojci ali prijatelji, pogosto preslišimo telefonski klic, povečujemo glasnost na TV, slabše razumemo sogovornika z večje razdalje ali ob prisotnosti hrupa. Morda opazimo tudi šumenje ali piskanje v ušesih (tinitus).

KDAJ MORAMO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Če smo kjerkoli izpostavljeni močnemu hrupu, kateremu se ne moremo izogniti (delo z glasnimi stroji doma ali v službi, koncerti …) z uporabo zaščitnih sredstev (čepki ali glušniki) največ za ohranjanje sluha lahko storimo sami. Čepki so lahko univerzalni ali izdelani po meri.

Kot je naravno, da z leti roke postajajo prekratke in slabše vidimo na bližino, tako je tudi naravno, da z leti zvoki postajajo tišji in manj jasni. Te spremembe sodijo v naravni proces staranja, pa če si priznamo ali ne. Običajno moramo za vid na bližino poskrbeti po 45 letu, za sluh pa po 65 letu. Ko so težave s sluhom tolikšne, da je sporazumevanje moteno (ne glede na leta), je čas, da zanj poskrbimo.

ZAKAJ MORAMO PRAVOČASNO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Naša sposobnost zaznavanja zvoka močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Če (po)skrbimo za sluh, ostanejo naši možgani aktivni, saj nas naglušnost ne omejuje pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, druženju in komuniciranju. S sluhom je tako, kot s telesno kondicijo. Mar lahko pričakujemo, da bomo v dobri telesni kondiciji, če ne poskrbimo za zdrav življenjski slog? Ne slepimo se, da bomo v dobri kondiciji ohranjali naše slušne sposobnosti, če jih zanemarjamo.

KAJ SE ZGODI LAHKO ZGODI, ČE SLUH ZANEMARIMO?

Znanstveno dokazano je, da nerehabilitirana naglušnost poveča tveganje za nastanek demence in depresije. Če za sluh ne poskrbimo, nas lahko doletijo socialne in čustvene spremembe. Odtujimo se od ljudi, umikamo se v osamo in odrekamo se stvarem, v katerih smo včasih uživali.

Dolgoletno zanemarjanje sluha sčasoma prinese še dodatne težave, saj dlje kot traja naglušnost, dlje bo trajalo ponovno privajanje na zvoke. Žal bo uspešnost poslušanja s slušnimi aparati ob poznem pričetku uporabe veliko manjša, kot pri osebah, ki sluha sploh niso zanemarile in so ob prvih znakih za naglušnost pravočasno poiskale primerno rešitev za boljši sluh. Velja tudi pravilo, da nikoli ni prepozno.

KAJ STORITI NAJPREJ?

Najprej si moramo biti na jasnem, kakšen je naš sluh. Obiščimo strokovnjake za sluh. Stanje sluha se največkrat ocenjuje preko pražnega tonskega avdiograma (ADG). To je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah. Merodajna meritev sluha je le meritev, ki je opravljena v primernih pogojih z avdiometrom in z usposobljenim avdiometristom. Meritev sluha z avdiometrom vzame samo med 15 – 30 minut časa. Vzemimo si ta čas!

Več o testiranju sluha >>

KAKŠNI SLUŠNI APARATI OBSTAJAJO?

Najnovejši slušni aparati niso več takšni, kot jih morda še imamo v spominu izpred nekaj let. Delujejo pametno, samodejno, z njimi lahko prostoročno telefoniramo in brezžično poslušamo TV. Poleg tega pa so še izjemno udobni, diskretni in lahko delujejo brez baterij za enkratno uporabo. Izbira pravega modela je najbolj odvisna od vrste in stopnje naglušnosti, ter tudi od osebnih preferenc in življenjskega sloga.

Preko zdravstvenega zavarovanja odrasli naglušni osebi pripada pravica do slušnih aparatov na vsakih 6 let. Indikacijo postavi zdravnik specialist ORL, ki izda tudi ustrezno dokumentacijo. Standardni slušni aparati so brez doplačil, za nadstandardne izvedbe pa se doplača razlika med cenovnim standardom do polne cene.

Več o slušnih aparatih >>

KAM PO SLUŠNE APARATE?

Izbira dobavitelja slušnih aparatov je vaša pravica in vaša dolžnost. Povprašajte znance, preverite mnenja na internetu … Preverite čim več ponudnikov in se odločite za tistega, ki ima na tem področju vrhunsko usposobljen kader in brez posrednikov zastopa več priznanih blagovnih znamk. Merila naj bodo tudi korektnost, zanesljivost, dolžina garancije in ugodne cene. Izbira dobavitelja je vsaj tako pomembna, kot izbira modela slušnih aparatov. Če se vam slušni akustik ne posveti dovolj in ne omogoča predhodnega neobvezujočega testiranja slušnih aparatov v domačem okolju, bodite zelo previdni, saj je odnos s slušnim akustikom pogosto ključen za uspeh.

Objavljeno v reviji REPORTER in tudi na reporter.si

Preberite še:

Opis postopka za pridobitev slušnih aparatov >>

Lokacije AUDIO BM slušnih centrov >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Stigma-demenca-znaki-naglusnost-slaboslisnot-audio-bm-slusni-centri

NEPREPOZNAVANJE ZNAKOV IN STIGMA OVIRATA USTREZNO OBRAVNAVO OSEB Z DEMENCO

Demenca ni del običajnega staranja, ampak je posledica različnih bolezni, ki prizadenejo možgane in njihovo delovanje.

Avtor: Marjana Kristan Fazarinc

DELO: 10.08.202

Čas branja: 19:01 min

Svetovna organizacija Alzheimer’s Disease International – ADI je leta 2011 razglasila september za svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Spominčica je članica ADI postala leta 2014, ki šteje 110 držav članic. Septembra Alzheimerjeve organizacije izvajajo različne dogodke, katerih namen je ozaveščanje širše javnosti o demenci, zmanjševanje stigme in s tem prispevati k reševanju problematike na področju demence.

Na pobudo ADI je vijolična pentlja po vsem svetu mednarodni simbol ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni. Slogan ADI za letošnji september je Skupaj zmoremo več, poudarek je na post-diagnostični podpori svojcem in bolnikom z demenco. Lanski slogan pa je bil Diagnoza, saj ima diagnozo na svetovni ravni le vsak četrti oboleli za demenco.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je demenco razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja. To pobudo so podprli tudi vsi slovenski evropski poslanci, številni strokovnjaki s področja demence in širša javnost. V svetu se namreč po podatkih SZO v povprečju na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov oseb z demenco. Po ocenah SZO je v letu 2018 po svetu živelo že več kot 50 milijonov, v Evropi pa že več kot 10 milijonov oseb z demenco. Ocenjuje se, da se bo do leta 2050 to število več kot potrojilo. V Sloveniji pa je več kot 47.000 obolelih za demenco, za enega bolnika pa skrbijo tri osebe.

V letu 2018 je finančno breme demence na svetovni ravni znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 pa se bodo stroški podvojili. Stroški demence bodo skokovito naraščali tudi v Evropi, med letoma 2008 in 2030 bodo po ocenah narasli za več kot 40 odstotkov in bodo v letu 2030 znašali že več kot 250 milijard evrov. Demenca je eden največjih zdravstvih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe. Demenca in kognitivni upad sta vodilna vzroka invalidnosti in odvisnosti od pomoči drugih širom po svetu, umrljivost zaradi demence pa je med najpogostejšimi vzroki smrti.

Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci

Spominčica – Alzheimer Slovenija aktivno deluje na področju ozaveščanja, informiranja in zmanjševanja stigme demence že 25 let. Glavna naloga Spominčice je pomoč in podpora svojcem in bolnikom oseb z demenco, ter ozaveščanje in zmanjševanje stigme. Stigma demence je še vedno močno prisotna tako po vsem svetu, kakor tudi v Sloveniji in je še vedno ena glavnih ovir za ustrezno obravnavo oseb z demenco, tako na področju pravočasne diagnoze, vključevanju oseb z demenco v skupnost in družbo kot pri zagotavljanju ustrezne podpore po diagnozi. Po smernicah in priporočilih SZO ter svetovne organizacije ADI in evropske organizacije Alzheimer Europe – AE, katerih aktivna članica je tudi Spominčica, je poleg že omenjenih nalog tudi priprava nacionalnih strategij za obvladovanje demence.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica različnih bolezni, ki prizadenejo možgane in njihovo delovanje. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročijo propad možganskih celic – nevronov; najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60 in 80 odstotkov vseh primerov demenc. Prvi znaki demence so težave s kratkoročnim spominom, težave z orientacijo v prostoru, težave pri govoru, organizaciji in vedenjske spremembe. Poleg Alzheimerjeve demence so še druge vrste demenc: demenca z Lewijevimi telesci, frontotemporalna demenca, vaskularna demenca…

Poudarek na preventivi

Ker že več kot 20 let ni novega, bolj učinkovitega zdravila, vsa svetovna stroka daje poudarek na preventivo, saj lahko z njo prispevamo k temu, da se prvi znaki pojavijo nekaj let kasneje. Tveganje za demenco s starostjo narašča. Po ugotovitvah raziskovalcev se zaradi bolezni, ki povzroči demenco pri posamezniku, nepravilnosti v možganskih celicah začnejo pojavljati že 10 let pred pojavom prvih znakov. Poleg tega so prvi simptomi različni pri vsakem posamezniku, zato jih težje prepoznamo. Vzrok zakaj do nepravilnosti v možganskih celicah pride, še vedno ni znan, kar otežuje razvoj novega zdravila.

Obstaja 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence (glej sliko), na katere lahko vplivamo in zmanjšamo tveganje do 40 odstotkov. Preventivno delovanje je potrebno v zgodnjem in srednjem življenjskem obdobju, da do morebitne demence pride z zamikom – šele v poznejšem obdobju življenja. Eden od dejavnikov tveganja za razvoj demence je diabetes, ki vpliva na sposobnost presnavljanja glukoze, saj se približno 30 odstotkov glukozne presnove dogaja v možganih. S preventivo lahko prispevamo k zmanjšanju tveganja za nastanek demence. Preventivni ukrepi so zdrav slog življenja, zdrava prehrana, kvalitetno spanje, redna telesna dejavnost, aktivno družabno življenje, vseživljenjsko učenje in obvladovanje stresa. Vse kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane.

Telesna aktivnost vpliva na žilni sistem in fiziologijo možganov ter je povezana z zmanjšanim tveganjem za demenco. Fizična aktivnost se priporoča tudi odraslim z blago kognitivno motnjo, da se zmanjša nadaljnje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Priporoča se vsaj 150 minut aktivnosti na teden in ne manj kot 10 minut v enem sklopu.

DELO-Spomincica-demenca-sluh-naglusnost-izguba-sluha-slusni-aparati-audio-bm-centri-svetovanje

INFOGRAFIKA Delo

Zelo pomembno za ljudi v srednjem življenjskem obdobju je, da so pozorni na okvaro sluha in se ob težavah posvetujejo z zdravnikom. »Ljudje smo družabna bitja, zato ni nenavadno, da je zmanjšanje socialne aktivnosti prepoznan dejavnik tveganja za demenco.

Prepoznani dejavniki tveganja so še prekomerna telesna teža, uživanje alkohola v srednjih letih in kajenje. Pa tudi v kasnejšem obdobju se lahko določene težave kompenzira in upočasni napredovanje kognitivnega upada, če smo kognitivno angažirani, skrbimo za druženje, uravnoteženo prehrano in smo telesno aktivni,« še navajajo v Spominčici.

Pomembnost pravočasne diagnoze

Zelo pomembna je pravočasna diagnoza, saj zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni. Obenem pa tudi svojci izvedo, da ima oseba demenco in pomembno je, da pridobijo čim več ustreznih informacij, kako ravnati z bolnikom z demenco, s tem pa lahko izboljšajo kakovost življenja.

Glavna podpora svojcem, z informacijami in aktivnosti je Spominčica, kjer so informacije in gradiva dostopni na njihovi spletni strani in Facebook profilu. Več kot dve tretjini oseb z demenco živi doma, v oskrbi svojcev. Osebe z demenco potrebujejo spodbudno okolje za ohranjanje samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih. Ko namreč oseba z demenco opravil ne opravlja več, te spretnosti izgubi.

Programi, ki jih izvaja Spominčica, vključujejo dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti kakovostnejše življenje osebam z demenco in njihovim svojcem:

  • Usposabljanje Ne pozabi me ima cilj o demenci izobraziti svojce, oskrbovalce in druge zainteresirane ter jih usposobiti za aktivno življenje z osebo z demenco.
  • Skupina za samopomoč je namenjena svojcem oseb z demenco, v katerih pod vodstvom strokovnjaka po diagnozi pridobijo kar največ potrebnih informacij o poteku bolezni ter o skupnem življenju z osebo z demenco.
  • Na srečanjih Alzheimer Cafe, ki so v različnih javnih prostorih oziroma v času epidemije covid-19 prek spleta, ljudi informirajo in ozaveščajo o demenci, si izmenjavajo izkušnje in se pogovarjajo s strokovnjakom s področja demence.
  • Cilj delavnic DEJVA je druženje, opolnomočenje in krepitev veščin ter kompetenc oseb z demenco in njihovih svojcev z izvajanjem prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti ter ohranjanja socialne vključenosti.
  • Posvetovalnica je namenjena svetovanju, usmerjanju, podajanju konkretnih rešitev, seznanjanju s pravicami in možnostmi v lokalnem okolju z namenom, da bi posameznika in družino opolnomočili za življenje z demenco.
  • Ozaveščanje in informiranje javnosti. Tekom leta se udeležujejo in organizirajo številne dogodke, s katerimi si prizadevajo javnost čim bolj seznaniti z demenco. Tako na primer organizirajo in vzpodbujajo izvedbo Sprehoda za spomin v vseh krajih po Sloveniji, okrogle mize o demenci na Zdravniški zbornici, strokovne konference in posvete o demenci … Sodelujejo na sejmih in festivalih v Mestni občini Ljubljana, na dogodkih četrtnih skupnosti MO Ljubljana in objavljajo različne prispevke v spletnih in tiskanih medijih.
  • Dejavnost Družabništvo izvajajo s prostovoljci, namenjena pa je aktivnemu preživljanju prostega časa z osebami z demenco, ki tako vsaj za kratek čas razbremenijo njihove svojce/skrbnike.
  • Spominčica sodeluje tudi v več evropskih projektih.
  • Izdajajo glasilo Spominčica in različne informativne zloženke.
  • Zaradi epidemije covid-19 in z njo povezanih omejitev za ohranjanje zdravja so aktivnosti Združenja Spominčica prilagojene izvedbi prek spletnih aplikacij. Izkazalo se je, da je ta pristop uporabnikom prijazen in dostopen večjemu številu udeležencev, zato nadaljujejo s spletnimi dejavnostmi ter jih kombinirajo z izvedbo v živo.

Strategije obvladovanje demence

SZO je sprejela strategijo za obdobje od 2017 do 2025, vsem svojim članicam pa priporoča, da pripravijo in implementirajo cilje iz strategije. Leta 2017 jih je imelo od 196 članic SZO samo 27 strategijo, med katerimi je bila tudi Slovenija. V Sloveniji je bila že aprila 2016 sprejeta Strategija obvladovanja demence za obdobje od leta 2016 do 2020. Pobudniki za priprave prve strategije, leta 2010, so bili dr. Aleš Kogoj, dr. Gorazd Stokin in Štefanija Zlobec, kot predstavnica svojcev. V strategiji so določeni cilji za urejanje področja demence od ozaveščanja, preventive, pravočasne diagnoze in zdravljenja, ter podpore po diagnozi do pravic oseb z demenco, usposabljanj in področja raziskav.

Svetovna zdravstvena organizacija obravnava demenco kot enega glavnih razlogov za invalidnost pri odraslih osebah, vendar v Sloveniji osebe z demenco še nimajo priznanega statusa invalida. Zato si v Spominčici tudi prizadevajo za oblikovanje pravnega okvirja, ki opredeljuje pravice oseb z demenco kot oseb z invalidnostjo in zajema vprašanja oskrbe, zdravljenja in terapij ter raziskav.

Pomemben del, ki se ureja s strategijo, je tudi zbiranje epidemioloških podatkov o demenci za Slovenijo. Dobre podatkovne zbirke o demenci so zelo pomembne za državo, da lahko načrtujemo število in kompetence strokovnjakov, da vemo, kolikšne stroške predstavlja demenca za državo in da se lahko ovrednoti učinkovitost ukrepov, ki jih bomo izvajali na področju demence. Multidisciplinarna delovna skupina, katere članica je tudi Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice, je letošnjega marca pripravila končni predlog Strategije za obvladovanje demence do leta 2030 z akcijskim načrtom; strategija žal še ni sprejeta in tako je danes Slovenija ena med redkimi državami v Evropi, ki trenutno nima strategije. V delovni skupini, ki jo je leta 2019 imenoval minister za zdravje za pripravo druge strategije, si prizadevajo in upajo, da bo strategija za obvladovanje demence čim prej sprejeta in da bodo cilji iz strategije implementirani, kar je tudi priporočilo SZO vsem članicam.

Program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih

Spominčica je skupaj s skupino partnerjev pripravila program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih, katerega cilj je izpeljava pilotnih projektov v lokalnih okoljih za celovito, pregledno in kakovostno oskrbo oseb z demenco. Projekt povezuje in nadgrajuje znanje in izkušnje Spominčice s specifičnimi znanji in izkušnjami partnerjev programa. Partnerji v programu so Nevrološka klinika Ljubljana, Zdravstveni dom Lenart, Dom starejših Rakičan, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Inštitut Emonicum. Program sofinancira ministrstvo za zdravje.

Izvajalci programa skupaj z udeleženci razvijajo inovativen pristop v lokalnih skupnostih, ki bodo vključevala obstoječe aktivnosti v lokalnih okoljih, jih nadgradila in povezala v demenci prijazno družbo. »V okviru pilotnih okolij z udeleženci sooblikujemo tematike, ki jih izvajamo z dokazano učinkovitimi in inovativnimi pristopi, razvitimi v okviru evropski projektov. Tematike bomo vključili v spletne učilnice, ki bodo po koncu programa brezplačno dostopne uporabnikom. Vsaka od ciljnih skupin bo lahko dostopala do vsebin v učilnicah po celotnem področju Slovenije. Obenem bodo usposobljeni širili znanje in dobre prakse tudi med uporabniki, ki spletnih orodij ne uporabljajo,« pojasnjujejo v Spominčici, kjer po izteku programa pričakujejo usposobljenost svojcev in družabnikov v lokalni skupnosti, s čimer se zagotovi trajnost in razvoj/ohranjanje demenci prijazne družbe na lokalni ravni.

Pričakovani rezultati omenjenega programa pa so boljša zdravstvena pismenost in zmanjšanje stigme demence in inkontinence, boljša kakovost življenja oseb z demenco in njihovih svojcev oziroma oskrbovalcev, ter usposobljeni svojci in oskrbovalci za oskrbo osebe z demenco v domačem okolju. Poleg tega pa še boljše prepoznavanje preventive in dejavnikov tveganja za demenco v širši populaciji, ter dostopnost in krepitev pomoči družin, ki živijo z demenco.

Spominčica – Alzheimer Slovenija, slovensko združenje za pomoč pri demenci

Spominčico – Alzheimer Slovenije, slovensko združenje za pomoč pri demenci, je po vzoru podobnih društev po Evropi leta 1997 ustanovil pokojni psihiater dr. Aleš Kogoj, ki je bil prvi predsednik. Pri delu z bolniki je ugotovil, da tudi svojci oseb z demenco potrebujejo informacije in izobraževanja, o poteku bolezni in o (ne)predvidenih težavah, ki spremljajo več let trajajočo bolezen. Pred letom 1990 demenca med ljudmi po celem svetu še ni bila prepoznana in ni bilo nobenega zdravila. Po letu 1990 so se z demenco začeli bolj aktivno ukvarjati in takrat so bila dostopna tudi prva zdravila, začela so se ustanavljati društva podobna Spominčici. Leta 1999 je dr. Kogoj uvedel usposabljanja za svojce Ne pozabi me in svetovalni telefon. Leta 2003 je izšla prva številka glasila Spominčica. Spominčica je leta 2012 postala članica Alzheimer Europe. Od leta 2013 je predsednica Spominčice Štefanija Zlobec, ki je sodelovala z dr. Kogojem od leta 2009.

Da bi povečali ozaveščenost, zmanjšali stigmo in prišli čim bližje ljudem v skupnosti, je Spominčica pričela z nacionalno kampanjo ozaveščanja, z odpiranjem Demenci prijaznih točk. Prvo Demenci prijazno točko (DPT) so odprli skupaj s takratno varuhinjo človekovih pravic, julija 2017, v njihovem uradu. Odprtje točke je takoj sprožilo velik interes za odpiranje točk po najrazličnejših organizacijah, inštitucijah in zavodih po celi Sloveniji, doslej jih je bilo po Sloveniji odprtih že več kot 300.

Mreža Demenci prijaznih točk so točke, ki so namenjene osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim, kot tudi vsem drugim v lokalni skupnosti, saj je pomembno, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Na DPT se lahko obrnejo po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in postopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov.

Mreža DPT so mednarodno priznana inovativna oblika vzpostavljanja demenci prijaznega okolja in so bile kot dobra praksa večkrat predstavljene v mednarodnem okolju. DPT so tudi odigrale pomembno vlogo pri blaženju negativnih posledic pandemije covida-19.

V Spominčici izvajajo tudi različne delavnice, katerih cilj je druženje, opolnomočenje in krepitev veščin z izvajanjem prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti ter socialne vključenosti. V podporo in pomoč osebam z demenco in svojcem izvaja Spominčica številne aktivnosti, ki so dostopne na spletu in njihovi FB strani.

Povezava do članka na DELO.SI, kjer ga lahko tudi poslušate: https://www.delo.si/dpc-zdravje/stigma-in-neprepoznavanje-znakov-ovira-za-ustrezno-obravnavo-oseb-z-demenco/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 2 3 28

Iskanje

+
0