V 17. stoletju so naglušni začeli uporabljati t.i. vušesne trobente, ki so bile nerodne in velike naprave za poslušanje.
Prvo podjetje s proizvodnjo vušesnih trobent za naglušne je v 19. stoletju v Londonu ustanovil Frederick Rein. Rein je po naročilu kralja Johna VI. s Portugalske najprej izdelal akustični stol, ki je imel sprejemni aparat, skrit pod sedežem. Obiskovalci so morali poklekniti pred stol in govoriti neposredno v odprtino, oblikovano v obliki ust na opori za roke. Tako je zvok lahko potoval v skrite cevi.
Okoli leta 1800 so Reinovi oblikovali estetsko bolj privlačne akustične naglavne trakove, ki so jih uporabniki lahko prekrili z lasmi ali klobuki. Te trakove so poimenovali nevidni telefoni ” Aurolese”. Imeli so dva zvočna zbiralca, enega za vsako uho, in sta bila v obliki zavitih školjk, sodov in odprtih svetov.
Leta 1875 je Thomas Hawksley izdelal prenosno gumijasto korito. Naprava, preoblečena v kantino za vodo, je bila namenjena za nošenje na telesu z naramnico. Zvok je lovila prek odprte rešetke, od koder je prek gumijaste cevke potoval v uho. Izdelal je tudi t.i. bradato posodo, ki jo je bilo potrebno nositi pod brado, da so jo moški prekrili z brado, ženske pa s šalom. Ženske so nosile tudi napravo, imenovano lasni sprejemnik, ker so jo lahko prekrile z lasmi ali s pokrivalom.
Leta 1881 so izdelali akustično palico, ki jo je uporabnik lahko položil na ramo. Zvočni receptor je bil na ročaju palice, slušalke pa nameščene v ušesih. Leta 1892 so patentirali električni slušni pripomoček, a naprave niso nikoli proizvajali.
V 20. stoletju so po iznajdbi telefona in mikrofona razvili elektronske slušne aparate, ki so jih lahko uporabljali tudi težko naglušni ljudje. Leta 1898 je Miller Reese Hutchison izumil prvi električni pripomoček za sluh, ki je imel oddajnik ogljika za ojačenje zvoka pri šibkem signalu, električni tok pa je ustvarjal močan signal.
Družba Siemens je leta 1913 izdelala prenosno slušno napravo v velikosti denarnice. Inženir Earl Hanson je leta 1920 patentiral prvo slušno vakuumsko cev Vactuphone.
V letih 1920 in 1930 je poslušanje z vakuumsko cevjo postalo uspešnejše in njena velikost je postajala vse manjša. V podjetju Acousticon so ustvarili Model 56, ki je bil eden prvih prenosnih slušnih aparatov, čeprav je bil precej težek.
Prvi nosljivi slušni pripomoček z vakuumsko cevjo je šel v prodajo leta 1936 v Angliji, leto kasneje pa v Ameriki. Multitone iz Londona je patentiral prvi slušni aparat, ki je jakost zvoka uravnaval samodejno. Ista družba je leta 1948 uvedla nosljivo različico. Med drugo svetovno vojno je prišlo do pospešenega razvoja slušnih pripomočkov. Podjetje Zenith je izdelalo model Miniature 75 žepne velikosti. Po izumu tranzistorja je prišlo do nadaljnjih izboljšav slušnih aparatov. Leta 1952 je nastal model Sonotone 1010, slušni aparat s tranzistorjem in vakuumsko cevjo, ki je podaljšal življenjsko dobo baterije in privedel do razvoja miniaturnih ogljikovih mikrofonov, ki jih je bilo moč pritrditi na različne predmete, tudi na očala. Tranzistor je imel takrat slabo lastnost, da se je zaradi vlage hitro kvaril. Kasneje so ga pred vlago zaščitili, kar se je izkazalo za uspešno potezo.
Leta 1954 je podjetje Texas Instruments začelo proizvajati silicijev oddajnik, ki je bil veliko učinkovitejši od prejšnjih različic in so ga zaznamovala integrirana vezja. Ta tehnika slušnega aparata se je v naslednjih dvajsetih letih še izpopolnila.
Prvi zaušesni aparat je bil Zenithov Diplomat iz leta 1956. Ta aparat je bil majhen, peresno lahek in oblikovan tako, da se je tesno in udobno prilegal ušesu. Leta 1961 so javnosti predstavili vušesni slušni aparat Otarion ECA-1.
Podjetje Oticon je leta 1995 razvilo prvi digitalni slušni aparat. Widex je leta 1996 predstavil model Senso, ki je bil komercialno izredno uspešen. Oticon je skoraj istočano začel tržiti slušni aparat DigiFocus.
V Sloveniji imajo zavarovane osebe pravico do izbire slušnega aparata vsakih šest let. Strošek standardnega slušnega aparata plača zdravstvena zavarovalnica. Slušni aparat je za naglušne odličen pripomoček pri premagovanju vsakdanjih ovir pri sporazumevanju in zaznavanju različnih zunanjih zvokov, ki jih sicer ne bi slišali.
Vsako leto 3. marca je mednarodni dan skrbi za sluh. V Slovenskih novicah si lahko preberete pogovor na to temo. Če ste zamudili nakup časopisa, preberite pogovor tukaj ali na spletni strani Slovenskih novic.
Naglušnost je navzven nevidna, njene posledice pa so vse prej ko zanemarljive, poudarja Franci Urankar, slušni akustik. Naglušnost, s katero se spopada več kot 500 milijonov ljudi po svetu, namreč bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, med najpogostejše povzročitelje težav pa spadata hrup in staranje. Jasno je torej, da se s podaljševanjem življenjske dobe povečuje tudi delež ljudi s starostno izgubo sluha, torej napredujočo zaznavno naglušnostjo na obeh ušesih. »Okvara sluha lahko nastane kjer koli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje,« pojasnjuje sogovornik.
Izgubljanje sluha je naravno in del staranja.
Hrup je velik dejavnik tveganja za naglušnost.
500 milijonov ljudi pestijo različne težave s sluhom.
»Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Med druge povzročitelje uvrščamo različne bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost, fizične poškodbe …« Odmiranje čutnic, odgovornih za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, se lahko zgodi že pri 20 letih in že takrat se začnejo spremembe sluha, nadaljuje: »Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje (za razumevanje govora). Ne slišimo telefona, ne moremo slediti pogovoru v družbi. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje (tinitus), ki je za nekatere celo bolj moteče kot sama naglušnost.
Spremembe sluha se lahko pojavijo že zelo zgodaj.
Naglušnost običajno močno oteži sporazumevanje z okolico, ljudi vodi v socialno izolacijo, depresijo, poveča se tudi tveganje za demenco.« Drugi najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je hrup, opozarja: »Izpostavljenost hrupu lahko trajno poškoduje sluh. Hrup je lahko prisoten doma in na delovnem mestu. V nekaterih poklicih, kot so industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje ali delavci v gradbeništvu, so lahko velik del delovnega časa izpostavljeni visokim ravnem hrupa. Hrupu smo izpostavljeni tudi doma, denimo napravam, kot so sušilnik za lase, sesalnik, predvajalniki glasbe, kosilnica.«
Čedalje glasnejši televizor
A kot rečeno, izgubljanje sluha je naravno in del staranja. Do starosti 60–65 let doživi že okoli 30 odstotkov ljudi izgubo sluha, ki že pomembno vpliva na sposobnost poslušanja vsakodnevnih zvokov, kot je na primer govor. Izguba se kaže različno – od omejenega poslušanja tišjih zvokov ali slabšega razumevanja govora do popolne gluhosti: »Podatek, da zaznamo zvok do frekvence 20.000 Hz, je treba sprejeti z zadržkom, saj velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz. Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov. To pri poslušanju radia včasih ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost, bolj je moteče pri pogovoru dveh ali več ljudi v množici. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z visoko frekvenco in tudi nižjo jakostjo. Zato jih v starosti najprej slabše slišimo.« Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji kot pa naglušni sam. Ta večkrat krivi druge, da govorijo tiho, in jih mora večkrat prositi, da ponovijo povedano. Sporazumevanje z okolico je oteženo. Ljudje postajajo depresivni, poveča se tudi tveganje za demenco.
Velikokrat se zgodi, da ne razume pogovora ali pa ga razume drugače kot preostali, sklene slušni akustik: »Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Naglušne osebe lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo. Bližnji jih, denimo, tudi opozarjajo, naj utišajo TV-sprejemnik, naglušnemu pa se zdi, da je ta primerno glasen. Mnogi tudi večkrat uravnavajo zvok slušalke in zvonjenja na telefonu. Na težave s sluhom opozarja tudi tinitus, šumenje, piskanje ali žvižganje v ušesih. Nekateri imajo občasno tudi motnje ravnotežja, ki je prav tako povezano s sluhom; če so težave čedalje pogostejše, je potreben pregled pri specialistu ORL.«
UVOD V POGOVOR S FRANCIJEM URANKARJEM NA SPLETNEM SEMINARJU: TVOJ SLUH, TVOJA ODGOVORNOST
Podjetje AUDIO BM ima 14 slušnih centrov po vsej Sloveniji. Najdete jih tudi na spletu. Združujejo mladost in tradicijo, saj ima direktor Franci Urankar, s katerim se bom pogovarjala v nadaljevanju, na področju slušnih aparatov že 29 let izkušenj. Z njim v ekipi je še 21 mladih in zagnanih sodelavcev. Izobražujejo se tako doma kot v tujini, da so na tekočem z najnovejšimi tehnologijami in novimi spoznanji. Zavedajo se, da napačno izbran ali napačno prilagojen slušni aparat lahko naredi več škode kot koristi. Poleg slušnih aparatov ponujajo tudi veliko izbiro tehničnih pripomočkov, ki so opredeljeni v zakonu o izenačevanju možnosti invalidov.
Za ogled pogovora kliknite spodaj. Če rajši berete, je celoten pogovor objavljen tudi v besedilni obliki.
POGOVOR
Gospod Franci Urankar, dober dan. Greva kar konkretno v najino debato. Ko oseba pri ORL specialistu prejme dokumentacijo za slušne aparate, kaj naj potem naredi?
Naj bo odgovorna, naj premisli, kaj želi naprej doseči ali samo slediti nekim napotkom »pojdi, pa si uredi…« ali želi dejansko bolje slišati. Sama pravila pravijo, da je treba obiskati s prejeto dokumentacijo tistega dobavitelja, ki ima podpisano pogodbo z zavarovalnico. Ta pravila so zelo jasna, sprejeta so bila decembra 2012 in so dosegljiva tudi na spletnih straneh, torej avdiogram, izvid in tudi ostalo dokumentacijo prinesti dobavitelju, ki si ga oseba izbere.
Pri koliko dobaviteljih lahko nekdo testira slušne aparate?
Pri čim več. Lahko obišče enega, vemo, da to zna biti naporna pot, ampak ta omejitev ne obstaja. Res je, da zdravnik specialist izda naročilnico, na kateri je opredeljen ušesni vložek, za testiranje slušnih aparatov je pogoj, da je tudi v ušesu ustrezna rešitev. Včasih se kar po domače reče oliva, to je marsikaj. Ampak če pri dobavitelju, ki si ga nekdo izbere prvega, da testira, zaključi postopke testiranja, lahko obišče drugega s kopijo naročilnice, kajti s tem se izkaže, da je v postopku testiranja. Na koncu, ko bo postopek testiranja zaključen in bo oseba sama izbrala, kje bo slušni aparat nabavila, bo pa od tistega dobavitelja tudi prejela potrdilo. O postopkih bi omenil še to, da marsikateri ljudje pridejo najprej v slušni center, kjer tudi mi v kontroliranih pogojih, torej v tihih kabinah z avdiometrom preverimo sluh. Nikoli, nikdar, tudi če kdo želi, vpraša, potem ni prodaje slušnega aparata, kajti to ni diagnostični pregled, mi ne postavljamo indikacij, da je slušni aparat prava izbira, ampak informiramo osebo, da mora obiskati osebnega zdravnika, specialista, ki bo, kot je prof. Battelino povedala, dalje presodil, katera varianta rehabilitacije bo primerna.
Na kaj moramo biti še pozorni, ko se odločamo za dobavitelja? Verjetno ljudje izberejo tistega, ki je v bližini njihovega doma?
Ja, običajno, lahko rečem, da je tako. Bi pa zdaj izpostavil, da je tudi današnje srečanje z naslovom Tvoj sluh, tvoja odgovornost, pravzaprav že odgovor na to. Bodimo odgovorni pri izbiri. Ali ima ta bližnji, morda ne najbližji ponudnik tudi servis, ali ima usposobljen kader, ki je dosegljiv, kadar ga oseba potrebuje, ne pa: Pridite naslednjič, danes ne delamo tega, onega. Tudi formalno je določeno, da mora biti slušni akustik v slušnem centru dosegljiv vsak dan med tednom najmanj sedem ur. Tudi to, da ima ponudbo več blagovnih znamk. Včasih moramo kaj več poskusiti, ni nujno, da moramo zato obiskati drug naslov, da lahko tehtamo, kaj je za nas bolje. Tudi mi kot slušni akustiki včasih nimamo odgovora na to, zakaj neko ime slušnega aparata dejansko nudi boljše zadovoljstvo in rezultat kot drugo, pa tudi če primerjamo tehnične lastnosti, ni vse v tem.
Ali je dovolj, da testiramo le eno blagovno znamko aparatov, ali je pomembno, da testiramo različne blagovne znamke?
Lahko se posreči in je dovolj. Tukaj je zelo pomembno, da slušnemu akustiku oseba pove, kaj pričakuje, kakšen je življenjski slog, namreč slušni aparat je lahko napačno izbran, pa je blagovna znamka prava. Zelo pomemben je pogovor in nekako iskati in testirati različne možnosti. Predlagamo kaj več poskusiti kot samo eno.
Koliko časa pa naj poteka testiranje slušnega aparata?
Formalno je določeno 14 dni do tri mesece, ampak lahko rečem, da je to črka na papirju, kajti vsak človek je zgodba zase. Nekateri imajo od prej slušne pripomočke in so navajeni poslušati s slušnimi aparati. Seveda je njim lažje, nekaterim tudi ne, saj so nečesa vajeni. Rečemo, navada je železna srajca. Tudi za marsikoga tri mesece ni dovolj, kljub temu, da aktivno sodeluje s slušnim akustikom, prihaja na kontrole, še išče boljše rezultate, kar želimo vsi. V tem primeru včasih tudi prosimo za podaljšanje termina pri ORL ambulanti, zato da sama kontrola sledi šele potem, ko je nekdo usposobljen, ko so rezultati, ki si jih vsi želimo.
Kaj sploh pomeni testirati slušne aparate? Kaj je tisto, kar mora človek v tem času ugotoviti?
Na začetku si je potrebno postaviti neke cilje, ki v dialogu z akustikom in s specialisti že izvemo, kje si neke realne možnosti. Tehnika omogoča marsikaj, oglasi omogočajo, pravijo, da je mogoče še več. Včasih je težko soditi, kaj je realno možno. In testiranje slušnih aparatov dejansko pomeni biti aktiven, se tudi rekreiramo, poslušamo recimo gledališko predstavo, kot je bilo omenjeno s strani g. Martina. Skratka, tam, kjer največ smo in tako kot živimo, tam moramo doseči izboljšanje, sicer resnično slušni aparat ne bo na ušesih.
Zanima me, kdo krije stroške testiranja?
Stroškov testiranja v bistvu ni. To je morda težko verjeti, vendar zelo redko je to povezano s stroški, če odmislimo stroške, morda potovanje, da nekdo mora sesti v avto ali javni prevoz in se odpeljati do svojega slušnega akustika. Praviloma pa je tako, da naročilnica, ki je bila izdana s strani ORL specialista, zadošča za testiranje slušnih aparatov. Na strani dobavitelja pa je, če morda vendarle nekaj tudi zaračuna, tudi po pravilih je skladno, na primer če nekdo ima željo testirati vušesni slušni aparat oziroma nositi, je najbolje, da si tudi takšnega po meri izdela. To je lahko povezano z manjšimi stroški, saj je tudi tako, da je v ohišje, ki je votlo, prazno, potrebno vgraditi elektroniko in to dejansko ni pokrito s strani naročilnice, ki jo izda specialist.
Če poveste samo na kratko, na koliko časa je človek upravičen, da zamenja slušni aparat?
Trajnostne dobe so predpisane s strani zdravstvene zavarovalnice, ki tudi prispeva na vsakih 6 let za odraslo osebo vrednost do cenovnega standarda 300 evrov po slušnem aparatu. Če je otrok mlajši od 6 let, je to na dve leti, med 6 in 15 let pa je tri leta ta trajnostna doba minimalna. Uporabnik lahko nosi slušni pripomoček tudi dlje, če ne želi zamenjave, praviloma pa kar želijo čim prej poseči po novih rešitvah, ki so v današnjem času dosegle velik napredek.
Ravno to me zanima. Kakšna je tista razlika med standardnim aparatom, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica, in nadstandardnim, ki ga človek mora doplačati?
Razlike so precejšnje. Zdaj bi lahko na svojem primeru pokazal, kako vas poslušam. Poslušam vas v glavi s pomočjo slušnih aparatov, ki jih imam na ušesu. Zdaj ne vem, če se bo to videlo, če imate cel zaslon. Skratka, v ušesu imam slušna aparata z brezžično povezavo povezana s prenosnim računalnikom. Tega običajno standardni slušni aparati ne omogočajo. Prav tako, ko se gibam po prostorih ali grem na cesto, poslušam glasbo, samodejnost. Slušni aparat prepoznava slušna okolje in jih tudi prilagaja, ne da bi moral poseči po tipkah ali po daljinskem upravljalniku ali telefonu, s katerim tudi lahko upravljamo ali nadzorujemo slušne aparate.
Zanima me kakšni slušni aparat priporočate oziroma glede na kaj svetujete človeku kakšnega izbrati?
Slušni aparati naj bodo odgovor malo na želje, predvsem pa najprej na sluh, naglušnost, da ustrezajo s te plati. Namreč, marsikdaj pride oseba, ki ima v sebi idejo, morda sliši od koda, takšen slušni aparat želim tudi jaz. Ne vem, obstajajo večji, manjši, ali če pokažem drugače, je izbira aparatov pestra. Kakšnega izbrati? Vsak ima svojo zgodbo, zato tukaj mora slušni akustik predstaviti različne možnosti, mora pojasniti, zakaj je neka izbira dobra, pluse in minuse, ker so to dolgoročne odločitve in mi ne moremo pričakovati, da bi nekdo, preden pride, imel realno sliko, kaj je primerno zanj. Torej, spet dialog, slušni akustik, izkušnje. Mnenje drugih morda kasneje, vsak ima svojo zgodbo.
Danes smo iz osebnih zgodb tudi slišali, da ljudje odlašajo s tem, da pridejo k vam. Morda tudi vsak nima najboljše izkušnje. Tudi takšne zgodbe poznamo: Sem le dal aparat gor, pa nisem z njim slišal. Je torej še kakšen napotek, je pomembna vztrajnost?
Pomembna je vztrajnost, pomembno je tudi opraviti s temi predsodki, ki so bili že omenjeni, ki nas ovirajo pri sprejemanju teh odločitev, Tipičen primer je tudi moja mama, 83 let ima. Pred leti je prejela slušne aparate, v sebi pa: Saj jih še ne rabim. Kljub temu, da smo jo opozarjali, kako nas ne posluša in narobe odgovarja. Lahko povem, da tudi napredek tehnologije je tisti, ki pomaga starejšim, da se lažje soočijo s tem, kajti tehnologija je postala bolj preprosta. To pomeni, za poslušanje televizije, za prostoročno telefoniranje pravzaprav uporabniku ni potrebno nič storiti, pa sliši in razume mnogo bolje kot nekoč. Tako da slišimo zgodbe nekaterih: Nekoč sem poskusil slušni aparat, ni v redu, slišal sem, nisem razumel, moti to in ono. Naj si dajo vsaj drugo priložnost, kajti če za sluh ne bodo skrbeli, je kot če se ne gibamo, ni kondicije. Naš sluh bo vedno bolj »len« in bo potem spet težje poslušati in razumeti, kajti zvoki bodo iz naše podzavesti, če povem po domače, šli.
Zdaj morava počasi zaključiti, pa vendarle imam še eno vprašanje. Zanima me kako je z vzdrževanjem slušnih aparatov. Če lahko bolj na kratko, ker imava potem še vprašanja gledalcev?
Vzdrževanje ni težko. Treba se je odgovorno držati navodil, ki jih uporabnik prejme on prejemu aparata v pisni obliki kot tudi ustnih napotkov slušnih akustikov. Treba je poskrbeti za čistočo, rešitev je lahko prepihati ušesni vložek, ga oprati v lončku. Pri vsakodnevni uporabi aparata na ušesu je lahko to dodatno sušenje z napravami, ki so za tak namen. Ali ko ga odložimo v polnilnik za nočno polnjenje, seveda za izvedbe, ki nimajo baterij, je v taki štalici lahko tabletka, ki poskrbi za sušenje čez noč. Priporočamo letni obisk slušnega akustika, kajti leto je hitro naokrog in morda so določene stvari za preveriti, zaradi nastavitev in zaradi zanesljivejšega delovanja v letih, ki prihajajo.
Postavila bom še dve vprašanji in lepo prosim na kratko. Če je možno, lahko poveste, koliko stane slušni aparat z bluetoothom?
Ja, dobro vprašanje. Bom dal še en tak odgovor. Recimo, da je za dva slušna aparata, za par, doplačilo 1000 evrov. Za takšno izvedbo je dovolj že manj, ampak to pomeni, da na dan, ko gledamo za 6 let vnaprej, damo pol evra. Če bi v šestih letih dali le pol evra na stran, imamo slušne aparate, ki nam omogočajo bluetooth, ki jih lahko brezžično povežemo s televizijo. Če si mene zdaj predstavljate, da sem pravzaprav talevizija in ne glede na to, če se oddaljim iz dometa kamere, vi mene slišite enako, ker oddajnik deluje in tako pride zvok v slušne aparate osebe brez žic. Torej nekaj sto evrov, ker je odvisno od blagovnih znamk, so te rešitve že na voljo. Bluetooth omogoča tudi prostoročno telefoniranje, a ne pri vseh modelih brez dodatnih naprav. Morda bi dodal samo še komentar, da mnoge naprave, ki so tekom let bile, so že omogočale brezžično povezovanje. To, kar natikam okoli vratu, se nekako ni obneslo, ker je treba uporabniku nekaj nositi okoli vratu ali pripenjati na oblačila. Sedanja tehnologija omogoča, da so brezžično povezani, kot omenjate bluetooth. Tako kot imam jaz zdaj po računalniku povezan zvok. Skratka, dostopno.
Čisto na kratko, lepo prosim. Zanima me, če je možno, da se tudi vušesni aparati povezujejo preko bluetootha z računalnikom, telefonom?
Ja, zadnje generacije ja, ni pa bilo to možno še pred dobrim letom nazaj.
Potem pa me zanima samo še to, ali odsvetujete, da bi človek imel na enem ušesu vušesni aparat, na drugem pa zaušesni? Torej, da sta različna.
Odsvetujem iz več razlogov, ker tudi sama akustika, namreč naš uhelj je tudi akustični element in potem kje je namestitev mikrofonov, kako to deluje, da je čim bolj naravno, naj bo izenačeno levo in desno. Tudi po obliki.
Hvala lepa g. Urankar, za ta informativni pogovor. Če strnem, nikar ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten aparat. Nikakor pa ne odlašajte!
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Oddaja je bila 27. 2. predvajana na RTV SLO 2. Ponovitev 1. 3. ob 13:10.
Skrb vzbujajoče so čudežne kapljice, ki naj bi v 28 dneh povrnile sluh, in prodaja slušnega pripomočka, ki si še zdaleč ne zasluži tega imena.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si oglejte več o tem, in tudi o zakonu o osebni asistenci, saj je praksa pokazala pomanjkljivosti, odstopanja in celo zlorabe. Letos nas po le dveh letih od uveljavitve zakona o osebni asistenci čakajo spremembe tega zakona. Invalide med drugim najbolj skrbi ponovno ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence.
Gotovo vsi poznate osebe, ki se pritožujejo nad pogostim menjavanjem baterij v slušnih aparatih ali nad težkim razumevanjem oseb v hrupnem okolju. Nekateri imajo težave tudi pri telefoniranju ali spremljanju televizije.
Slušni aparati iz AUDIO BM ponudbe zmorejo več, kot kdajkoli prej.Preberite nekaj dejstev.
Vseh teh težav je lahko konec če:
se izbere slušne aparate z možnostjo ponovnega polnjenja. Po uporabi se le odložijo v polnilnik, zjutraj pa so pripravljeni na nov dan. Baterij ni več potrebno kupovati
se slušne aparate pred izbiro dobro testira v raznovrstnem domačem okolju in če s slušnim akustikom optimalno prilagodita slušne aparate na vaš sluh in vaš življenjski stil
izberete slušni aparat, ki omogoča prostoročno telefoniranje ne glede na model telefona (Android ali iOS)
omogočite brezžično povezavo med televizijo in slušnimi aparati
…
Še bi lahko naštevali prednosti sodobnih slušnih aparatov, ki jih zagotavljamo v AUDIO BM slušnih centrih – tudi na naročilnico, ki jo izda ORL specialist.
Ste vedeli, da je prosta izbira dobavitelja vaša pravica? Dobavitelja slušnih aparatov si morate izbrati sami, saj je to vaša odgovornost. Svetujemo, da obiščete več ponudnikov in primerjate:
slušne aparate
cene
možnosti brezplačnega testiranja
strokovnost
razpoložljivost usposobljenih slušnih akustikov
dostopnost lokacije na dolgi rok (ne samo bližino do ORL ambulante)
korektnost
garancijo
lasten servis
način izdelave ušesnih vložkov po meri
plačilne pogoje
mnenja drugih strank
…
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Osnovni bolezenski mehanizem pri šumenju v ušesih je napačno zaznavanje zvoka v možganih. Okvara je lahko v samem ušesu ali pa na poti od ušesa do dela možganov, s katerim slišimo. Pomemben del mehanizma bolezni je, ko bolnik, ki se šumenja ustraši ali ga zaskrbi, šumenju “prisluhne”. To tinitus utrdi, hkrati pa bolnika šumenje še bolj moti. Obstaja veliko možnih vzrokov za pojav tinitusa, lahko pa se pojavi tudi brez vzroka.
Šumenje v ušesih pogosto spremlja oslabljen sluh iz kateregakoli razloga – pojavi se lahko pri ušesu, zamašenem zaradi ušesnega masla, ali ušesnem vnetju, pa tudi pri drugih boleznih ušes, na primer pri starostni naglušnosti, izgubi sluha zaradi hrupa ali Menierovi bolezni. Pojavi se lahko po kratki izpostavljenosti zelo močnemu hrupu. Enostransko šumenje se lahko pojavi pri benignem tumorju, ki raste na ravnotežnem živcu (akustični nevrinom).
Šumenje v ušesih lahko povzročijo ali poslabšajo tudi nekatera zdravila v visokih odmerkih ali pri daljšem jemanju – acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki, nekateri antibiotiki (aminoglikozidi, kloramfenikol, eritromicin, tetraciklin, vankomicin), kemoterapevtiki (metotreksat), nekateri diuretiki (furosemid), pa tudi snovi, kot so živo srebro in svinec. Poleg tega se lahko tinitus pojavi tudi pri multipli sklerozi ali po poškodbi glave, pri motnjah ščitnice, aterosklerozi, pomanjkanju vitamina B12 , depresiji, anksioznosti, fibromialgiji. Pomembno je vedeti, da stres in napetost tinitus poslabšata.
Objektivni tinitus, torej šumenje, ki ga lahko slišijo tudi drugi, je navadno žilnega izvora in je utripajoč, redkeje pa ga lahko povzročajo nevrološke motnje. Možen vzrok te vrste šumenja je tudi razprta evstahijeva cev.
Kdaj in kako si lahko pomagate sami?
Pri tinitusu je samopomoč zelo pomembna. Morda vam bo pomagalo, če boste vedeli, da je šumenje v ušesih pogosta motnja in da pogosto mine ali se izboljša samo od sebe. Lažje vam bo, če bodo vaš partner in drugi svojci razumeli, kaj občutite in kakšne težave vam šumenje povzroča. Zavedajte se, da tinitus pogosto mine ali se izboljša sam od sebe in da ni verjetno, da bi se stanje slabšalo.
Samopomoč naj bo usmerjena v to, da na tinitus “pozabite”, oziroma ga odmislite. Na ta način privajate možgane na to, da se ne osredotočajo na šumenje v ušesih. V vsakdanjem življenju srečujemo številne zvoke – hrup prometa, tiktakanje ure – ki pa jih možgani ne zaznavajo zavestno. Vaš cilj je, da bi tudi tinitus postal eden od teh zvokov, ki jih možgani ignorirajo. Mnogi ljudje opažajo, da se šumenje v ušesih zmanjša oziroma nanj pozabijo, kadar se zamotijo s kakšno dejavnostjo. Koristi tudi redno sproščanje. Vrsta ni pomembna – poiščite nekaj, kar vam ustreza.
Redna telesna dejavnost pomaga k splošnemu boljšemu počutju in s tem k boljšemu prenašanju šumenja v ušesih. Čeprav ni prepričljivih dokazov, da bi kakšna hrana ali pijača pri šumenju v ušesih pomagala ali škodovala, mnogi ljudje opažajo, da rdeče vino, kava, nekatere gazirane pijače, sol in citronska kislina poslabšajo tinitus. Pomembno je, da se izogibate tišini. Za možgane je tišina alarmni signal, da začnejo “prisluškovati” okolici, kar šumenje v ušesih poslabša. Izogibajte se stresom in napetosti, saj tinitus poslabšajo.
Pomaga tudi, kadar vemo, da nismo sami. V Sloveniji obstajajo skupine za samopomoč za bolnike s tinitusom pri društvih gluhih in naglušnih ter na Kliniki za otorinolaringologijo v Ljubljani.
Kdaj morate k zdravniku?
Če je tinitus moteč in v nekaj dneh ne mine sam od sebe ali je povezan še z drugimi težavami, na primer s slabšim sluhom ali z motnjami v ravnotežju, obiščite zdravnika. Nekatere vzroke tinitusa je mogoče najti in odpraviti. Prav tako obiščite zdravnika, če slišite utripajoč šum (šum, ki pulzira) ali šumenje samo v enem ušesu.
Katere ukrepe zdravnika lahko pričakujete?
Zdravnik vas bo povprašal po drugih boleznih, ki jih morda imate ali prebolevate, o zdravilih, ki jih jemljete ali ste jih jemali, ter se pozanimal, ali opažate tudi slabši sluh. Povprašal vas bo o izpostavljenosti hrupu doma ali na delovnem mestu. Pregledal vam bo ušesa in ustno votlino, izstopišča možganskih živcev ter vrat. Morda bo opravil preizkus sluha. Če imate še druge težave, se bo morda odločil za preiskave krvi – hemogram, test ščitničnih hormonov, krvni sladkor ali maščobe v krvi – lipidogram.
V primeru slabšanja sluha ali drugih pridruženih težav vas bo morda napotil k specialistu za bolezni ušesa, nosu in grla (otorinolaringolog), kjer boste opravili pregled sluha in po potrebi še druge preiskave.
Katere so najpogostejše diagnoze ob šumenju v ušesu?
Najpogosteje vzroka za šumenje v ušesih ne najdemo in ne predstavlja nobenega nevarnega bolezenskega stanja. Pogosto je tinitus povezan s slabšanjem sluha, še posebej s slabšim sluhom, povzročenim s hrupom. Če gre za enostransko šumenje kratkega trajanja, gre morda za zamašeno ali vneto uho. Drugi vzroki so redki.
Kateri so načini zdravljenja?
Čudežnega zdravila proti tinitusu na žalost ni, kljub temu pa obstajajo številne možnosti za izboljšanje stanja. Kadar najdemo povzročitelja tinitusa, ga lahko odpravimo, kar navadno odpravi tudi tinitus – torej ozdravimo vnetje ušesa, izperemo zamašeno uho, zdravimo pridružene bolezni. Za zdravljenje tinitusa so preizkušali tudi različne snovi. Antidepresivi lahko koristijo, kadar zaradi tinitusa ali ob tinitusu trpite zaradi depresije, ni pa zanesljivih dokazov, da bi koristili tudi sicer. Betahistin morda koristi, kadar je osnovna bolezen prizadetost ravnotežnega organa (Menierova bolezen). Za druge snovi (antiepileptiki, vazodilatatorji, anestetiki, gingko biloba in drugi zeliščni pripravki) ni dokazov za koristnost.
Če slabo slišite, razmislite o slušnem aparatu, saj lahko ojačani zvoki iz okolja zamaskirajo oziroma slabijo tinitus. Tudi če normalno slišite, lahko uporaba generatorjev belega šuma pripomore k zamaskiranju šumenja v ušesih. To je lahko tudi samo radio, nastavljen med postajami, glasen ventilator ali zgoščenka z zvoki iz narave. Ta pomagala so še posebej učinkovita ponoči, ko je tudi samo šumenje v ušesih bolj moteče. Obstajajo dokazi, da lahko nekatere vrste psihoterapije (kognitivna vedenjska terapija) pomagajo pri tinitusu in izboljšajo kakovost življenja. Bistvenega pomena je tudi samopomoč, opisana pod naslovom » Kdaj in kako si lahko pomagamo sami«.
Kako poteka spremljanje bolnika s šumenjem v ušesu?
Če tinitusa ne povzroča drugo bolezensko stanje, posebno spremljanje ni potrebno. Na kontrolo k zdravniku pojdite, če se značaj vašega tinitusa spremeni ali poslabša.
Ali in kako lahko šumenje v ušesu preprečite?
Najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju pojavljanja šumenja v ušesih je izogibanje hrupu oziroma uporaba zaščitnih sredstev pri izpostavljenosti hrupu.
Dr. Eva Gorup Cedilnik, dr. med., spec. druž. med.
Andraž Andrejc je na spletnem seminarju Tvoj sluh, tvoja odgovornost, spregovoril o ključnem trenutku, ki je po 15 letih zanikanja, da slabo sliši, botroval k odločitvi za slušna aparata: »Dejansko sem si lagal, da je s sluhom vse v redu. Saj bo, saj bo, sem si govoril. Obrnilo pa se je takrat, ko je hčerka začela jokati, ker mi je hotela nekaj povedati s tistimi prvimi besedami, jaz je pa je nisem slišal oziroma razumel. Vse njene prve besede, ati, mami, so šle mimo mene, ker sem bil trmast in nisem šel na pregled, takrat ko bi moral«.
Andraž Andrejc je 33 letni Kranjčan, ki s svojo družino živi v Ljubljani. S svojo težko naglušnostjo se je težko soočil. 15 let si je zanikal, da slabo sliši. Za uporabo slušnega aparata se je odločil šele pred slabima dvema letoma. Odločilen je bil trenutek, ko ni razumel svoje hčerke. Danes Andraž pravi, da je veliko stvari zamudil, saj so šle zaradi naglušnosti mimo njega. Zato se je odločil pisati blog Kdor to bere, kjer ozavešča stare in predvsem mlade, ki dvomijo v svoj sluh, da gredo čim prej na pregled k zdravniku in potem, če je potrebno, tudi po slušni aparat.
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zavedanje, da ne slišimo več dobro, oziroma tako kot smo včasih, težko sprejme večina ljudi. Na žalost si veliko ljudi ne pomaga in se še naprej bori skozi svoje vsakdanje življenje (dokler ni vse težje), namesto da bi sprejeli svojo novo resničnost in pravočasno poiskali pomoč.
Samo 30% oseb, starih 70 let ali več, uporablja slušne aparate. Pri mlajših odraslih, starih med 20 do 69 let, slušne aparate uporablja le 16% oseb. Povedano drugače, 70% odraslih starejših oseb slušnih aparatov ne nosi, pri mlajših odraslih pa je ta delež kar 84%. Gre za osebe, ki bi imele od slušnih aparatov dejansko korist, a se tega ne zavedajo ali težave (še) zanikajo.
Zagotovo se strinjamo, da je težko imeti ob sebi družinskega člana ali prijatelja, ki se bori z zanikanjem izgube sluha, čeprav obstaja možnost, da bi mu lahko slušni aparati pomagali in s tem zelo povečali kakovost življenja.
Če poznate ljubljeno osebo, ki noče poiskati pomoči, RAZMISLITE O UPORABI TEH PRISTOPOV, da jih mogoče prepričate k obisku ORL specialista ali akustika za slušne aparate.
Če vaša ljubljena oseba zanika naglušnost
Predlagajte ji, da boste kar skupaj obiskali najbližji AUDIO BM slušni center (14 lokacij po vsej Sloveniji) in brezplačno preverili sluh z avdiometrom. Tam boste poleg meritve sluha deležni tudi brezplačnega strokovnega svetovanja.
Prepričanje, da so slušni aparati velik strošek
Kakovostni standardni slušni aparati se dobijo tudi preko naročilnice, ki vsakih 6 let pripada naglušni osebi preko ZZZS. Pojasnite ljudem, da so slušni aparati, ki ne presegajo cenovnega standarda popolnoma brezplačni. Osebe, ki želijo boljše slušne aparate, jih seveda najprej testirajo, da preverijo kakšno korist dobijo od boljših slušnih aparatov in se nato lažje odločijo za tip slušnih aparatov, ki jih bodo dolgoročno nosili.
Obrnite se na prijatelje, ki uporabljajo slušni aparat
Dodaten način, kako spremeniti miselnost ljubljene osebe glede slušnih aparatov je, da se obrnete na prijatelje, ki imajo slušni pripomoček in jih povprašate po njihovem nasvetu. Večina oseb, ki nosijo novejše slušne aparate je z njimi izredno zadovoljna, saj so novejši slušni aparati, ki vsebujejo nove tehnologije, bolj udobni za uporabo, predvsem pa bolj učinkoviti pri razumevanju govora, tudi v zahtevnejših slušnih okoljih. Povprašajte torej ljudi, ki že uporabljajo slušne aparate, kako se jim je izboljšala zmožnost komuniciranja in tudi kvaliteta življenja.
Razblinite napačne predstave o slušnih aparatih
Slušni aparati so se v zadnjih letih močno izboljšali. Slušni aparati so bili v preteklosti tudi precej večji od sedanjih. Pokažite ljubljeni osebi novejše slušne aparate, ki so zelo diskretni in praktično neopazni. Mnogi modeli niti ne potrebujejo več baterij, saj jih je čez noč mogoče zelo preprosto napolniti.
Spoznajte in predstavite dejstva
Preden se z ljubljeno osebo pogovorite o preizkušanju slušnih aparatov, se o tem pozanimajte sami in naredite manjšo raziskavo. To vam bo pomagalo odgovoriti na ugovore. Naslonite se na študije, ki dokazujejo, da slušni aparati dokazano upočasnjujejo upad kognitivnih sposobnosti, da slušni aparati pomagajo pri delovanju možganov in spominu, da lahko slušni aparati zmanjšajo tveganje za demenco itd.
Postavite dober primer in bodite zgled
Eden najboljših načinov, kako prepričati ljubljeno osebo, da poišče pomoč, je biti dober zgled. Primerjajte slabši vid s slabšim sluhom. Za oboje je normalno, da s starostjo peša. Za boljši vid poskrbimo, kaj pa za boljši sluh? Poudarite, kako pomembno je poskrbeti za sluh, ga v hrupu zaščititi, v primeru znakov za naglušnost pa tudi brez oklevanja preveriti.
Kdaj po slušni aparat
V idealnem primeru, naj naglušna osebe slušne aparat začne uporabljati, ko zdravnik specialist ORL ugotovi, da je slušni aparat potreben in bi imela naglušna oseba od njega korist – a najprej si je potrebno naglušnost sploh priznati in jo izmeriti.
Nerehabilitirana naglušnost dolgoročno prinese številne težave, poveča pa tudi tveganje za depresijo in razvoj demence.
Bine Kotnik Slušni akustik AUDIO BM slušni center Kranj
Sporazumevanje z naglušno osebno je lahko oteženo, a ga preprosto lahko izboljšamo. V primeru, da imate v družini ali prijateljskem krogu naglušno osebo, je vaša podpora izredno pomembna.
V kolikor ima oseba slušne pripomočke, naj jih uporablja.Če jih potrebuje, a jih še nima, se o tem odkrito pogovarjate in obiščite strokovnjake. Za slušne aparate mora biti najprej postavljena medicinska indikacija. Postopek za pridobitev slušnih aparatov >>
Naslednji nasveti vam lahko pomagajo pri pogovoru, olajšajo razumevanje in zmanjšajo morebitne frustracije na obeh straneh:
če je oseba obrnjena stran od vas, se je najprej dotaknite, da pridobite njeno pozornost
zmanjšajte hrup v ozadju
govorite razločno in nekoliko počasneje
tvorite kratke, preproste stavke
če vas oseba ne razume, ponovite
uporabite sopomenke
osebo glejte v obraz
med govorom imejte odkrita usta *
vaš obraz naj bo obrnjen proti svetlobi
ne kričite, govorite z normalnim glasom
naj ne govori več oseb hkrati
* Kako je z odkrivanjem ust zaradi nošenja obraznih mask?
V Odloku o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z novim korona virusom je z dne 3. 9. 2020 v 2. členu 2. točke zapisano:
“Pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami se, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo več kot 2 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado.“
Imate katerokoli vprašanje z našega področja (informativno testiranje sluha, slušni aparati, tehnični pripomočki za gluhe in naglušne, zaščita sluha …)?
Pošljite nam ga na email: info@audiobm.si in hitro vam bomo odgovorili.
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
