Japonska kultura se je skozi stoletja razvijala na samotnem otočju, daleč od drugih dežel in kultur. Poleg svojih tradicionalnih običajev so razvili tudi zanimive tehnike, med katere lahko prištejemo t.i. prvi ”zvočni alarmni sistem” oz. zvočno opozorilo, ki je najavljalo neželenega gosta v hiši. Tak sistem je bil največkrat zasnovan v velikih budističnih templjih.
Lesena tla so sestavljena iz nosilne pod konstrukcije, na katero so na zgornji strani položene deske. Deske so na spodnji strani povezane s spojkami, skozi katere so v konstrukcijo zabiti žičniki. Ko se deska zaradi teže na zgornji strani obremeni, se spojka ob tem rahlo premakne in drgnjenje le te ob žičnike povzroča cvileči zvok.
Večja kot je obremenitev, višja je frekvenca zvoka, ki ob tem nastane. To je pomenilo, da so nevedneži, ki so se hoteli s hojo po prstih znebiti zvoka, povzročali še višje frekvence in s tem še bolj pripomogli k razkritju samih sebe.
Kako se sliši, ko hodimo po takšnih tleh? Ne pozabite vključiti zvoka.
Primož Stare Slušni akustik AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Red Dot Award je največje in najbolj ugledno oblikovalsko tekmovanje na svetu. Sega že v leto 1955. Nagrajuje odličnost v oblikovanju in funkcionalnosti izdelkov. Globalna konkurenca je zelo velika, a nagrade se podelijo le najboljšim med najboljšimi. Med njimi je letos ponovno podjetje UNITRON, tokrat že sedmič. Nagrado so si prislužili z novo serijo slušnih aparatov Moxi BLU B-R.
UNITRON stremi k temu, da so njegovi slušni aparati zasnovani tako, da so enostavni za uporabo, udobni za nošenje, najbolj napredni in najlepši v slušni industriji. Tako je UNITRON tudi letos prepričal žirijo in premagal tekmece s svojo novo serijo slušnih aparatov Moxi BLU B-R. Zaslužil si je laskav naziv Red Dot Award zmagovalec 2021.
Moxi BLU serija slušnih aparatov s polnilno baterijo je zasnova tako, da je lepa in pametna. Z novo tehnologijo zagotavlja zvok naslednje generacije in najboljšo povezljivost. Slušni aparati Moxi BLU so v celoti prilagodljivi in zagotavljajo sproščujočo slušno izkušnjo, kot še nikoli doslej. Uporabnikom omogočajo, da so kos vsem zapletom v vsakdanjem življenju, se samodejno prilagajajo slušnim razmeram ter slogu vsakega posameznika – in to v vsakem trenutku.
Napolnite in pojdite. Ostanite povezani. Občutite svobodo z Moxi BLU serijo slušnih aparatov.
UNITRONOVI slušni aparati družine Moxi BLU so na voljo ekskluzivno v AUDIO BM slušnih centrih. Preizkusite jih lahko brezplačno.
Matej Koren Slušni akustik AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slovenija je postala prva država na svetu, ki je v ustavo vključila jezik gluhoslepih. Poslanci so razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolni s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Poslanske skupine so izrazile zadovoljstvo, da bo gluhim, naglušnim in gluhoslepim lažje pri uveljavljanju enakih možnosti.
Ustava se dopolnjuje z novim 62. a členom, ki se glasi: “Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.”
Predlog za spremembo ustave, s katero bi umestili znakovni jezik v ustavo, je podala vlada na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, podprli pa so ga tudi v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan. Poslanske skupine so v predstavitvi stališč izrazile zadovoljstvo, da so naredili zadnji korak za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Poudarili so tudi pomen nadaljnjih korakov pri uresničevanju te ustavne pravice v praksi.
Umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih pomeni velik korak k zagotavljanju enakih možnosti in lažjemu vključevanju gluhih, naglušnih in oseb s polžjim vsadkom, ki so uporabniki slovenskega znakovnega jezika, ter uporabnikov jezika gluhoslepih v družbo. Možnost za sporazumevanje je nujna in osnovna, če človek želi polno delovati. Zato je izjemnega pomena, da imajo gluhi in gluhoslepi možnost sporazumevanja in s tem vključitev v življenje. S tem so lahko enakopraven člen skupnosti. Komunikacija s svetom v najširšem smislu je ključna za socialno vključevanje v družbo, artikuliranje besed je temelj denimo za družbeno življenje in kulturno-umetniško udejstvovanje.
Številni se vse življenje spopadajo s hendikepom zaradi pomanjkanja komuniciranja in težjega vključevanja v družbo, nekateri pa ta hendikep doživijo pozneje zaradi starosti ali bolezni. Onemogočeno jim je samostojno vključevanje v izobraževanje in so težje zaposljivi.
V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 ljudi ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih ljudi, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 ljudi pa uporablja slušni aparat.
Vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS je na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek. Sedaj se pričakuje, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo.
Slovenija je s sprejetjem predloga po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki ureja znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati pa je prva na svetu, ki je na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih. Predsednik republike Borut Pahor je po sprejemu ustavnega zakona, po katerem je ustava dopolnjena s pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika dejal. “Zelo sem prevzet nad trenutkom, ki sem mu priča. Smo na predvečer praznika ustanovitve naše države in konec tega leta bo minilo 30 let od sprejema ustave,” je nagovor v predsedniški palači začel Pahor. Današnja sprememba ustave po njegovih besedah orje ledino v ustavni teoriji in praksi tako v Evropi kot v svetu, so sporočili iz urada predsednika republike. Kot je poudaril predsednik republike, morajo biti prav zaradi razlik med nami vzpostavljeni pogoji, da smo vsi enakovredni, enakopravni in enako spoštovani. “Predvsem pa, da imamo vsaj približno enake možnosti, da uveljavimo naše človeško dostojanstvo in naše talente,” je povedal.
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
»Univerzalen slušni aparat, ki bi ustrezal vsem uporabnikom, ne obstaja,« pravi Boris Horvat Tihi, predsednik Odbora naglušnih pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Svari pred običajno ugodnimi nakupi slušnih aparatov v trgovinah ali po spletu. Slušni aparat mora specialist ustrezno nastaviti glede na območja izgube sluha, ki je pri vsakem posamezniku drugačno.
V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina je pred tem, da ga bo kmalu začela uporabljati, zadnja tretjina pa so tisti, ki si nikakor nočejo priznati izgube sluha in se raje umikajo iz družbe in v svoj svet. Na leto se na novo izda nekaj manj kot 15.000 slušnih aparatov. »Pot, kako priti do slušnega aparata, je pri nas dobro zastavljena, žal je vsi, ki bi ga potrebovali, ne uporabijo,« pravi Boris Horvat Tihi.
Raziskave kažejo, da okoli štiri odstotke ljudi izgubi sluh do 20. leta, med 20. in 65. letom se to zgodi približno desetini, največ slabo slišečih pa je med starejšimi. Že skoraj polovica vseh oziroma vsak drugi starejši ima težave s sluhom. »Starostna doba se podaljšuje in povečuje se tudi število ljudi, ki potrebujejo slušni aparat. To pa pomeni, da je veliko tudi ljudi, ki nasedejo različnim prevarantom, ki obljubljajo nemogoče,« pravi sogovornik.
Čudežne kapljice
Pred leti je bila kar obsežna reklamna akcija za čudežne kapljice, s katerimi naj bi si povrnili sluh. Enako sporna je bila nedavna ponudba ene od večjih trgovin, ki je na blagajni, med čokoladicami in žvečilnimi gumiji, ponujala univerzalne slušne aparate za deset evrov. Za uporabnike so škodljive tudi vse druge ponudbe, ki ponujajo nakup »pametnih slušnih aparatov«. »Sicer korektno opisujejo vse simptome in težave uporabnikov ob izgubi sluha,« pravi Boris Horvat Tihi, »vendar me kot dolgoletnega uporabnika in uradnega predstavnika naglušnih zelo motita usmerjanje v spletno nakupovanje in enostranski prikriti marketing.« Nakup slušnega aparata namreč ni dovolj.
»»Pot, kako priti do slušnega aparata, je pri nas dobro zastavljena, žal je vsi, ki bi ga potrebovali, ne uporabijo,« pravi Boris Horvat Tihi. Foto arhiv ZDGNS
»Laična javnost si predstavlja, da je s slušnimi aparati tako kot z očali: da ko ga imaš, vse slišiš in razumeš, kar se govori,« pravi Boris Horvat Tihi. V resnici je treba vsak slušni aparat ustrezno prilagoditi uporabniku oziroma ga nastaviti glede na območja izgube sluha, ki so pri vsakem posamezniku specifična in povsem individualna. »Sam zdaj testiram nadstandardni slušni aparat in sem bil, se mi zdi, že šestkrat pri uradnem dobavitelju, da sva s skupnim trudom našla optimalne nastavitve,« pravi sogovornik.
To so računalniki v malem
Novejši slušni aparati, razloži, so dejansko pravi računalniki v malem in je z njimi mogoče nastavljati barve glasu, visoke in nizke tone, izločiti moteče šume in poudariti samo govor. To pomeni, da slušni aparat prilagodijo posamezniku. Poleg tega ponujajo možnost povezave s telefonom in prostoročni govor, spremljanje televizije in različnih predavanj, sestankov, gledaliških predstav, konferenc, seminarjev ali koncertov prek slušne zanke in drugo. Šele ustrezno nastavljen slušni aparat omogoči tisto, kar pravi slušni aparat tudi mora: da uporabnik z njim sliši in razume povedano.
»Če slušni aparat ni natančno nastavljen, je brez učinka. To je tudi eden bistvenih razlogov, da marsikateri, ki je bil plačan s sredstvi zavoda za zdravstveno zavarovanje, obleži v predalu,« pravi Boris Horvat Tihi, predsednik Odbora naglušnih pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Neizpodbitno je dejstvo, ki ga poudarja tudi zdravniška stroka, da naglušnost ali izguba sluha nista ozdravljivi, sta pa tehnično rešljivi z ustrezno strokovno podporo. To uporabnikom lahko ponudijo dobavitelji s koncesijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki so tudi strokovno usposobljeni tako za svetovanje kot rehabilitacijo.
»O uporabi slušnih aparatov pa je treba izpostaviti še nekaj: vsak, ki ni ustrezno in strokovno nastavljen v skladu z izgubo sluha uporabnika, lahko resno in trajno dodatno poškoduje sluh,« opozarja Boris Horvat Tihi, ki še dodaja, da so vsem, ki potrebujejo kakršenkoli nasvet, vedno na razpolago vsi, ki uradno delujejo na tem področju, torej tudi v društvih in Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Pravijo, da se ljudje bojimo nepoznanega. To še posebej drži, ko srečamo »drugačno« osebo od nas samih.
Zakaj je torej toliko predsodkov glede naglušnosti in slušnih aparatov? Odgovor na to vprašanje je zelo preprost. Ozreti se je potrebno le v našo polpreteklo zgodovino, da odkrijemo od kod izvira to napačno razmišljanje.
Zgodovina stigmatizacije
Ker naglušna oseba težje sledi pogovoru in pogosteje zastavlja vprašanja, prepogosto domnevamo, da je počasneje dojemljiva in manj sposobna od ljudi okrog nas. Zaradi težav pri komuniciranju in poslušanju ta oseba težje usvaja novo šolsko snov in je posledično pri učnem procesu manj uspešna. Iz tega razloga večina gluhih in naglušnih obiskuje šole s prilagojenim učnim programom (Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Center za sluh in govor Maribor…), kar pa nikakor ne pomeni, da so to programi za otroke z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi. Gre za programe, kjer so razredi organizirani kot manjše skupine, kar omogoča večji poudarek na individualni obravnavi med učiteljem in učencem. Te šole upoštevajo otrokove posebnosti, težave, močna in šibka področja in njegov razvoj. Pri otrocih vzpodbujajo ročna dela, kot je na primer izdelovanje maket, izdelovanje iz gline, lesa, kovin…, zato se kasneje večina zaposluje v poklicih, kjer ni potrebna govorno – slušna komunikacija.
Če torej na gluhe in naglušne zaradi uporabe slušnega aparata gledamo kot »neumne in počasne«, uporabo očal pri slabovidnih dojemamo kot znak intelekta in načitanosti, klub temu, da gre v obeh primerih za podoben medicinski pripomoček. Kako krivično, kajne!?
3 načini kako se znebiti predsodkov v zvezi s slušnimi aparati
Prva stvar, ki jo lahko uporabniki slušnih aparatov naredijo je, da so odprti glede njihove uporabe. Vaše slušne aparate nosite ponosno in jih ne skrivajte, čeprav boste morali v javnosti menjati baterije. Če lahko javno snamemo očala in obrišemo stekla, zakaj ne bi tudi menjali baterij v vašem slušnem aparatu?
Okolica bo opazila, da nosite slušne aparate, le redki pa bodo to omenili. Če boste sami prvi povedali, da ste uporabnik slušnega aparata, boste s tem »prebili led«, hkrati pa ostale opozorili na vaša močna in šibka področja, preden se pogovor naprej razvije. Ljudje cenijo iskrenost in se običajno odzovejo pozitivno na takšno informacijo.
Včlanite se v Društvo gluhih in naglušnih ali pa se povežite še z drugimi uporabniki slušnih aparatov. Na ta način si boste lahko izmenjali ideje, probleme, ter rešitve za boljši sluh in boljše življenje. Biti v družbi ljudi s podobnimi težavami in izzivi je lahko zelo osvobajajoče.
Jurij Globevnik Slušni akustik AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Hrup je vsak zvok, ki moti, vznemirja in draži ljudi. Pojavlja se povsod, povzroča pa ga vse od sosedove kosilnice za travo, vesele druščine v lokalih in naprav za ohlajevanje prostorov do industrije in prometa. Škodljivi učinki se med drugim kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju za bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti ter zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju.
Med pomembnejšimi onesnaževalci okolja s hrupom so tudi veliki industrijski obrati. Industrijski hrup ni enakomeren, ni tak, da bi ga pričakovali, ampak je največkrat impulziven. Enakomerno ponavljajoč ali nenaden, velikokrat presega 85 decibelov in na žalost se to dogaja v številnih industrijah.
Delež oseb v % z normalnim sluhom glede na število let dela v hrupu.
Hrup ponoči vpliva tudi na kakovost in količino spanja. To se kaže z manjšim deležem spanja REM – (Rapid Eye Movement – nagli premik zrkel (paradoksno spanje), manjšo aktivnostjo delta (delta aktivnost s počasnimi valovi v EEG je značilna za globoko spanje) in z več spontanega prebujanja. Pri tem ni pomembna samo splošna raven hrupa, pač pa tudi informacijska vsebnost. Bistveno slabši je tudi neenakomeren hrup, zlasti če so intervali med posameznimi maksimumi dolgi (daljši od nekaj deset sekund). Ženske in mladi se slabše prilagajajo hrupu med spanjem. Hrup je tudi bolj moteč, ko spimo v neobičajnem času – npr. podnevi. Na spanje ponoči lahko vpliva tudi hrup preko dneva (manjši delež spanja REM pri tistih, ki so bili preko dneva izpostavljeni hrupu). Hrup pa ne vpliva le direktno na kvaliteto spanja, ampak tudi poviša arterijski krvni tlak med spanjem, poviša srčni utrip, povzroči vazokonstrikcijo, spremembe dihanja, aritmije in nemir med spanjem. V izogib negativnim vplivom na REM – paradoksno spanje, bi stopnje enakomernega kontinuiranega hrupa v prostorih v času spanja ne smele preseči 30 – 35 dBA.
Hrup je po dognanjih svetovne zdravstvene organizacije drugi najbolj škodljiv okoljski vpliv na zdravje ljudi – takoj za prašnimi delci. V sodobni prevladi hrupa in hitenja, ki nas dušita na vsakem koraku in nam jemljeta zmožnost zbranosti, je prepoznavanje načina umika v tišino in mir neprecenljivo. V današnjem svetu smo preobremenjeni z močnimi dražljaji, ki tekmujejo za našo pozornost. Zaradi tega se moramo namensko usmeriti vase ter na tak način poiskati in negovati tišino, ki je protiutež hrupu.
Očitno postajata tišina in mir v sodobnem svetu neprecenljivi dobrini, ki nam omogočata umik iz hitrega tempa življenja, ne da bi ob tem nehali živeti v resničnem svetu.
Kevin Glavica Slušni akustik AUDIO BM slušni center Ptuj
Slušni akustiki se dnevno srečujemo z ljudmi, ki potrebujejo našo pomoč. Skupna pot slušnega akustika in naglušne osebe se prične v trenutku, ko prestopite prag našega slušnega centra. Smo vaša pomoč pri pravilni izbiri slušnih aparatov, vaša opora tekom privajanja nanje, poslušamo vaše želje in težave, odgovarjamo na vprašanja in poskrbimo, da slišite bolje.
Biti del vaše poti do boljšega sluha je resnično lepa izkušnja. Zadovoljstvo, nasmeh na obrazu in prijazne besede, ki so plod predanega dela pa so za slušnega akustika neprecenljivo darilo. Nemalokrat se zgodi, da zadovoljstvo uporabnika slušnih aparatov tudi nam polepša dan. Gospa Marija je bila nad našimi slušnimi akustiki tako navdušena, da je ob nakupu slušnih aparatov prinesla v slušni center šopek pomladi.
Manj znano je dejstvo, da je poleg neposrednega učinka tresenja tal ob potresu stranski učinek tudi zvok, ki ob tem nastane. Gre za nizkofrekvenčne zvoke, podobne bobnenju, ki jih slišimo ob šibkih potresih, če se ob tem nahajamo na prostem in v bližini nadžarišča potresa. Ti zvočni pojavi so neprijetni, vendar gre za naraven pojav, ki je prisoten ob številnih potresih. Kadar je poslušalec na prostem in zasliši tak zvok zaradi potresa, istočasno zazna tudi tresenje tal. Ker je hitrost potovanja potresnih valov v zemlji nekajkrat večja od hitrosti zraka, poslušalec najprej občuti tresenje in zvok, ki pride šele z zamikom, preprosto presliši oz. ne daje toliko pozornosti nanj.
Izvor zvoka ob potresu so potresni valovi. Kakšen je nizkofrekvenčni zvok pri potresu, je odvisno od nihanja tal na lokaciji poslušalca. Na to pa vpliva več dejavnikov, med katerimi je eden pomembnejših oddaljenost poslušalca od žarišča potresa. Dlje kot je poslušalec stran, manj zvoka bo slišal. Nihanje tal pa je odvisno tudi od lastnosti sestave tal. Zvok pri potresu je torej zanimiv, nenevaren naravni pojav, ki pa med poslušalci, predvsem zaradi nepričakovanosti lahko povzroči nelagodje. Sami dogodki pa so preredki, da bi lahko dobili več izkušenj.
ZDGNS tako politične odločevalce kot medije opozarja na hude stiske, s katerimi se v času epidemije in ukrepov spoprijemajo osebe z izgubo sluha. V Sloveniji je po dostopnih podatkih malo manj kot 80.000 oseb s slušnim aparatom ter okoli 500 oseb s polževim vsadkom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodnih organizacij za naglušne osebe ima od sedem do deset odstotkov ljudi naglušnost.
V raziskavah so ugotovili – in te podatke lahko samo potrdimo – , da oseba ki izgublja sluh, potrebuje okoli 7 let, da se spoprime z izgubo sluha in poišče ustrezno pomoč. Oseba, ki prvič opazi, da slabše vidi, se mnogo hitreje odloči za pomoč in ni tako veliko nerodnosti, če pri tem dobi očala. Oseba, ki izgublja sluh – bodisi postopoma bodisi nenadoma (poškodba pri delu, preglasno poslušanje glasbe, pok petarde) – pa potrebuje mnogo več časa. Zakaj?
Morda se sprva niti ne zaveda, da slabše sliši, in si kljub opozorilom bližnjih (da prehrupno posluša televizijo ali radio, ne sliši zvonca ali zvonjenja telefona ali se ne odziva na klice iz sosednjega prostora) tega noče priznati. Ljudje imajo pogosto velike predsodke pred nošenjem slušnega aparata. Največja stiska, ki jo prinaša izguba sluha pa je socialna izolacija in osamitev. Osebe z izgubo sluha se mnogokrat ne morejo več vključevati v pogovore, ne razumejo drugih, kaj se med sabo pogovarjajo, in se s tem postopoma zapirajo vase in med štiri stene lastnega doma. Ne upajo si več imeti socialne interakcije, ker jih je strah, da ne bodo razumljeni ali da ne bodo razumeli drugih in se ob tem zdeli nerodni. Če slepota ločuje ljudi od stvari, izguba sluha ločuje ljudi od drugih ljudi. To so najhujše stiske.
Največji izzivi pa so starejši in mladi. Izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Zaradi izredno hrupnega okolja, v katerem živimo, bodisi doma bodisi na delovnem mestu, je izguba oz. okvara sluha najpogostejša poklicna bolezen. Če vse skupaj združimo, lahko žal napovemo, da bo veliko večino starejših doletela neka stopnja izgube sluha. Vsaka invalidnost je po svoje velik izziv. Ker pa izguba sluha ločuje ljudi od ljudi, so lahko psihološke, čustvene in socialne posledice izgube sluha najbolj boleče prav pri osebah z izgubo sluha, predvsem starejših.
Pri izgubi sluha se potrebe ljudi močno spremenijo. Najpomembnejša postane dostopnost do informacij in komunikacij. Že sama izguba sluha jih močno omejuje pri medsebojnem razumevanju. Živimo v zelo hrupnem okolju: promet, glasni medsebojni pogovori, ki se velikokrat prekinjajo in se hitro izmenjujejo, glasna glasba v lokalih … čedalje teže je najti prostor, v katerem se lahko oseba z izgubo sluha v miru pogovori z drugo osebo, tako, da jo lahko gleda v obraz in posluša govor. Gledanje sogovornika v obraz in posebej v usta je osnovna komunikacijska pot oseb z izgubo sluha. Maske na obrazih ljudi absolutno preprečijo komunikacijsko pot. Oseba z izgubo sluha (ne glede na stopnjo okvare) nujno potrebuje tišje okolje brez dodatnih glasovnih motenj in obvezno prosto pot ter pogled v obraz sogovornika. Maska je velika ovira in mnogokrat kaplja čez rob. Ni druge rešitve, kot da se zagotovita ustrezna razdalja in prosta pot pogleda v obraz in ustnice sogovornika. Ne glede na tehnične pripomočke, kot je slušni aparat, se komunikacija brez pogleda v sogovornikove ustnice prekine. Opažamo velike stiske starejših oseb, ki so preprosto obupale in ne hodijo več ven ter se izogibajo stikom zaradi nošenja mask. To je velik izziv že doma, med bližnjimi, kot tudi v javnih prostorih, kot so domovi za starejše in šole. Poleg teh izzivov je velik izziv tudi dostop do informacij. Že zaradi velikih izzivov doma je osebam z izgubo sluha mnogokrat televizija edino okno v svet. Radio jim je nedostopen, ker govora velikokrat ne razumejo. Zadeva se poslabša, ko se v ozadju govora sliši še glasba. Tako se zatečejo h gledanju televizije. Pri tem pa se pojavi nova stiska. Že tako so veliki izzivi dobro slišati govor na televiziji, nato pa se na zaslonu pojavijo še maske govorcev. Ne glede na to, kako dober slušni aparat imaš, ne moreš vedno vsega slišati stoodstotno. Zato je primerna prilagoditev sprotno podnaslavljanje televizijskih programov. Sodobni televizijski prijemi poleg govora ponujajo tudi glasbena in druga zvočna ozadja, toda to preprečuje razumevanje. Tu lahko pohvalimo RTV Slovenija, da je kar nekaj programa podnaslovljenega in da se število podnaslovljenih oddaj povečuje.
IZ SVETA TIŠINE, Letnik XLII, št. 1-2, januar-februar 2021, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Srbenje ušes lahko različno čutimo in doživljamo. Lahko nas srbi v zunanjem ali notranjem delu ušesa, čeprav v obeh primerih gre za zunanje uho upoštevajoč funkcijsko delitev na zunanje, srednje in notranje uho. Ne glede na mesto srbečice je ta pojav precej nadležen, sploh kadar srbenje ne preneha.
Najpogostejši vzrok srbenja ušes predstavlja seborični dermatitis. Seborični dermatitis je pogosto kronično stanje kože, katerega prepoznamo po rumenkastih luskah, najpogosteje ob lasišču in obrazu ter tudi v sluhovodu. Blažja oblika seboričnega dermatitisa povzroča luščenje kože in posledično prhljaj, težja oblika pa lahko tudi pordeči kožo in je krivec za nadležno in precej bolj intenzivno srbenje ušes.
Čep oz. zamašitev sluhovoda je še en možen vzrok srbenja v ušesih. V primeru zamašitve ušesa je lahko srbečica še posebej nadležna in nas lahko močno iritira, sploh kadar je točka srbenja za čepom. Na tem mestu je dobro omeniti vatirane palčke, katere vam bo popolnoma vsak zdravnik ali ORL specialist odsvetoval, saj z uporabo vatiranih palčk samo še pripomoremo k hitrejšem nastanku čepa v ušesu in tvegamo še veliko več težav. Priporočamo uporabo razpršila za higieno sluhovoda, tako boste najbolje poskrbeli za svoja ušesa.
Nekoliko manj pogosto srbečico v ušesu povzroči kontaktni dermatitis, ki nastaja ob dražilcih kot sta vodikov peroksid in čistilni alkohol ali ob pretiranem čiščenju ušes. Za kontaktni dermatitis v redkih primerih lahko okrivimo tudi vodo. Redkejše povezave s srbenjem ušes lahko predstavljajo sezonske alergije ter alergije na določeno vrsto hrane. Tudi luskavica je lahko vzrok srbečice v sluhovodu.
Ali slušni aparati lahko povzročijo srbenje v ušesu?
Prvi stik s slušnim aparatom lahko rahlo draži sluhovod, predvsem v začetku testiranja. Ta »začetna« srbečica ob uporabljanju slušnih aparatov nastane, ker se v sluhovodu kar naenkrat nekaj pojavi, kar telo zaznava in sporoča preko srbenja. Razlog »začetne« srbečice tiči v dotikanju ušesnega vložka ob kožo sluhovoda. To navadno precej hitro izzveni, pri nekaterih po parih dneh, nekatere pa srbi še kakšen teden preden občutek srbenja popolnoma izgine. So pa to zelo redki primeri.
Srbečica se lahko pojavi tudi zaradi pogoste rabe v-ušesnih slušalk. Prepogosto poslušanje prek teh slušalk lahko povzroči otekanje in srbečico. Zaradi nečistih v-ušesnih slušalk lahko pride tudi do vnetja zunanjega ušesa (otitis externa) kateri nam je mogoče bolj poznan z ljudskim poimenovanjem plavalčevega ušesa.
Zakaj so ušesa tako občutljiva?
Sluhovod s svojo toploto in vlago predstavlja naravnost idealno mesto za razvoj bakterij in infekcij. Prav zato uho proizvaja ušesno maslo oz. cerumen – za zaščito pred infekcijami. Tukaj je potrebno poudariti, da ušesno maslo ni nepotreben izloček, ušesno maslo je zaščita sluhovoda in bobniča! Nihče si ne želi imeti »umazana« ušesa, to lahko razumemo in ob tem še enkrat pozivamo k prenehanju rabe vatiranih palčk za čiščenje ušes. Raje z vlažno krpo, mokrim robčkom ali s palcem roke očistite zunanji del uhlja in sluhovoda. V notranjost sluhovoda se ne vidi, niti vam tja noter nihče ne gleda. Za »čista« ušesa je dovolj raba razpršila za higieno sluhovoda ter fizično čiščenje uhlja, torej zunanjega dela ušesa.
Tako kot v nosnih votlinah, tako imamo tudi v sluhovodu majhne dlačice. V obeh primerih gre za zaščito telesa, le da imajo dlačice v sluhovodu ob pravilni higieni ušesa še dodatno vrednost zaradi cerumna, saj le-ta dlačice »namagneti« za vso mikro-umazanijo. V človeškem telesu se le v sluhovodu nahaja koža, ki nima ekrinih žlez znojnic. To funkcijo prav tako v sluhovodu opravlja cerumen oz. ušesno maslo, torej ušesno maslo v sluhovodu mora biti prisotno.
Kako postopati ob pojavu srbečice v ušesu?
Čeprav je še tako mamljivo in po občutku nujno potrebno, ne dregajte z ničemer v sluhovod z namenom ublažitve srbenja, kajti to je najslabše kar lahko storite saj tvegate poškodbo bobniča ali že vnet del kože še bolj nadražite. Če se le da, se uprite skušnjavi »čohanja« kajti s tem le še ojačate signale živca, ki proizvaja občutek srbenja.
Kaj pa preventiva?
Največ lahko storite s prenehanjem rabe vatiranih palčk, ušesnih sveč-voskov, lasnih sponk, ključev in podobnih predmetov, ki bi se vam tisti trenutek zdeli uporabni. Sicer je dejstvo, da z vsemi naštetimi neprimernimi predmeti lahko odstranite nekaj ušesnega masla, še večje dejstvo in še toliko več možnosti pa imate potisniti maslo še globlje proti bobniču.
Kaj lahko storim?
V kolikor imate prhljaj na lasišču, skušajte zamenjati šampon za lase, po možnosti kupite namenski šampon proti prhljaju. Če se srbečica pojavlja ob sezonskih spremembah, mogoče poskusite z antihistamini. V kolikor ste v preteklosti prepogosto čistili ušesa in vedno bolj in bolj trpeli za srbečico, pred spanjem poskusite kaniti v uho nekaj kapljic olivnega olja ali olja za otroke.
Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?
V kolikor ne najdete razloga srbenja, v kolikor ste poskusili z zgoraj navedenimi nasveti in vam ni pomagalo, ter v primeru, da čutite veliko bolečino ali otekanje, takrat je pomembno, da poiščete pomoč pri zdravniku, saj so infekcije v sluhovodu lahko nevarne. Z osebnim zdravnikom se posvetujte glede vaših simptomov. Ta vam bo ob pregledu dal diagnozo in vas napotil na morebitno nadaljnje specialistično zdravljenje.
Vlado Pirić Slušni akustik AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
