TINITUS IN SLUŠNI APARATI

Tinitus je pogost pojav. Kaže se kot šumenje ali piskanje. Običajno ga povzroča dolgotrajna izpostavljenost hrupu. Ljudje, ki delajo v tovarnah, na letalih, koncertnih prizoriščih ali gradbeništvu imajo pogosto naglušnost in tinitus.

Tinitus je lahko začasen ali trajen. Mnogi smo doživeli tinitus – na primer zvok piskanja v ušesih po glasnem koncertu. Za večino ljudi izgine po nekaj urah ali dnevih, vendar pa je stalni tinitus neprijetno stanje.

Večina tinitusa je posledica izpostavljenosti hrupnim okoljem, zato gre največkrat z roko v roki z naglušnostjo. Tinitus je lahko tudi spremljevalec naglušnosti, ki pride z leti ali pa ga povzročijo ušesne bolezni ali bolezni nasploh. Tinitus se lahko pojavi po uporabi nekaterih zdravil.

 

 

Zdravljenje tinitusa

Čudežnega zdravila ni. Kljub temu obstaja več načinov za zdravljenje in zmanjšanje tinitusa. Mnogi ljudje s tinitusom ugotovijo, da poslušanje pomirjujočega ali belega šuma pomaga ublažiti šumenje v glavi. Na podlagi študij o tinitusu so strokovnjaki izbrali določene zvoke, ki lahko pomagajo ublažiti tinitus.

 

Slušni aparati in tinitus

Ker je večina ljudi s tinitusom tudi naglušnih, jih veliko že uporablja slušne aparate. Slušni aparati omogočajo uporabnikom, da slišijo manjkajoče zvoke, kar lahko učinkovito prikrije zvonjenja tinitusa. Ko boste lahko slišali vse, kar se dogaja okoli vas, tinitus ne zveni tako glasno.

Po podatkih ameriškega združenja Tinnitus je raziskava iz leta 2007 pokazala, da približno 60% ljudi s tinitusom čuti olajšanje od tinitusa, ko uporablja slušne aparate. Poleg prikrivanja zvokov tinitusa, slušni aparati povečujejo stimulacijo med možgani in slušnimi potmi. To lahko povzroči zmanjšanje simptomov tinitusa. Slušni aparati imajo tudi nadzor nad glasnostjo, ki uporabnikom omogoči, da je zvok slušnih aparatov glasnejši od njihovega tinitusa.

Več o tinitusu >>

www.unitron.com/si

Odslej so informacije v slovenščini o Unitron slušnih aparatih na razpolago tudi iz prve roke – na spletni strani proizvajalca. Obiščite www.unitron.com/si. Med drugim lahko preberete:

Kaj povzroča izgubo sluha? Katere vrste slušnih aparatov poznamo? Kako oceniti svoj sluh? Kdaj je čas za slušni aparat? Katere oblike slušnih aparatov poznamo? Kako poteka preizkušanje slušnih aparatov Unitron? Kaj omogoča nadgradnja slušnega aparata? …

 

Povzetek vsebine za pokušino:

Kaj povzroča izgubo sluha?

Izguba sluha se lahko pojavi nenadno ali postopoma. Najpogostejši vzroki so povezani s starostjo in izpostavitvi hrupu skozi dalje časovno obdobje, seveda pa obstajajo tudi številni zdravstveni vzroki.

 

Katera vrsta slušnega aparata je najbolj primerna za vas?

Obstajajo dve glavni vrsti slušnih aparatov: tisti, ki se nahajajo za uhljem in tisti, ki se nahajajo v sluhovodu. Kaj je najbolj primerno za vas, je odvisno od stopnje izgube sluha, življenjskega stila in vaših želja.

 

www.unitron.com/si

ITALIJANSKI DEKLICI SLOVENSKA KIRURGA POVRNILA SLUH

Prvi slušni vsadek v možgansko deblo na Slovenskem, redka operacija tudi v Evropi.

Ljubljana, Trst – Petletni deklici so ljubljanski kirurgi v sodelovanju z italijanskimi in turškimi zdravniki povrnili sluh z vgraditvijo slušnega vsadka v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji in zelo redka v Evropi je dala čudoviti rezultat: po dveh letih popolne tišine je deklica spet slišala. UKC Ljubljana je eden redkih centrov v Evropi, ki ima ekipo zdravnikov za tovrstne operacije otrok.

 

Sodelujoči kirurgi po operaciji: (z desne) dr. Roman Bošnjak, Ljubljana; dr. Levent Sennaroğlu, Ankara; Enrico Muzzi, Trst; dr. Burcak Bilginer, Ankara; Nejc Steiner, Ljubljana; (sedita) dr. Saba Battelino, Ljubljana; dr. Eva Orzan, Trst. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Prirojena razvojna anomalija notranjega ušesa je povzročila, da je deklica že v svojih prvih treh letih večkrat zbolela za meningitisom, zato je do tretjega rojstnega dneva popolnoma oglušela tudi na drugo uho. Standardna operacija – polžev vsadek ji ni pomagal. Svet zvokov, materinih in očetovih besed, čebljanja vrstnikov in otroških pesmi je zanjo izginil. Kot bi lebdela v zvočni praznini vesolja, sta minili naslednji dve leti, vse do 17. septembra letos, ko sta ji ušesna kirurginja izr. prof. dr. Saba Battelino in nevrokirurg prof. dr. Roman Bošnjak ob navzočnosti tutorjev iz tujine vstavila ABI – slušni vsadek v možgansko deblo.

 

Štiriurna operacija v operacijski sobi številka 41 prvega nadstropja UKC je bila uspešna. Deklica se je zbudila brez težav. Natanko čez mesec dni, 17. oktobra, ko se je rana zacelila, so jo isti zdravniki spet za tri ure uspavali v Trstu, da so ponovno umerili električne dražljaje do drobne elektrode, vgrajene v dekličino slušno jedro v možganskem deblu, nato pa ji na uho pritrdili senzor. Ko se je zbudila tokrat, je zaslišala rahle udarce na boben in s kocko v roki ponovila ritem: tam-tam, tam-tam. Popoldne je že zaplesala v ritmu žive glasbe. Kako je potekala zahtevna operacija?

 

Operacijo plačala italijanska zavarovalnica, slovenska teh operacij še nima v sistemu.  FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Ne v Nemčijo ali Švico, na operacijo v Ljubljano

Priprave na operacijo italijanske deklice so bile dolgotrajne in skrbne, pripoveduje ušesna kirurginja s klinike za ušesa, nos in grlo v UKC Ljubljana dr. Saba Battelino, ki je deklico že od vsega začetka spremljala v Trstu. Otroška bolnišnica Burlo Garofolo v Trstu pokliče namreč ljubljansko kirurginjo na pomoč za vse zahtevnejše primere. Tako je bilo tudi z deklico, ki ji je zaradi prirojene anomalije iz enega ušesa tekla možganska tekočina (likvor), zato se ji je ponavljal meningitis. Dr. Battelinova je deklico trikrat operirala že v Trstu, kot operira tam tudi druge zahtevnejše male bolnike. Toda standardna operacija – polžev vsadek –, ki jo kirurgi UKC Ljubljana izvajajo že 21 let, deklici ni omogočila sluha. Izkazalo se je, da ima zaradi meningitisa okvarjen slušni živec.

 

Mednarodno sodelovanje za redke primere bolezni

V poštev bi prišla redka operacija z vsadkom ABI. Ko so ugotovili, da te zahtevne operacije ne morejo izvesti ne v severni Italiji ne v Nemčiji, so se starši skupaj z zdravniki odločili za Ljubljano, kjer te vrste operacije sicer niso izvedli še nikoli. Starši so predlogu zdravnikov zaupali in deklico 16. septembra pripeljali v Ljubljano. Kot je v takih primerih v navadi, sta prišla kot tutorja na pomoč v UKC Ljubljana kirurga iz Turčije, ki imata za sabo že veliko takih operacij.

 

»Pomembno je, da pri takih redkih boleznih in redkih primerih zdravniki iz različnih držav med seboj sodelujemo,« je povedala dr. Battelinova. V Sloveniji se narodi vsako leto pet ali šest gluhih novorojenčkov. Na kliniki za ušesa, nos in grlo (otorinolaringologijo) vsadijo gluhim dojenčkom v starosti od 8. do 11. meseca običajno polžev vsadek in otroci – slišijo. Operacije drobnih ušesc so še zahtevnejše in bolj tvegane kot operacije odraslih, saj so le nekaj kilogramov težki otroci dovzetnejši za zaplete kot odrasli bolniki. »Otroški organizem je, kar se tiče izgube krvi, poškodb tkiva in vnetij, ranljivejši kot odrasli, zato so operacije majhnih otrok posebno delikatne,« pove sogovornica.

 

izr. prof. dr. Saba Battelino FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Prvič v Sloveniji: Slušni vsadek v možgansko deblo

Večino operacij za odpravljanje gluhote ali izboljšanje sluha sicer izvedejo pri odraslih. »Veliko ljudi ogluši pozneje, v zreli dobi in v starosti. Oglušijo zaradi genetske predispozicije, zaradi katere notranje uho hitreje peša kot navadno, zaradi meningitisa, poškodb, hudega vnetja, širjenja vnetja srednjega ušesa v notranje uho, zaradi zapletov pri sladkorni bolezni,« pove. Toda ABI (ang. acoustic brainstem implant) – slušni vsadek v možgansko deblo – so v UKC septembra letos vsadili prvič. Kako deluje ABI?

 

»Zvok se pretvori v električni signal, ki potuje do možganskega debla in se prenese prek elektrode, ki je v direktnem stiku z deblom točno nad slušnimi jedri, ki jih električni tok vzdraži. Od jeder potuje ta informacija o zvoku po prisotni slušni poti do slušne možganske skorje, kar gluhi človek doživlja kot občutek zvoka – torej nekaj sliši, ima slušne zaznave. Stik med biološkim tkivom in kovino je to omogočil. Gre za čarobnost uporabe znanosti, visoke tehnologije, tehnike in znanja za povrnitev sluha,« pojasni nevrokirurg dr. Roman Bošnjak, ki je skupaj z dr. Battelino operiral deklico. Kako sta sodelovala?

 

»Ušesni kirurg pripravi ležišče za elektrodo, ki bo šla v jedro slušnega živca, nevrokirurg pa odpre duro, vstopi do možganskega debla, med spodnjimi možganskimi živci najde pravo ležišče in namesti elektrodo na jedro slušnega živca. Potem pridejo na vrsto obsežne nevrofiziološke meritve in poskusne stimulacije,« pripoveduje kirurginja tehnične podrobnosti operacije. Slišati je zelo preprosto, a za kirurgi, ki to znajo in zmorejo, se skrivajo večdesetletne delovne izkušnje.

 

Operacija v UKC Ljubljana je gluhi italijanski deklici povrnila sluh. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Možnosti: UKC referenčni center za Evropo

Operacija italijanske deklice v Sloveniji pa je bila tudi velik organizacijski podvig, ki ga brez entuziazma vseh zdravnikov – tako turških kot italijanskih in slovenskih – ne bi bilo. Operacijo – vsadek stane 25.000 evrov – je plačala italijanska zavarovalnica. Na tako operacijo čaka tudi slovenski otrok. Slovenska zdravstvena blagajna (ZZZS) za zdaj takih operacij v svojem (plačilnem) sistemu še nima.

Slovenija je na evropskem medicinskem zemljevidu ena redkih držav, ki ima zadosti usposobljenih strokovnjakov za zahtevne operacije ušes gluhih otrok. »UKC Ljubljana bi lahko postal referenčni evropski center za velik del Evrope za operacije z vsadki ABI. Operirali bi lahko otroke iz Italije, Madžarske, Češke, Poljske, Ukrajine, Bolgarije, Romunije, države nekdanje Jugoslavije,« načrtuje prof. dr. Roman Bošnjak, predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Vse te države svojega centra za operiranje in oskrbo gluhih otrok nimajo.

 

Prihodnost elektrostimulacije možganov

Nevromodulacija, kot se strokovno imenuje vplivanje na možgane z električnim tokom, je nasploh velika prihodnost nevrokirurgije, pove dr. Bošnjak. Električni tok v možganih že uporabljajo za obvladovanje Parkinsonove bolezni, epilepsije ter omogočanje stanja in hoje negibnih tetraplegikov. V prihodnosti si nevrokirurgi veliko obetajo od električnega toka pri izdelavi vidnih protez, za obvadovanje depresije in apetita ter tudi pri vzbujanju občutkov.

»Delovati je mogoče na dva načina: z globinskimi elektrodami kot pri parkinsonizmih in s površinskimi elektrodami. Elektični tok je mogoče usmerjati v zelo ozka območja možganov, jih z elektrostimulacijo spodbuditi ali utišati. Električni tok omogoča tudi individualno možgansko kirurgijo. Pri pacientu, ki mu v UKC operiramo počasi rastoči možganski tumor, že zdaj pri odprti glavi, in ko je zbujen, z draženjem posameznih možganskih centrov zelo natančno vemo, katere dele možganov lahko odstranimo, katerih pa ne smemo, ker, na primer, človek ne bi mogel več govoriti. S slike tega ni mogoče natančno videti. Možgani so še skrivnost, ki jo zdaj prav z električnim tokom pospešeno odkrivamo. Z električnim tokom je na enak način mogoče povzročiti tudi jezo, strah, celo orgazem. Morda nismo več daleč od povsem virtualnega življenja,« pripoveduje dr. Bošnjak.

 

Vir: www.delo.si

VPLIV GLASBE NA MOŽGANE

Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje. Nizozemski nevropsiholog Erik Scherder ve zakaj.

Njegova knjiga »Singing in the brain« razlaga prav o tem, kaj se z našimi možgani dogaja med poslušanjem glasbe. Ena od lastnosti glasbe, ki je opisana v literaturi je …

 

 

KLIK za ogled videa >>

 

 

PREDNOSTI ŽIVLJENJA S SLUŠNIMI APARATI

Velika večina ima ob misli na slušne aparate pomisleke. Slušni aparati namreč predstavljajo dodatno skrb, nego ter strošek. Premalo se zavedamo prednosti, ki jih osvojimo z rednim nošenjem.

 

Izboljšano fizično zdravje

Vse prevečkrat naglušnost tako ali drugače izolira človeka in ko se odpravi po slušne aparate lahko ima že zelo veliko izgubo sluha ter slušne centre v možganih, ki že dolgo niso zaznavali vseh zvokov in se zato s težavo učijo ponovnega poslušanja. V času postopne izgube sluha se oseba vse bolj izogiba pogovorom in druženju s prijatelji in znanci. Sem spada gibanje, ki je nujno pri ohranjanju fizične kondicije. Ostati fizično aktiven je ena od prednosti, ki jo posredno zagotavljajo tudi slušni aparati. Tuji strokovnjak John Hopkins je celo povezal izgubo sluha z večjim tveganjem za padce. Raziskava je bila opravljena leta 2012. Pri tistih, ki imajo nezdravljeno izgubo sluha, je 3-krat večja verjetnost, da bodo imeli težave z ravnotežjem.

 

 

Izboljšano duševno zdravje

Nacionalni inštitut za zdravje je izvedel študijo o kognitivnem staranju. Ugotovili so, da se pri starejših od 65. leta kognitivne sposobnosti zmanjšujejo ne glede na določeno duševno stanje (npr. demenco ali Alzheimerjevo bolezen). Njihova študija pomaga dokazati naravno staranje možganov, ki se nato lahko uporabi kot primerjalni označevalec za vprašanja duševnega zdravja. Ali ste vedeli, da nošenje slušnih pripomočkov lahko preprečuje nadaljnje kognitivno staranje? Ker z njimi ohranjamo slišnost, s tem tudi ohranjamo aktivne možganske povezave, ki so ključne za razumevanje. Poleg tega slušni aparati zmanjšajo verjetnost razvijanja depresije in demence, vam pomagajo, da se osredotočite, ter se ne trudite stalno, da bi slišali. Če imate tinitus, lahko slušni aparat prekriva šumenje/piskanje v ušesih.

 

Izboljšano družabno življenje

Če slišimo svet okoli nas, bo zagotovo druženje s prijatelji in znanci bolj prijetno. Izboljšano duševno zdravje vodi v boljše odnose z ljudmi okoli sebe, saj je oseba bolj sproščena, ker je sposobna sodelovati v pogovorih. Če slišimo svet okoli nas, tudi bistveno lažje spoznavamo nove ljudi.

O IZGUBI SLUHA JE POTREBNO SPREGOVORITI

Ali imajo vaši  starši izgubo sluha?

Ste med tistimi, ki morajo večkrat ponavljati svoja vprašanja, ko se pogovarjate s starši? Kot otrok svojih staršev se lahko obrnete stran in zamižite. Lahko pa se postavite staršem naproti in o njihovi težavi spregovorite z njimi. Marsikdo se svoje težave niti ne zaveda dobro, ali pa o njej ne želi govoriti, ker se izgube sluha sramuje. Priskrbite jim naslov slušnega centra ali obisk zdravnika, kjer se sluh lahko izmeri. Morda odidete skupaj z njim tudi na pregled.

Danes namreč slušni pripomočki niso več predpotopne priprave, temveč izpopolnjeni in zelo diskretni računalniki, katerih nošenje ni nikakršen napor.

 

 

Staršem bodimo v oporo

Pretekle generacije niso odraščale v svetu informacij tako kot mi. Nošenje slušnih pripomočkov je veljalo za sramotno in nosili so jih le tisti z zelo veliko izgubo sluha. Morda se starši težko sprijaznijo z leti, ki jih imajo in tako ne želijo aparatov, ker to povezujejo le z zelo starimi in nemočnimi ljudmi. Resnica je, da sluh postopoma začne upadati po 50. letu starosti. Nekaterim hitreje, drugim počasneje, nihče pa izgubi sluha ne uide. Prej, ko se oseba sprijazni s simptomi, najpogostejša sta glasno poslušanje televizije ali pa nerazumevanje v pogovoru z večimi govorci, bolje si bo lahko z nošenjem slušnih pripomočkov pomagala. Možgani bodo pri takšni osebi precej bolj aktivni in se bodo na ta način precej lažje in hitreje učili pozabljenih zvokov. Tako bo razumevanje s slušnimi aparati zelo dobro. Po drugi strani se vse prevečkrat zgodi, da se za obisk zdravnika ali slušnega centra odločajo tisti, ki jih sluh že popolnoma izolira iz okolice, kar pa je velika škoda. Pomembno je, da o izgubi sluha spregovorimo in se je ne sramujemo ter je ne skrivamo. Svojci smo večkrat tisti, ki moramo storiti prvi korak.

 

Pojasnite izgubo sluha

Izguba sluha je zelo pogosta. Ker nastopi postopoma skozi leta, je morda težko vedeti, kdaj je težava dovolj velika, da ukrepate. Navedite staršem razloge, da bodo razumeli, kako jim je sluh upadel in kako to vpliva na njihovo življenje. Morda mislijo, da vsi drugi govorijo nerazločno, da jim zvoni v ušesih ali se preprosto odrečejo telefonskim pogovorom, saj jim ne zmorejo dobro slediti. Poskušajte jim opisali, kako izguba sluha spreminja njihovo življenje, in pojasnite, da so ti simptomi del večje težave, ki pa je rešljiva!

 

Slušni pripomočki so lahko kot modni dodatki

Obstaja veliko različnih vrst slušnih pripomočkov. Pogovorite se o tem, kako delujejo slušni aparati, kakšna vrsta slušnega pripomočka bi bila za njih sprejemljiva in kako se bo njihovo življenje spremenilo, ko bodo nosili slušne aparate. Pojasnite, da so slušni aparati edinstveni za uporabnika in jih je mogoče prilagoditi njihovemu udobju, življenjskemu slogu in potrebam. Razumeti morajo, da bo imelo nošenje slušnih pripomočkov le korist in jim ne more škodovati.

DEMENCA IN UPORABA SLUŠNIH APARATOV

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali negovalnega osebja.
Zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.

 

 

V večini primerov predpisana zdravila za demenco bolezni ne zdravijo, upočasnijo le njeno napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato zelo pomembno, saj pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja.
Če smo pozorni, lahko začetne simptome pravočasno zaznamo in tako vplivamo na razvoj bolezni oziroma preprečimo, da bi se ta razvila.

Nekateri simptomi na katere je dobro biti pozoren, so:

– Pomanjkanje nepretrganega (konsistentnega) razmišljanja (ko eno misel izgubimo in nekaj drugega prevzame našo misel).
– Postopna izguba spomina.
– Zmeda v govoru in načinu izražanja, na primer ko sredi stavka spremenimo temo ali pozabimo, o čem smo začeli govoriti.
– Pešanje v razumevanju enostavnih stvari (kako združiti dva elementa).
– Težave pri oceni situacije. Na primer, nahajate se na prehodu za pešce, približuje se vam avto in ne morete oceniti, ali je varno, da prečkate cesto ali ne.
– Med simptome sodi tudi občasno nenavadno socialno vedenje. Na primer, takšna oseba svoje bližnje pogosto pripelje v zadrego.

S kombinacijo redne miselne aktivnosti, druženja, pravega življenjskega stila in dobrega nadzora nad pridruženimi boleznimi, lahko pojav demence za nekaj časa odložimo. Starejši ljudje po večini slabše slišijo in vidijo, kar lahko pripelje do nedruženja s sovrstniki, prijatelji. Sčasoma se lahko njihove kognitivne sposobnosti zmanjšajo do te mere, da se lahko bolezen demence pojavi prej, kot bi se lahko ob redni uporabi tehnično – medicinskih pripomočkov med katere lahko štejemo tudi slušne aparate.

ZDRAVJE JE DOBRINA. SLUH JE DOBRINA. ZNAMO POSKRBETI ZANJ?

Zdravje je dobrina, ki smo jo prejeli v dar skupaj z življenjem. Običajno za dragoceno darilo, ki smo ga prejeli, tudi lepo poskrbimo. Večinoma se ljudje zmedemo, s premalo znanji in zavedanji, da bi v trenutku, ko začutimo težave pravilno ravnali. Predvsem zato, ker ne vemo, kaj narediti. Ali vemo, kaj je potrebno storiti, če opažamo slabši sluh, ali nas na to opozarjajo svojci in prijatelji?

 

Naše življenje krojijo odnosi z okoljem, imamo odgovornosti do otrok, staršev, službe, države … vendar smo se dolžni posvetiti najprej odnosu do sebe – tako odnosu do telesa, kot tudi odnosu do našega čustvovanja, razmišljanja in občutenja … Najvišja odgovornost, ki jo imamo v življenju, je odgovornost za lastno zdravje – v vseh pomenih te besede. Naše zdravje se začne v naši glavi in za njega smo odgovorni sami.

 

Sami pri sebi morate razčistiti, kateri izgovori so namišljeni, ko bi bilo potrebno stopiti iz »območja udobja« in narediti korak proti spremembi. Katere izgovore lahko pustimo za seboj zgolj z lastno voljo? Ne gre za revolucijo, ki obrne vaš svet na glavo čez noč. To bi pomenilo dodaten stres. Pomembno je, da v sebi prižgemo kanček radovednosti, da si rečemo: kako bi bilo, če bi zmogli? Če ne slišimo več najbolje, se vprašajmo: kako je z mojim sluhom pri različnih frekvencah?

 

 

Od občutka, da nečesa ne zmoremo, do občutka, da nam bo morda uspelo, je zgolj en korak. Je velik in pomemben, saj pomeni začetek in nam določa smer. Prvi korak do boljšega sluha je soočenje s samim seboj. Če vas opozarjajo na slabši sluh ali če TV sprejemniku povišujete glasnost, je čas, da preverite svoj sluh.

 

Ne ukvarjajte se z drugimi, kaj bodo rekli, če jim priznate, da imate težave s sluhom, ukvarjajte se s seboj. Če boste poskusili, boste presenečeni nad tem, koliko pozitivnega in podpore boste doživeli!

 

Če se soočate s slabšim sluhom vas vabimo, da se oglasite v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer vam bomo pomagali na poti do boljšega sluha.

IZJAVA STRANKE O POTEKU TESTIRANJA SLUŠNEGA APARATA

Pred testiranjem za uporabo slušnega aparata sem pregledal ponudbo aparatov v Sloveniji. Nameraval sem iti k podjetju, ki je najbolj oglaševano na TV, potem pa mi je zdravnik otolog, družinski znanec, svetoval, naj zaradi izredno visoke strokovnosti ekipe najprej poskusim pri AUDIO BM.

Po izmenjavi uvodnih emailov sem ob prvem obisku slučajno “padel” v roke akustiku Romanu Demiru. Sem oseba z naravoslovnim in računalniškim ozadjem in vedno skušam razumeti simptome in seveda tudi ukrepe za njihovo odpravo. G. Demiru sem predložil grafe svojih audioloških izvidov iz preteklih let. Razložil sem mu, kako jaz subjektivno občutim slabšanje sluha. Nato je on meni na mojo željo podrobno razložil, kako deluje tehnologija za korekcijo sluha, kakšne so realistične možnosti za odpravljanje specifik, kakšne tehnične prijeme uporabljajo različni proizvajalci slušnih aparatov, kaj je v razmerju cena/kakovost resnica in kaj zgolj marketing. S svojim računalniškim ozadjem sem to lahko dokaj dobro razumel. Razložil mi je zame bistvene stvari: razliko med aparati, ki zaprejo sluhovod in ki ga pustijo odprtega, možnosti za nadaljnje zaznavanje smeri prihajajočega zvoka, možnosti za selektivno ojačevanje po frekvenčnem spektru glede na karakteristike okvarjenega sluha, delovanje povratne zanke pri dušenju glasnih in dodatnem ojačevanju tihih zvokov in možnosti za dodatno digitalno procesiranje zvoka v posebnih situacijah (glasno okolje, več hkratnih sogovornikov, hrup v ozadju, koncertna dvorana, …)

Testirati sva začela s srednjim modelom aparata enega boljših proizvajalcev. Aparat je nastavil po grafu moje karakteristike sluha za vsako uho posebej. Bil sem presenečen. Moja minula izkušnja z ad-hoc testiranjem generičnega slušnega aparata na audiološki kliniki v Ljubljani pred 5 leti je bila namreč uničujoča – zvok je bil neuporaben, kot da bi poslušal svet skozi polivinilno vrečko, vsa informacija o smeri zvoka je bila izgubljena. Zato sem se takrat odločil, da ne bom nikoli nosil slušnega aparata. Kar pa sem imel sedaj v ušesih, je dalo od sebe razločen zvok in njegovo smer. S tem dogodkom sva z Romanom Demirom odprla najino večtedensko sodelovanje.

V naslednjih tednih sem preizkusil 4 aparate. Frekvenčne karakteristike sva po prvi nastavitvi pri vsakem od aparatov vsaj še enkrat (ali večkrat) ponastavila v skladu s tem, kar sem mu povedal o svojih izkušnjah. Odprl se mi je svet, ki sem ga izgubil, oziroma skozi leta počasi izgubljal, ne da bi se tega zavedal. Spet sem razumel, kaj ljudje govorijo za mizo na sestanku. Moji sodelavci so opazili, da sem nehal stalno spraševati “Kaj praviš?”. Pri TV dnevniku mi polovica vsebine ni več spolzela mimo ušes, pri čemer so se člani moje družine prej pritoževali, da ne morejo poslušati, ker je preglasno. Potem pa nasprotno: z aparatom v ušesih sem jaz ženi rekel, če ne bi dali TV malo bolj na tiho, ker je preglasen, pa je rekla, da ne. Pri zajtrku sem slišal kose, kako pojejo na vrtu. Na sprehodu skozi gozd sem slišal množično žvrgolenje ptic v drevesih. Na travniku sem spet slišal murne, ki jih nisem slišal že 15 let. To je bil dejansko nov svet.

Pri testiranju različnih aparatov sem subjektivno ocenil, da najdražji aparat v ponudbi, kljub marketinškim obljubam po selektivnem digitalnem procesiranju posebnih zvočnih pojavov vzporedno z več procesorji, nima nobene dodane vrednosti proti srednjem aparatu istega proizvajalca. To sicer ne pomeni, da kakšen drug uporabnik ne bi mogel občutiti razlike, a jaz je nisem. Po tem, ko sva z Romanom Demirom “izžela” aparat in izkoristila prav vse možnosti drobnih nastavitev, tudi nisem zaznal znatne razlike med srednjim modelom bolj priznanega proizvajalca in začetnim modelom manj znanega proizvajalca. A ključ za to je bilo fino nastavljanje parametrov delovanja, kar pa je  močno olajšala najina obojestranska sposobnost za izmenjavo fizikalnih informacij o zaznavanju zvoka. Govorila sva o herzih, o frekvenčnih območjih ojačevanja, o decibelih – brez tega nemara pacient ne more audiologu prenesti dovolj subjektivne informacije, da bi mu lahko manj kompleksen aparat nastavil enako dobro kot vrhunskega.

Pri izbiri aparata sem se ravnal tudi pragmatično. Nisem izbral modela, ki s tanko žičko pripelje elektromagnetno valovanje v sluhovod in ga tam spremeni v zvok, ampak aparat, ki zvok generira že v ohišju za ušesom in zvok v sluhovod pripelje po drobni plastični cevki – valovodu. Razlika v kakovosti zvoka je bila zame namreč res minimalna, a zato je bil aparat mehansko dosti bolj odporen in lažje ga je bilo vstavljati v sluhovod. Iskal sem pač pragmatiko za naslednjih 5 let.

Testiranje sem zaključil in prevzel izbrani aparat. Tinitus (neobstoječe piskanje v ušesih), za katerega so mi na audiološki kliniki rekli, da ga je praktično nemogoče odpraviti in naj se sprijaznim z njim (in sem zadnjih 10 let tudi se), mi ob uporabi aparata skoraj izgine, včasih pa povsem. Roman Demir mi je razložil, da pri aparatih ne gre samo za tehnologijo, ampak tudi odziv naših možganov nanjo. Da se možgani na nove zvočne dražljaje, ki jih omogoča aparat, odzovejo. Možganske poti se prilagodijo in zaznavanje zvokov se spremeni. Stalno vzbujanje receptorjev za visoke frekvence, ki so pri meni “lenarili” desetletje in več, jih je znova pognalo v tek, možgani sprejemajo nove dražljaje, ki preglasijo tinitus v moji glavi, da ga ne slišim več.

Romanu sem neskončno hvaležen, da si je zame vzel čas, da sva v iterativnem postopku prišla do dna mojim težavam in jih ustrezno preslikala v nastavitve mojega slušnega aparata. Brez takega pristopa je še najboljši slušni aparat le brezvreden čip z milijoni tranzistorjev, senzorji in reproduktorji zvoka.

 

Tom Erjavec, 60 let, Ljubljana

 

 

Pripis: zgornji zapis ni v ničemer spremenjen. Vse je tako, kot je po elektronski pošti zapisal g. Erjavec, kateri nam je tudi dovolil objavo.

 

Več izjav naših strank preberite tule >>

TEST SLUŠNIH APARATOV: UNITRON MOXI ALL

Peter Arčon, Informacijski center Varna starost

Ste že slišali za revolucionarno novost na področju slušnih aparatov? Berite naprej! V AUDIO BM je na voljo model slušnega aparata, ki si ga bodo želeli tudi tisti, ki nimajo težav s sluhom. Novi Moxi All je majhen in neopazen inteligentni slušni aparat, ki obenem prevzema tudi vlogo brezžične slušalke. Preplet obeh tehnologij nudi odlično uporabniško izkušnjo uporabnikom ANDROID in IPHONE pametnih telefonov.

Bistvena prednost – za razliko od ostalih slušnih aparatov – se slušni aparat Moxi All, edini na svetu v tem trenutku, neposredno poveže s katerimkoli pametnim telefonom (ANDROID ali IPHONE), kar je neprimerno bolj uporabno od prejšnjih verzij, ki so delovale prek vmesnikov, ali pa takšno povezovanje omogočajo le za uporabnike IPHONE pametnih telefonov (MFi -Made for iPhone). Ker se Moxi All slušni aparat brez vmesnikov povezuje s katerimikoli slušnimi aparati je dobil ime Moxi All (MFA – Made for all).

Telefonske klice sprejemate preko slušnega aparata (signal za dohodni klic in glas klicatelja slišite direktno v slušnem aparatu), ki vam tako med drugim izvrstno nadomesti opremo za prostoročno vožnjo avtomobila. Enostavneje ne gre. Na telefon si prek Google play ali App Store trgovine namestite brezplačno aplikacijo Unitron Remote Plus, ki vam omogoča pregledno vizualno izbiro med različnimi programi aparata (samo primer: program »voznik« recimo pojača zvoke z desne in zadnje strani, da bolje slišite sogovornike v avtomobilu), prav tako lahko sami v vsakem slušnem okolju večate ali zmanjšujete glasnost. Grafični vmesnik je za naglušne še kako pomemben in ne boste verjeli, kako pomaga, če lahko vidite, da je aparat nastavljen bolj naglas. Dejansko deluje. Glasnost lahko upravljate tudi s pritiskom na gumb na samem aparatu, v kolikor nimate s seboj pametnega telefona.

Pohvale vredna je tudi rubrika »Moje ocene«. Vsakič, ko spreminjate nastavitve, lahko spremembo opišete ali samo ocenite stopnjo zadovoljstva. Gre za uporabnikom prijazen in enostaven način, da izkušnje z aparati v posameznih zvočnih okoljih in konkretnimi nastavitvami delite z vašim akustikom v vašem slušnem centru. Ta sistem lahko močno izboljša učinkovito prilagajanje programov vsakemu uporabniku posebej, predvsem pa skrajša in objektivizira kaj in kako slišimo in kaj ne, kar je praviloma težko razumljivo opisati.

 

Peter Arčon, Informacijski center Varna starost

 

Sam zaušesni slušni aparat vizuelno ni bistveno drugačen od prejšnjih generacij (Moxi Fit). Sicer je malenkost širši, kar utemeljujejo z boljšo zaščito proti vlagi, predvsem pa ga poganja malo večja in zmogljivejša baterija (namesto 312, zdaj 13). Bojazen, da se bodo baterije aparata, ki je prek bluetooth tehnologije ves dan priklopljen na telefon, prehitro izpraznile, se je izkazala za povsem neupravičeno. Še več: močnejša baterija ohranja aparat pri življenju bistveno dlje, po testiranjih med kar 12 in 14 dni celodnevne uporabe, kar je bistveno več od aparata generacije Moxi Fit. Zanimivo in tudi razumljivo je, da se leva slušalka, prek katere potekajo telefonski klici, praviloma izprazni kak dan prej. Priporočam, da kljub enodnevnem zamiku enostavno zamenjajte obe bateriji hkrati.

Prostora za izboljšave je še nekaj. Morda je prenos telefonskega klica na zgolj eno slušalko narejen namenoma, vendar bi pričakoval, da bo pri naslednjih generacijah to izbira uporabnika. Med telefonskimi klici se mi je večkrat zgodilo, da so me na drugi strani slabo slišali. Posredovanje vašega govora poteka prek mikrofona v zaušesnem aparatu, kot tudi prek telefonskega mikrofona, zato morate ugotoviti, v kakšno lego in oddaljenost postaviti telefon, da boste najbolje slišni. Ko najdete pravo pozicijo, je težava rešena.

Najverjetneje bo naslednja generacija omogočala tudi prenos glasbe in zvoka videov z povezljivih naprav. Ali si predstavljate aplikacijo »Ask Google« neposredno povezano z vašim aparatom? Tako boste imeli v vsakem trenutku dostop do vseh informacij. No, takrat bodo take naprave najbrž že nosili vsi, tudi dobro slišeči… .

Tehnologija je sicer super, a vendar to ni dovolj. Posebej pri slušnih aparatih, kjer gre za povsem individualne nastavitve naprav in kjer v primeru kakršnekoli težave, šteje res hitra odzivnost in strokovnost, se še posebej izkažejo znanje, izkušnje, prilagodljivost in prijaznost osebja slušnega centra podjetja AUDIO BM. Skupaj z Maxi All je to zmagovalna kombinacija za vaš sluh.

Napisal Peter Arčon, uporabnik Moxi All slušnih aparatov.

 

Več o Moxi All slušnih aparatih >>

Brezplačno jih preizkusite v najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

1 2 3

Iskanje

+
0