ODDAJA “MOJE MNENJE” – TUDI O SLOVENSKEMU ZNAKOVNEMU JEZIKU

V oddaji MOJE MNENJE smo komentirali različne aktualne teme in se dotaknili tudi sluha, slušnih aparatov ter Slovenskega znakovnega jezika.

Danes 14. novembra praznujemo 5. Dan slovenskega znakovnega jezika, ki je posvečen umestitvi znakovnega jezika v Ustavo RS.

V studiu (z leve proti desni): Franci Urankar, dr. Leo Šešerko, Bernarda Škrabar, dr. Jaro Berce, voditeljica Vida Petrovčič

Vlada Republike Slovenije je dne 2. januarja 2014 v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju v RS – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika.


Ravno na ta datum, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ).


Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe.

Ogled oddaje >>

URAVNOTEŽENO ŽIVLJENJE LAHKO PRIPOMORE K OHRANJANJU SLUHA

Če želite dobro slišati, se morate dobro tudi počutiti. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov za navdih!

Jejte kakovostno

Zdrava prehrana lahko vpliva na stopnjo izgube vašega sluha. To lahko velja še posebej za visoke zvoke, kot so otroški glasovi in tišji govor. Sledi nekaj nasvetov za vsakodnevno zdravo prehranjevanje:

  • Uživajte v svoji hrani, vendar jejte manj
  • Naj polovico vašega krožnika predstavljata sadje in zelenjava
  • Jejte veliko polnozrnatih žitaric
  • Pijte mleko z manj maščobe            
  • Jejte hrano z manj soli
  • Pijte veliko vode in se izogibajte sladkanim pijačam

Spankovich & Le Prell (2013), Dietary Guidelines for Americans (2010)

Privoščite si sprostitev

Ste vedeli, da študije izgubo sluha in šumenje v ušesih povezujejo z različnimi povzročitelji stresa, kot sta dolgotrajna bolezen in izgorelost? Sledi nekaj nasvetov za obvladovanje stresa skozi cel dan:

  • Mirno in pozitivno si recite “To zmorem”, “Korak za korakom”.
  • Počnite to, kar vas veseli. Vsak dan poskusite narediti vsaj eno stvar, v kateri uživate: preberite knjigo, obiščite prijatelja ali pa pojejte kaj dobrega.
  • Vsakodnevno sproščanje. Naučite se in izvajajte vaje za sprostitev, ki vam ustrezajo, kot so dihalne vaje, joga ali meditacija.
  • Ustavite stres takoj, tako da si dovolite priti nazaj v normalen ritem, preden se ga nakopiči preveč. Petkrat globoko vdihnite, počasi štejte do 10, spijte kozarec vode ali pa se za minuto sprehodite.

Hasson et al (2011), The American Heart Association (2014)

MIT: S SLUŠNIM APARATOM BO VSE PREGLASNO

Vsekakor drži, da so slušni aparati neke vrste ojačevalci. Sprva je bil namen slušnega pripomočka ojačati čisto vse zvoke, ne glede na to katero področje sluha je bilo prizadeto. Tudi slušni pripomoček troblje gospe madame Fanny La Fan iz kultne angleške serije Alo, Alo (‘Allo ‘Allo) je služil enakemu namenu, ojačati vse zvoke. Ta slušni pripomoček René-jeve tašče mnogim še dandanes predstavlja sinonim slušnih pripomočkov.

Mlajše generacije bi se na tej točki znale vprašati o čem piše avtor tega članka, kakšen Alo, Alo, kakšna madame Fanny La Fan in kdo za vraga je René? Tistim, katerim je začetek tega članka z omenjanjem te humoristične serije vrnil kakšen nasmeh na obraz ali še kakšen spomin več, bi se znali vprašati kako to, da pisec v letu 2019 uporablja za primer serijo, ki se je snemala od leta 1982 do leta 1992? No, da izstopimo za trenutek iz tretje osebe: ker so še danes, v letu 2019, prisotni številni miti kot je ta, ki sega v čas Herr Flick-a.

Slabih pet let po zadnjem, 85. delu te priljubljene serije, je slušni aparat že bil dokaj individualno prilagodljiv. Do leta 2005 je 80% vseh slušnih aparatov bilo že digitalnih. Danes, v letu 2019, so vsi strahovi v povezavi s slušnimi aparati enostavno odveč. Slušni aparati že nekaj časa vsebujejo komponento, katero najdemo v vseh profesionalnih glasbenih studiih, in sicer limiter oz. po slovensko: omejevalnik. Poenostavljeno, ta skrbi za to, da se vsi preglasni zvoki ne ojačajo še dodatno, ampak ravno nasprotno, omejevalnik poskrbi za to, da noben zvok ne preseže meje udobja. Brez kančka dvoma bi lahko rekli, da slušni aparat z omejevalnikom v takšnih primerih dejansko ščiti sluh, saj v milisekundah omeji preglasne zvoke. Nekaj česar sami ne moremo storiti drugače, kot fizično prekriti svoja ušesa z rokami, a naš reakcijski čas se ne meri v milisekundah in preden bi uspeli reagirati, bi poka ali drugega nenadnega glasnega zvoka bilo že konec.

“To že, vendar je ropot posode pri pomivanju nevzdržen, otroci so preglasni …” bi še znal potarnati kakšen uporabnik slušnih aparatov. Presbycusis ali starostna izguba sluha predstavlja kar 80% diagnoz pri ljudeh nad 65. letom starosti, kjer so najbolj poškodovane zunanje dlačnice, ki skrbijo za visoke frekvence. Ojačanje aparata je tako največje ravno pri visokih frekvencah kamor spadajo po frekvenčnem območju tudi ropot posode, glas otrok … Slušni akustiki imajo na voljo programsko orodje s katerim se da natančno in individualno prilagajati ojačitev posameznih frekvenc in tako eliminirati preglasno doživljanje pospravljanja posode ali (pre)veselih otroških krikov in vzklikov.

Veliko slušnih aparatov je še danes takšnih, da imajo tipke, s katerimi lahko prilagajamo glasnost aparata kadar se znajdemo v takšni situaciji, najnovejši slušni aparati so pa že pametni kot naši telefoni. Sami zaznavajo v kakšnem okolju se nahajajo in sami, prav tako v milisekundah, spreminjajo parametre tako, da uporabniku ni več potrebno ročno regulirati slušnega aparata, spreminjati programov, ga dajati bolj na glas ali bolj potiho. Le še natakniti oz. vstaviti ga je še potrebno, ostalo bo slušni aparat naredil sam.

Z današnjimi pametnimi slušnimi aparati nam več ni potrebno skrbeti, da bi zvoki bili preglasni in lahko smo več kot le dobro pripravljeni na najbolj znameniti stavek omenjene serije: “Listen to me carefully, I shall say this only once!” (op. “Dobro me poslušaj, to bom povedal le enkrat!”).

Vabljeni na brezplačni preizkus sluha in brezplačno testiranje najnovejših slušnih aparatov.

10 NASVETOV GLEDE UPORABE BATERIJ ZA SLUŠNE APARATE

Veliko besed se izgovori na račun baterij za slušne aparate. Uporabniki slušnih aparatov radi in pogosto poročajo o različnih dobah trajanja baterij. Zgodbe se navadno razlikujejo od uporabnika do uporabnika.

Nekonsistenten čas trajanja baterij za slušne aparate je ob zelo razvejanem in dinamičnem življenjskem slogu povsem spremenljiv. Da bo razumljivo, kaj vse vpliva na čas trajanja baterij vabljeni k nadaljevanju branja.

5 POMEMBNIH INFORMACIJ

Kaj najbolj vpliva na čas trajanja baterij?

  1. rok uporabnosti in kvaliteta baterij
  2. čas nošnje slušnega aparata
  3. čas od odstranitve zaščitne nalepke do vstavitve baterije v slušni aparat
  4. zvočna okolja
  5. kvaliteta in moč slušnega aparata

1.
Prvo točko predstavljata rok uporabnosti in kvaliteta, saj to vpliva na vzdržljivost baterije. Vse baterije za slušne aparate morajo imeti napisan datum uporabnosti, kateri običajno znaša nekaj let od dneva izdelave. Čas vpliva tako na aktivirano, kot na neaktivirano baterijo za slušne aparate.

2.
Drugo točko predstavlja čas nošnje slušnega aparata oz. čas uporabe slušnega aparata. Več časa kot uporabnik nosi slušni aparat, prej se bo seveda izpraznila baterija. Ni pa vseeno kje uporabnik nosi slušni aparat, a o temu malce kasneje, v četrti točki.

3.
Zelo pomembna informacija, katera je mnogim uporabnikom prinesla tudi do cel dan več delovanja kot sicer. Vse baterije za slušne aparate, razen polnilnih, so na bazi cinka in zraka. Nalepka, ki je zalepljena čez vsak pozitiven pol baterije, preprečuje vdor zraka v notranjost baterije, kjer se skriva cink. Če dobro pogledate, boste ugotovili (če tega še niste), da je na pozitivni strani baterije moč videti eno do štiri majhne luknjice, skozi katere vdira zrak v notranjost baterije in tako sproži kemično reakcijo, ki baterijo napolni, saj cink brez zraka ne bo reagiral.
Različni proizvajalci baterij navajajo različne reakcijske čase potrebne za pričetek kemijske reakcije. Čeprav nekateri proizvajalci zagotavljajo, da se celotna kemična reakcija prične v desetih sekundah, kljub temu predlagamo, da se počaka vsaj eno minuto preden po odstranitvi nalepke vstavimo baterijo v slušni aparat. Pogosto uporabniki tudi vprašajo ali je res, da se ne smemo s potnimi rokami dotikati baterije? Deloma drži, vendar le v tem času, ko se pričenja kemična reakcija. Torej, ko odstranimo nalepko in počakamo minutko, potem manjša količina pota, ki se nam lahko pojavi na prstih in dlaneh, ne bo več mogla narediti škode. Lahko jo pa naredi preden se reakcija konča, saj pot lahko zamaši te majhne luknjice in bo posledično manj zraka prišlo v notranjost baterije, da bi se pomešal s cinkom.

4.
Zvočna okolja precej vplivajo na trajanje baterij. Ni vseeno ali slušni aparat uporabljamo na mirni terasi, kjer prebiramo jutranje novice ali smo na praznovanju rojstnega dne ali na koncertu. Slušnemu aparatu lahko naložimo manj ali več dela. Bolj kot je okolje zahtevno, večja bo poraba.

5.
Kvaliteta in moč slušnega aparata znatno vplivata na porabo baterij. Sicer ne tako kot na primer pralni stroj, kjer bo kvalitetnejši porabil manj energije, tukaj je obratno. Več, kot bo slušni aparat procesiral, več kot ima funkcij, več energije potrebuje.

VELIKOSTI BATERIJ

Baterije za  slušne aparate prihajajo v štirih različnih velikostih in njim pripadajočim standardiziranim oznakam. Vsaka velikost baterije mora namreč biti označena tako z barvo, kot s številko:

Številčna oznaka:Barvna oznaka:Čas trajanja*:
10RUMENA3 – 5 dni
312RJAVA7 – 10 dni
13ORANŽNA10 – 14 dni
675MODRAdo 1 mesec

*Točen čas trajanja je zaradi različnih dejavnikov v naprej praktično nemogoče določiti. Slušni aparat se običajno uporablja najmanj 10 ur dnevno, več je seveda bolje. V razpredelnici je upoštevan okvirni čas nošnje 10 ur dnevno.

10 KORISTNIH NASVETOV

DOBRO JE:

  1. Pustiti baterijo “počivati” minutko po odstranitvi nalepke.
  2. Zavreči baterijo v kolikor se slušni aparat zmoči.
  3. Imeti rezervne baterije v žepu/torbici.
  4. Odpreti predalček z baterijo, kadar ne uporabljamo slušnega aparata.
  5. Imeti tester stanja baterije.

SLABO JE:

  1. Hraniti baterije v kopalnici ali v hladilniku.
  2. Pustiti baterijo v slušnem aparatu, če vemo, da ga dlje časa ne bomo mogli uporabljati.
  3. Kupiti baterije brez, da bi pogledali na datum uporabnosti.
  4. Hraniti baterije na dosegu otrok ali hišnih ljubljenčkov.
  5. Odlepiti nalepke na vseh baterijah. Samo tiste in toliko, kolikor rabimo.

CENA BATERIJ ZA SLUŠNE APARATE

Cena baterij za slušne aparate ni enotna. V povprečju se gibljejo cene enega zavitka baterij (6 kosov baterij) od 5 – 6 €. Navadno za deset zavihkov odštejemo od 50 – 60 €. 

V AUDIO BM slušnih centrih in v naši spletni trgovini lahko pridete do desetih zavitkov kvalitetnih baterij (60 kosov baterij) že po ceni 0,5 € / baterijo oz. 3€ / zavihek šestih baterij kot tudi do testerja za prikaz polnosti baterije.

3 MINUTNI SPLETNI TEST SLUHA

Odslej vam je na voljo hitri spletni test sluha. Z AUDIO BM spletnim testom sluha lahko le v nekaj minutah ocenite kako dobro slišite. Prosimo upoštevajte, da ta test ni klinično diagnostični preizkus sluha in ni nadomestilo za natančen in strokoven preizkus sluha.

Kako poteka spletni test sluha?
Najprej boste izbrali vrsto slušalk. Na izbiro imate vušesne ali naglavne. Glasnost vaše naprave boste prilagodili na 50%. Da bo meritev natančna, bodite v mirnem okolju. Po izvedeni meritvi nizkih, srednjih in visokih frekvenc boste odgovorili na nekaj vprašanj, ki se nanašajo na vaša subjektivna opažanja.

Kakšne rezultate dobim?
Takoj po opravljenem spletnem testu sluha boste na zaslonu videli rezultat. Podrobno poročilo vam bomo poslali na vaš elektronski naslov. Storitev je popolnoma brezplačna.

Kako natančen je spletni test sluha?
Natančnost in rezultat sta odvisna od natančnosti izvedbe spletnega testa. S tonskim testom se predvsem ugotavlja, če obstaja razlika pri zaznavanju nizkih, srednjih in visokih tonov. Ta test ni nadomestilo za strokoven preizkus sluha, zato vas vabimo v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer bomo natančno in strokovno preverili vaš sluh z avdiometrom. Tudi meritev sluha z avdiometrom v AUDIO BM slušnih centrih zagotavljamo brezplačno.

Komu je spletni test sluha namenjen?
Vsem, ki želite hitro in enostavno sami preveriti kako dobro slišite.

Takoj sedaj želim s spletnim testom preveriti svoj sluh >>

PAMETNI SLUŠNI APARATI. PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST

Kako je potekal razvoj slušnih aparatov?

Včasih so bili slušni aparati zgolj analogni ojačevalci zvoka. Neselektivno so okrepili vse zvoke. Pomembne in nepomembne. Mnogi se še spomnijo, da je bilo poslušanje precej moteno zaradi poudarjenih šumov in pogostega piskanja. Sluhovod je bilo potrebno z ušesnim vložkom popolnoma zapreti, kar tudi ni bilo prijetno in naravno. Prenekateri naglušni se niso uspeli navaditi na takšne slušne aparate. Žal se zaradi nepoznavanja novosti in zaradi dolgega obdobja, ko napredek v slušnih aparatih ni bil velik, slušnih aparatov še sedaj drži slab sloves, čeprav pametni slušni aparati delujejo drugače. Spoznajmo nekaj podrobnosti.

Kaj se je spremenilo v slušnih aparatih?

Vse! Tehnologija se je iz analogne spremenila v digitalno. Slušni aparati so že pred leti postali pametni. Nič več ne ojačujejo vseh zvokov enako. Če zaznajo povečan hrup, tega okrepijo manj, kot okrepijo govor. Skrb za odlično slišnost in razumevanje govora je prioriteta. Največji izziv so še vedno okolja, kjer je ob prisotnosti hrupa več sogovornikov. Najnovejši pametni slušni aparati tudi tukaj zagotavljajo odlične rezultate. Po zaslugi sprotnih povratnih informacij (UNITRON Patient Insights), ki jih uporabniki slušnih aparatov preko brezplačne aplikacije na enostaven način sporočajo v oblak, so slušni aparati vsak dan pametnejši. V odvisnosti od preferenc uporabnikov v različnih situacijah se algoritmi, ki delujejo v slušnih aparatih učijo. Ko ponovno nastopi podobna slušna situacija, kot je že bila, slušni aparati samodejno preklopijo v najprimernejše delovanje za prepoznano slušno okolje.

Kakšna okolja slušni aparati ločijo?

Prepoznavajo desetine okolij. Najpomembnejša so na primer: pogovor v tišini, pogovor v skupini, pogovor v hrupu, glasba … Če uporabnik želi drugačno nastavitev, kot je samodejna, jo lahko po svoji presoji spremeni. Vse več uporabnikov za brezžično upravljanje in učenje slušnih aparatov uporabljajo kar svoj pametni telefon.

Kaj še omogoča povezava slušnih aparatov s pametnim telefonom?

Izpostavili bi prostoročno telefoniranje, ki je silno preprosto. Telefona ni potrebno niti prijeti v roke. Ko uporabnik prejme dohodni klic, se zvonjenje prenese v slušna aparata. Tako naglušna oseba klica zagotovo ne presliši. Sprejem klica se izvede z dotikom enega slušnega aparata, glas klicočega pa se posluša kar preko obeh slušnih aparatov. To je izvrstno saj zagotavlja zelo kakovostno in enostavno telefoniranje. Poleg prostoročnega telefoniranja lahko uporabnik s slušnimi aparati brezžično posluša tudi glasbo, navigacijske napotke, Viber, Skype …

Ali je izboljšano tudi poslušanje televizije?

Poslušanje televizije s slušnimi aparati še nikoli ni bilo tako enostavno in kakovostno, kot sedaj. Tudi televizijo namreč lahko povežemo s pametnimi slušnimi aparati. Še pred kratkim je za brezžično povezavo bila potrebna dodatna vmesna naprava. Sedaj se zvok iz televizije prenese neposredno v slušna aparata. Tako se povsem izločijo negativni vplivi razdalje, hrupa in odmeva na zvok. Televizija se posluša v stereo tehniki, zvok pa je kristalno jasen.

Katera tehnologija omogoča brezžično povezljivost?

Tehnologija Bluetooth, mednarodni standard za brezžično povezljivost, je na čelu revolucije, ki uporabnikom slušnih aparatov omogoča povezovanje z drugimi napravami. Bluetooth je le eden izmed številnih brezžičnih protokolov, ki jih najdemo v slušnih aparatih in je najpogostejša povezava do potrošniške elektronike, ki jo ljudje uporabljamo vsak dan. Ljudje, ki uporabljajo slušne aparate, opremljene s tehnologijo Bluetooth, se lahko povežejo s pametnimi telefoni, tabličnimi računalniki, avtomobilskimi radii in navigacijo, računalniki, televizorji in oddaljenimi mikrofoni.

Bluetooth tehnologija izboljšuje možnosti, da lahko odlično slišite v skoraj kateremkoli okolju.

Kateri je največji problem naglušnih, ki uporabljajo slušne aparate?

Tudi ko so zvoki dovolj glasni, naglušnim pogosto niso dovolj jasni. Zato je izjemno koristno, če slušni aparati zvoke izboljšajo in če zvoki pridejo neposredno v uho. Uporabniki sodobnih pametnih slušnih aparatov poročajo, da glasba in televizija na primer zvenita bolje, če so slušni aparati brezžično neposredno povezani s predvajalnikom ali televizijo preko Bluetooth. Preden se je Bluetooth začel uporabljati v slušnih aparatih, so uporabniki potrebovali ločen kos opreme, imenovan “streamer”, za prenos signala Bluetooth iz druge naprave. Medtem ko je Apple leta 2013 predstavil lastniški protokol Bluetooth za povezovanje slušnih aparatov z napravami Apple, je letos Unitron predstavil svoje slušne pripomočke na tehnologiji DISCOVER, da se lahko uporabniki slušnih aparatov povežejo s telefoni Android, iPHONE in katero koli drugo napravo, ki podpira Bluetooth, brez uporabe streamerja.

Tudi pogovor v hrupnem okolju je s pametnimi slušnimi aparati lažje razumeti. V nekaterih situacijah imajo uporabniki možnost, da svoje slušne pripomočke, ki podpirajo Bluetooth, povežejo z dodatnimi osebnimi mikrofoni – ali celo uporabljajo svoj pametni telefon kot mikrofon – za pretakanje glasov, ki jih želijo slišati neposredno v uho. V hrupni restavraciji lahko na primer pametni telefon predajo partnerju na večerji, da se pogovorita.

Pametni slušni aparati in umetna inteligenca (UI)

Brez dvoma ste v svojem življenju že naleteli na umetno inteligenco, ampak ali ste vedeli da lahko s pomočjo pametnih slušnih aparatov personalizirate vaš sluh?

Umetna inteligenca (UI) se danes uporablja za marsikaj. Sega od preproste umetne inteligence, ki pomaga predlagati vaš naslednji Netflixov film, do kompleksnega strojnega učenja naprav, ki lahko napoveduje prihodnje rezultate na podlagi tega, česar so ga ljudje naučili. Lahko »trenirate« tudi vaše pametne slušne aparate.

Izraz umetna inteligenca se je pojavil sredi 50ih let in je danes prisoten že skoraj v vsakem domu. Razlog je v tem, da nam umetna inteligenca olajša vsakodnevno življenje. Na delu je na primer ko vam daje priporočila za vaš naslednji dopust, film, nakup … karkoli si zaželimo.

Umetna inteligenca je na delu takrat, ko človek usposobi sistem ali stroj za izvajanje naloge, ki bi jo človek zmogel izvesti, vendar počasneje od stroja.  Na primer iskanje najhitrejše poti z ogledom zemljevida. Z dobro mero treninga lahko umetna inteligenca predvidi različne možne izide.

Globlji sistem umetne inteligence, imenovan strojno učenje, lahko napoveduje rezultate na podlagi tega, česar so ga ljudje naučili, čeprav nikoli ne moremo biti prepričani, da je rezultat 100% pravilen. Torej umetna inteligenca lahko naredi veliko stvari, ki nam pomagajo izboljšati kvaliteto življenja, vključno z izboljšanim poslušanjem preko pametnih slušnih aparatov in aplikacij. A četudi se UI včasih zdi pametnejša od ljudi, ne pozabimo, da sistem usposabljajo ljudje in bo umetna inteligenca vedno potrebovala ljudi za vnos informacij, ažuriranje informacij, validacijo rezultatov in doseganje ciljev.

Kaj še prinaša prihodnost na področju pametnih slušnih aparatov?

Ker se slušni aparati nosijo 14 ur na dan, nekateri se celo povezujejo na internet, imajo potencial kot naprave za spremljanje zdravja, kar je pomembna korist glede na povečana zdravstvena tveganja. Če imajo slušni aparati merilnike pospeška lahko z njimi spremljamo podatke o gibanju in lahko na primer javijo, če se zazna padec osebe.

Pričakujemo lahko, da bomo s slušnimi aparati merili temperaturo, srčni utrip … Obstaja neverjeten svet možnosti! Slušni aparati vse bolj prevzemajo različne funkcije, ki si jih v slušnih aparatih še pred kratkim nismo mogli niti zamisliti.

Kdaj je pravi čas za slušne aparate?

Kdaj je pravi čas za slušne aparate, je eno izmed težjih vprašanj, sploh če ne veste kje in kako dobiti odgovore. V glavi se vam poraja veliko vprašanj, kot na primer: »Ali sploh slabo slišim? Kako ugotovim, da slabo slišim? Ali je bolje, da počakam ali se čim hitreje odločim za slušni pripomoček?«

Če ne veste, kako slišite vi ali vaši svojci, obiščete najbližji AUDIO BM slušni center in sluh brezplačno ter brez napotnice preverite.

Kaj se zgodi, če odlašamo predolgo?

To je tako, kot če umetni inteligenci ne bi zagotavljali podatkov. V primeru naglušnosti možganom ne zagotavljamo informacij o zvokih, ki nas obdajajo. Posledično možgani sčasoma niso več vešči prepoznavanja zvokov in govora. Zavedajmo se, da poslušamo z možgani. Raziskave tudi kažejo, da se v primeru neukrepanja poveča tudi tveganje za demenco. Slušni aparati niso več tabu ampak so moderni pripomočki s katerimi si zvišamo kvaliteto življenja.

AUDIO BM NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

Do 3. oktobra v Cankarjevem domu poteka Festival za tretje življenjsko obdobje, ki tokrat ponuja več kot 80 brezplačnih dogodkov za aktivno starost, več kot 120 pevskih, plesnih in drugih kulturnih dogodkov na dveh odrih, več kot 10 strokovnih razprav in ponudbo, bogate informacije in  brezplačne meritve krvnega sladkorja, vida in sluha.


IZ MEDIJEV:

Kot eden od vodilnih ponudnikov slušnih aparatov in dodatnih tehničnih pripomočkov za naglušne in gluhe se na festivalu predstavlja tudi podjetje AUDIO BM.

»Izguba sluha je naraven proces, v največ primerih pogojen s starostjo. Do nje pride postopoma, kar v praksi pomeni, da ljudje pogosto še slišijo in razumejo v mirnejših okoljih, vse bolj pa se izgubljajo, ko je zvokov več in se ti prepletajo. Na splošno se težava prične s postopnim upadom visokih frekvenc. Slabši sluh pa lahko povzročijo tudi bolezen, poškodba ali daljša izpostavljenost hrupu. Poslabšanje sluha povzroča pri ljudeh nezadovoljstvo in družbeno izoliranost. Sodobni slušni aparati znatno izboljšujejo kakovost življenja. Omogočajo lažjo komunikacijo in družbeno aktivnost. Raziskave tudi kažejo, da stimulacija možganov z zvokom pomaga preprečevati nastanek demence in depresije,« je na 19. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki poteka v Cankarjevem domu, povedal direktor podjetja AUDIO BM Franci Urankar.

Direktor podjetja AUDIO BM Franci Urankar in dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Zato medicina tudi temu področju posveča precej pozornosti. V povezavi s tehnološkim napredkom je sluh omogočen skoraj vsem, ki imajo okvaro tega čutila. Današnji pametni digitalni slušni aparati zagotavljajo, da so tihi zvoki slišni, vendar obenem tudi skrbijo, da zvoki niso preglasni in neudobni. Mnoge odlične izboljšave vključujejo funkcije, ki ščitijo sluh pred nenadnimi močnimi zvoki in povečajo možnost razumevanja govora tudi v težjih akustičnih razmerah. Prav tako so na voljo izjemno prilagodljive možnosti nastavitev slušnega aparata.

Milan Kučan in Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušnih centrov.

»Ljudi želimo ozavestiti o tem, da je za kakovostno življenje pomembno poskrbeti tudi za dober sluh. Slušni aparati niso tabu in o njih je potrebno spregovoriti. Pametni slušni aparati mnogim vrnejo veselje, to pomeni, da so občutki sramu pri naglušnih popolnoma neutemeljeni. Prav nasprotno – slušne aparate bi pravzaprav morali nositi enako kot očala, ki so že dolgo dobro sprejet dodatek,« je poudaril Urankar.

Soniboj Knežak, Marko Koprivc, predsednik Državnega zbora Dejan Židan in Franci Urankar.

AUDIO BM je podjetje s trinajstimi slušnimi centri po vsej Sloveniji, in sicer z dvema v Ljubljani, po enega pa imajo v Celju, Trbovljah, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Velenju, Murski Soboti, Brežicah, Kranju, Šempetru pri Gorici in na Jesenicah. Njihove storitve zajemajo brezplačno testiranje sluha in preizkus katerihkoli slušnih aparatov, kar je edinstveno v Sloveniji. So pooblaščeni dobavitelj in servis za slušne aparate Unitron in Sonic, ki sta eni izmed najbolj uveljavljenih in tehnološko dovršenih znamk tovrstnih aparatov. Poleg navedenega imajo tudi številne dodatne tehnične pripomočke za naglušne in gluhe, ki ustrezajo Zakonu za Izenačevanje možnosti invalidov (ZIMI) ter dodatkov za uporabnike slušnih aparatov. Med njihovo ponudbo so še mehki čepki Alpine, ki so namenjeni za zaščito pred vodo ali hrupom, individualno izdelani čepki za zaščito sluha, trakovi za ušesa za zaščito pred močenjem sluhovoda. Profesionalno zaščito za sluh, med njimi slušne olive oz. ušesne vložke, izdelujejo po najsodobnejših računalniških postopkih, in sicer s 3D tiskanjem. Uporabljajo najnovejšo programsko opremo za testiranje in nastavljanje slušnih aparatov. Za svojo odličnost so prejeli tudi mednarodno nagrado Award Of Excellence.

Tako o nas pišejo številni slovenski mediji. Odgovorno se bomo še naprej trudili za zadovoljstvo naših strank!

MEDNARODNI DAN GLUHIH 2019 – »PRIPRAVLJENI SPREJETI DRUGAČNOST?«

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, kot reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom skupaj z Društvom gluhih in naglušnih Celje organizirata kulturni program v počastitev Mednarodnega dneva gluhih.

Slavnostna akademija s kulturnim programom bo v soboto, 21. septembra 2019, ob 13. uri v Celjskem domu (Krekov trg 3, Celje).

Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V Zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporablja slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluhoslepih oseb, ki uporablja znakovni jezik ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom.

Svetovna zveza gluhih (WFD-World Federation of the Deaf) je leta 1958 v Rimu v Italiji sprejela svetovno manifestacijo »Mednarodni teden gluhih«, ki ga povsod po svetu praznujemo zadnji teden v septembru, na počastitev prvega svetovnega kongresa, ki je bil organiziran  v mesecu septembru leta 1951. Tokratni 60. mednarodni dan gluhih bo v Celju.

Na ta dan oziroma teden gluhih želimo opozoriti javnost na nevidno invalidnost – gluhoto in na težave, s katerimi se gluhi in naglušni srečujejo v vsakodnevnem življenju. Invalidi sluha in govora so pogosto ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov.

Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Organizacije gluhih so med najstarejšimi in so gluhim na temelju solidarnosti, samopomoči, istih izkušenj s slišečim okoljem in ob pomoči posameznikov z znanjem materinega jezika gluhih – znakovnega jezika, zagotavljale uveljavljanje specifičnih potreb in pomembno pripadnost svojemu socialnemu okolju.

Ob letošnjem letu opozarjamo na nevidno diskriminacijo gluhih na številnih področjih življenja in dela gluhih oseb. Pravica gluhih, da pridobijo svoj jezik t.j. znakovni jezik od samega rojstva. Identiteta gluhih opredeljuje gluhe kot pripadnike kulturne in jezikovne skupnosti, ki uporablja znakovni jezik kot materni ali naravni jezik za sporazumevanje. Gluhi ljudje morajo imeti enak dostop do sodelovanja v osebnem, javnem in političnem prostoru, kot vsi ostali.

Zmožnost znakovnega jezika za sporazumevanje in zagotavljanje tolmačev pomeni, da imajo gluhe osebe enake možnosti zaposlovanja. Gluhe osebe potrebujejo dostop do javnih informacij in storitev preko tolmačenja v znakovnem jeziku, podnaslavljanja in drugih ustreznih tehničnih rešitev. Če se gluhim osebam odvzame osnovna pravica do uporabe lastnega jezika, so te pravice močno okrnjene.

ZDGNS je vložila na Vlado RS pobudo za spremembo Ustave RS, v katero se bi vpisal slovenski znakovni jezik. Vlada je predlog sprejela ter v Državni zbor RS uradno vložila pobudo za spremembo Ustave. Ustavna komisija Državnega zbora je to pobudo soglasno podprla in začela postopke za spremembo Ustave. Spremembo si želimo že v letu 2020. Z umestitvijo znakovnega jezika v Ustavo se želi doseči dokončno prenehajo razprave ali je znakovni jezik jezik, ter da država usmeri posebno pozornost na razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. Posledično je želja tudi, da bi se gluhi otroci v Sloveniji končno po vseh teh letih borbe lahko začeli izobraževati v svojem jeziku in tudi o svojem jeziku. Nedopustno je dejstvo, da še do dandanes, gluhi otroci v osnovni šoli nimajo predmeta slovenski znakovni jezik. 

Društvo gluhih in naglušnih Celje

Društvo gluhih in naglušnih Celje je nevladna, neprofitna in invalidska organizacija. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1948 v Celju in deluje na območju dvajsetih občin širše celjske regije. Društvo združuje gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom, ki jih uvrščamo med senzorne in nevidne invalide. Izvajajo posebne socialne programe, ki so nastali na osnovi potreb oseb z okvaro sluha. Z izvajanjem programov si društvo prizadeva za enakopraven položaj ter aktivno vključevanje oseb z okvaro sluha v širše družbeno okolje.

Društvo gluhih in naglušnih Celje je letošnje leto organizator Mednarodnega dneva gluhih, ki bo v soboto, 21.9.2019 v Celju. Slogan letošnjega Mednarodnega dneva gluhih se glasi:

Gluhi = slišeči

Pripravljeni sprejeti drugačnost?

V času od 16. do 21. septembra 2019 bodo organizirani številni dogodki, s katerimi želijo javnosti predstaviti gluhoto, gluhe, njihov način življenja, dela in komunikacije. Na ta način želijo doseči, da bo družba gluhe razumela in jih podpirala v njihovih prizadevanjih ter jim dala možnost, da v njej sodelujejo na čim več področjih. Gluhi želijo biti vključeni in sprejeti med slišečo družbo in z njo deliti svoja znanja in talente, četudi jih bremeni neozdravljiva in doživljenjska odsotnost sluha.

Mednarodni dan gluhih v Celju je tako priložnost –  naša, in če ste zainteresirani, je lahko tudi vaša – da jim to tudi omogočimo.

Gluhi so enaki slišečim.  Na nas pa je – da smo, tako gluhi, kot tudi slišeči, pripravljeni sprejeti drugačnost in med nami vzpostaviti vezi komunikacije – s strpnostjo, smehom, učenjem in medsebojnim spoštovanjem. Naj naš praznik ne bo samo naš, temveč naj postane  tudi vaš –  naj  gluhota ne bo ovira, temveč most, ki tako gluhe kot slišeče poveže v eno skupnost v kateri živimo, se učimo in si medsebojno pomagamo.

Povzeto iz sporočila za javnost ZVEZE DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE IN DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH CELJE;
Mladen Veršič, predsednik ZDGNS in Aleš Peperko, predsednik DGN Celje

Povezava do seznama dogodkov >>

IZOBRAŽEVANJE AUDIO BM SLUŠNIH AKUSTIKOV NA AKADEMIJI ZA SLUŠNE AKUSTIKE V LÜBECKU, NEMČIJA

IZOBRAŽEVANJE JE POSTAVLJANJE MOSTOV (Ralph Ellison)

Zavzet posameznik se ne pojavi sam od sebe. Odvisen je od odnosa in vedenja organizacije, katere del je. Podobno je z željo po učenju in izobraževanju, ki pa ga ni nikoli preveč in dovolj, saj se vsako leto srečujemo z novostmi v svetu slušnih aparatov. Zato je tudi letos, kot vsako leto poprej, podjetje AUDIO BM omogočilo dodatno strokovno izobraževanje za svoje zaposlene na šoli za slušne akustike v nemškem Lübecku.

PREDSTAVITEV AKADEMIJE ZA SLUŠNE AKUSTIKE V LÜBECKU

Akademija za slušne akustike je največja svetovna šola za slušno akustiko, ki je edinstveno središče kompetenc za strokovnjake/specialiste za slušne aparate in avdiologe. Predstavlja največjo uradno državno ustanovo, kjer si je možno pridobiti naziv in certifikat za delo, ki ga opravlja slušni akustik.

V prihodnost usmerjen dualni sistem poklicnega usposabljanja in njihova najsodobnejša tehnična oprema ter interdisciplinarni načini dela, uživajo svetovni ugled. Poleg mojstrskih tečajev, tečajev višje stopnje in nenehnega usposabljanja, akademija enkrat letno odpre svoja vrata in povabi strokovnjake iz vsega sveta, da se udeležijo mednarodne poletne akademije.

AKADEMIJA: DEJSTVA IN PODATKI

Največji center za usposabljanje slušnih akustikov na svetu:

  • ustanovljen leta 1972, sčasoma zrasel na 25.000 m2 sodobnega kampusa
  • 120 učiteljev in predavateljev ter več kot 100 izkušenih strokovnjakov     
  • 3200 vajencev, 370 študentov mojstrov obrti, 240 udeležencev nadaljnjih šolanj
  • 40 učilnic, 16 laboratorijev, 56 prostorov za prilagajanje in nastavljanje slušnih aparatov in avdiometrijo, 7 laboratorijev za izdelavo v-ušesnih vložkov/oliv uho z računalniškim programom in 3D – tiskanjem
  • več kot 800 podeljenih diplom vsako leto, največja slavnostna podelitev diplom v Nemčiji
  • sodelovanja z več kot 30 državami, vključno s Kitajsko, Turčijo, Katarjem, Jordanijo in Romunijo
  • največja svetovna zbirka slušnih aparatov od 18. stoletja dalje vse do modernega časa
  • naložbe v višini več kot 60 milijonov evrov s strani zveznega ceha strokovnjakov za slušne aparate
  • (BIHA), ki jih podpira državna vlada

MEDNARODNA POLETNA AKADEMIJA

Poletna akademija – Academy for Hearing Acoustics – edinstveno strokovno izobraževanje, ki obsega teorijo in prakso je postalo priznano srečanje mednarodnih strokovnjakov in stična točka vseh, ki delujejo v svetu naglušnih. V zadnjih desetih letih so se v Lübecku srečali gostje iz več kot 30 različnih držav. Uspešni strokovnjaki z Akademije in zasebnega sektorja se združijo, da bi delili svoje znanje o izbranih temah. Ponujajo praktično usposabljanje na podlagi spoštovanih nemških standardov z aktivno prakso s pravimi bolniki in z uporabo najsodobnejše opreme, ki je na voljo na akademiji.

Strokovnjaki za slušne aparate, avdiologi in ORL specialisti imajo koristi od tega poglobljenega usposabljanja ter si pridobijo praktične izkušnje. Usposabljanje, usmerjeno v prakso, je bistveno za natančno in uspešno prilagajanje slušnega aparata. To izobraževanje se osredotoča na zagotavljanje praktičnega znanja, ki ga zahtevajo vsi, ki delajo v lokalnih specializiranih slušnih centrih. Izobraževanje poteka v manjših skupinah s pacienti in z uporabniki slušnih aparatov. Teoretično ozadje je zagotovljeno ali osveženo v obveznem spletnem usposabljanju pred praktičnim tečajem v Lübecku. Spletni seminarji kot diskusijski forum nudijo spletno podporo in neposreden dostop do predavateljev.

OSNOVNE TEME NA IZOBRAŽEVANJU

Praktično usposabljanje za udeležence vključuje:

  • komuniciranje in svetovanje strankam, ocena stanja in potreb
  • otoskopija, odvzem vtisov, ušesni kalupi
  • avdiometrične praktične osnove: zračna prevodnost, kostna prevodnost in maskiranje
  • tehnologija slušnih aparatov, preverjanje poslušanja in odpravljanje napak slušnih aparatov
  • komunikacijski in tehnični pripomočki
  • namestitev slušnih aparatov in natančna nastavitev

Z obiskom akademije in udeležbo na strokovnem izobraževanju upamo trditi, da smo zaposleni v AUDIO BM pridobili nova znanja in več samozavesti za uspešno delo ter pomoč našim strankam za v bodoče.

Vaši AUDIO BM slušni akustiki Primož, Andrej in Aleks.

Kako je bilo na izobraževanju leta 2018 >>

Kako je bilo na izobraževanju leta 2017 >>

IZGUBA SLUHA V SREDNJIH LETIH IN POVEZAVA Z DEMENCO V STAROSTI

Izguba sluha v srednjih letih je povezana z večjimi možnostmi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti in demenco v poznejših letih, kaže velika študija na Tajvanu. Raziskovalci so spremljali več kot 16.000 moških in žensk ter ugotovili, da je naglušnost odkrita pri osebah starih med 45 in 65 let, več kot podvojila verjetnost za diagnozo demence v naslednjih desetih letih.

Tudi blage stopnje izgube sluha so lahko dejavnik tveganja, zato so zaščita sluha, presejalni testi in slušni aparati lahko pomembno sredstvo za zmanjšanje kognitivnih tveganj, piše študijska skupina v JAMA Network Open.

“Izguba sluha je potencialni reverzibilni dejavnik tveganja za demenco, vključno z Alzheimerjevo boleznijo,” je dejal višji avtor študije Charles Tzu-Chi Lee z Nacionalne univerzitetne tajvanske univerze v Tajpeju. Pretekle raziskave kažejo, da je približno dve tretjini tveganja za demenco dedno ali genetsko, kar pomeni, da je približno tretjina tveganja posledica spremenljivih dejavnikov, je opozoril Lee. Med spremenljivimi dejavniki tveganja izguba sluha predstavlja približno 9% tveganja za demenco, večji delež kot dejavniki, so hipertenzija, debelost, depresija, diabetes in kajenje.

“Zgodnja identifikacija izgube sluha … in uspešna rehabilitacija sluha lahko ublaži negativne učinke izgube sluha,” je Lee povedal Reuters Health po elektronski pošti. “Vendar idealen čas za pregled izgube sluha za zmanjšanje tveganja za demenco ostaja nejasen.”

Lee in njegov sodelavec Chin-Mei Liu iz tajvanskih centrov za nadzor bolezni sta analizirala podatke o osebah, starih 45 let in več, iz tajvanske nacionalne podatkovne baze zdravstvenega zavarovanja. Analizirala sta 8.135 na novo diagnosticiranih bolnikov z izgubo sluha med letoma 2000 in 2011 in enako število podobnih oseb brez izgube sluha in jih spremljali vse do leta 2013.

Vsi so bili na začetku brez demence, toda sčasoma se je pri 1868 ljudi razvila demenca – 59% jih je prišlo iz skupine z izgubo sluha.

Med osebami z izgubo sluha so odkrili nove primere demence s stopnjo 19 na 10.000 ljudi v primerjavi s 14 na 10.000 brez izgube sluha. Na splošno je bila izguba sluha povezana s povečanjem tveganja za demenco za 17%, so izračunali raziskovalci.

Ko so si ogledali podskupino ljudi, je bilo povečano tveganje koncentrirano v najmlajši starostni skupini. Med temi 45-65 je bilo tveganje za demenco 2,2-krat večje pri tistih, ki so imeli izgubo sluha.

“Ta študija kaže, da bi bilo treba presejalne teste opraviti, ko so ljudje srednjih let,” je dejal Lee.

Rezultati so upoštevani pri spremenljivkah, kot so spol, starost in vrsta zavarovanja, ter drugih znanih tveganjih za upad kognitivnih spodobnosti in demenco. Med njimi je bilo šest drugih stanj povezanih s povečanim tveganjem za demenco: cerebrovaskularna bolezen, diabetes, tesnoba, depresija, alkoholne bolezni in poškodbe glave.

“Pri staranju prebivalstva bo demenca predstavljala enega največjih izzivov za družbo v tem stoletju,” je dejal David Loughrey z Inštituta za nevroznanost Trinity College iz Dublina.

“Prvič v človeški zgodovini je več ljudi starejših od 65 let, kot mlajših od 5 let,” je za Reuters Health dejal po elektronski pošti. „Farmakološka zdravila za najpogostejši vzrok demence, Alzheimerjevo bolezen, nudijo učinke, ki spreminjajo simptome. To je pripeljalo do predlogov, da bo morda bolj koristna sprememba pristopa k preprečevanju in ne zdravljenju po diagnozi. “

Prihodnje študije bodo preučile, ali reševanje težav, ki nastanejo zaradi izgube sluha lahko zmanjša tveganje za demenco, piše študijska skupina.

“Dober sluh je za kakovostno življenje velikega pomena,” je dejal dr. Richard Gurgel z univerze v Utahu v Salt Lake Cityju. “Izguba sluha je več kot samo sluh. Izguba sluha vpliva na način, kako komuniciramo in se povezujemo med seboj, “je dejal v elektronskem sporočilu. “Izguba sluha vpliva na splošno zdravje starejših odraslih, vključno z njihovim čustvenim počutjem in socialno aktivacijo/izolacijo.”

Preverjanje sluha z avdiometrom.

Brezplačno preverite svoj sluh – naročite se sedaj >>

1 2 3 9

Iskanje

+
0