CD – UPORABITE MOČ PODZAVESTI

Uporabite moč podzavesti – CD za obvladovanje stresa in šumenja v ušesih s pomočjo medicinske hipnoze.

Hipnoze so ustvarjene za obvladovanje stresa in šumenja v ušesih v skladu s strokovnimi smernicami medicinske hipnoze in psihosomatske medicine.

Temeljijo na sprostitvi občutkov tesnobe, nemira, strahu in zaskrbljenosti ter pomagajo pri obvladovanju šumenja v ušesih (lat. tinnitus).

Priredba teksta za hipnozo po smernicah medicinske hipnoze in psihosomatske medicine: mag. Branka Geczy, dr, med., spec. ORL, avdiologinja in akupunkturologinja.

Glas in avtorska glasba: Božidar A. Kolerič

Na CDju so posnetki:

  1. “Varna hiša” – za umiritev in obvladovanje tesnobe in strahu. Dolžina 22:01.
    Poslušaj enominutni predstavitveni posnetek >>
  2. “Rdeči balon” – za obvladovanje stresa in šumenja v ušesih. Dolžina 21:28.
    Poslušaj enominutni predstavitveni posnetek >>
  3. “Gumb” – za zmanjševanje jakosti šumenja (tinitusa). Dolžina 17:00.
    Poslušaj enominutni predstavitveni posnetek >>

Navodila za poslušanje:
Ob rednem poslušanju (priporočamo uporabo slušalk) boste zagotovo kmalu spoznali moč vaše podzavesti in ugotovili koristen učinek hipnoz.

Več informacij: http://www.orl-ambulanta.si/

Nakup CDja je možen tudi preko AUDIO BM spletne trgovine – brez dodatnih stroškov. Vstop v spletno trgovino >>

Roman-Demir-tolmac-slovenskega-znakovnega-jezika-slusni-akustik-v-AUDIO-BM-slusni-aparati-jabolko-navdiha-Borut-Pahor.

JABOLKO NAVDIHA PREJEL ROMAN DEMIR

V AUDIO BM slušnih centrih smo ponosni, da je prejemnik Jabolka navdiha tudi naš sodelavec Roman Demir, ki je poleg usposobljenega slušnega akustika tudi certificiran tolmač slovenskega znakovnega jezika. Formalno znanje slovenskega znakovnega jezika je pridobil na Zavodu združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, kjer je opravil začetni in nadaljevalni tečaj znakovnega jezika, kasneje pa še pripravljalni program za tolmača slovenskega znakovnega jezika.

Predsednik republike Borut Pahor je ob prihajajočem mednarodnem dnevu gluhih vročil repliko Jabolka navdiha tolmačicam in tolmačem slovenskega znakovnega jezika. V času epidemije novega koronavirusa so namreč gluhim zagotavljali pravico do pravočasne obveščenosti o epidemij in ključnih ukrepih.

Tokratni prejemniki priznanja so s svojim prizadevnim in požrtvovalnim delom poskrbeli, da je Slovenija ena izmed držav članic EU, ki je tudi v času težkih razmer dosledno upoštevala konvencijo o pravicah invalidov, so zapisali v uradu predsednika republike Slovenije. Z odgovornim zavedanjem, da je zagotavljanje pravice do tolmačenja gluhim posebej v razmerah širjenja novega koronavirusa ključno, pomagajo k temu, da smo lahko vsi skupaj odgovorni do sebe in drugih, so izpostavili.

Več o Romanu Demirju in vseh ostalih zaposlenih v AUDIO BM slušnih centrih >>

Andraz-Andrejc-kdortobere-slusni-aparati-audiobm

ŽIVLJENJE Z NAGLUŠNO OSEBO #KDORTOBERE

Ko je Andraž posnel in objavil video o tem, kako je, če si naglušen oz. skoraj gluh, predvsem pa o tem, kako naglušne sprejema družba, se vas je javilo zares ogromno z enakimi ali podobnimi težavami. Istočasno se nam je ponudila neverjetna priložnost, stekli so vsi potrebni postopki za pridobitev slušnih aparatov in Andraž zdaj sliši bolje kot kadar koli prej v najini 16-letni zvezi.

Da, skupaj sva že dolgih 16 let in pol, kar je več kot polovica mojega življenja. S sluhom ima težave že dlje, tako da je slabo slišal že, ko sva se spoznala. A seveda tega nisem takoj zaznala. Kdo bi se koncentriral na njegov sluh, karirasta modra srajca, skejterski čevlji in oranžni skodrani lasje so bili vse, kar so lahko moji možgani tedaj sprocesirali. Vsako misel so tako ali tako preglasili metuljčki v trebuhu … Res pa je, da je znal težave s sluhom tudi zares dobro prikrivati. Če česa ni slišal, je situacijo obrnil na hec, s humorjem se je vedno rešil iz zagate, sčasoma se je zelo dobro naučil brati z ustnic in razvil je sistem, kako sodelovati v pogovoru, kljub temu da je polovico zadev preslišal. Izoblikoval je generične odgovore na vprašanja, da ni izpadel »buček«, kot temu reče sam.

Pred približno 10 leti pa se je situacija poslabšala do te mere, da je bila zaradi naglušnosti motena socialna interakcija, začel se je izločati iz družbe in že običajen splet okoliščin je bil zanj lahko izredno neprijeten, na primer, če je bilo treba naročiti pico po telefonu. Bližnjim prijateljem in družinskim članom se je še dalo dopovedati, da zelo slabo sliši, a tudi nam, priznam, je komunikacija z njim predstavljala vedno večji stres. Treba je bilo povzdigniti glas, včasih celo vpiti in živčnost je bila prisotna na obeh straneh: on ni slišal, mi smo se drli.

Takrat se je na dolgotrajno prigovarjanje družine odločil za pregled na ORL v Celju in kasneje je sledila operacija na desnem ušesu. Pred operacijo sem ga spodbujala, želela sem, da bolje sliši, da se izboljša kakovost njegovega življenja…a nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem po 3 urah vožnje v Celje z nasmehom vstopila v njegovo bolniško sobo. Nepremično je ležal na hrbtu, oči zaprte, odgovarjal je kratko in tiho. Vsak premik, že samo tren očesnega zrkla, je pomenil dolge minute vrtenja v njegovi glavi. Težko mi je bilo, njemu pa še težje. Praktično eno celo leto se po operaciji ni pobral. Ni mogel voziti avta in niti kolesa, če je obrnil glavo, se mu je namreč zvrtelo. Sluh se je sicer nekoliko izboljšal, a več kot 6-urna splošna anestezija (ki je bila sicer nepričakovana, operacija naj bi vsega skupaj trajala 2 uri) je pustila posledice. Manjše luknje v kratkoročnem spominu, izpadanje las in še kaj. Ne vem sicer, ali je ta informacija zapisana v kakem od izvidov, morda mu je zdravnik to omenil na kakem pregledu, a jasno in glasno njemu in nam nihče ni razložil, da taka operacija ne pomeni doživljenjske povrnitve sluha. Vmes je sicer skoraj popolnoma oglušel tudi na levo uho, a ko je začelo znova pešati še desno, že operirano, je bil šok še toliko večji. Šele zdaj, na ponovnih pregledih, so zdravniki povedali, da je 10 let zelo lepa doba, da več od take operacije že ne moreš pričakovati.

Midva sva vmes seveda normalno živela, polno življenje, bi lahko rekli. Služba, potovanja, prvo skupno stanovanje in poroka. Nato pa je počasi prišla še najina mala Julija. Ko sem že bila noseča, se je Andraž odločil, da bo dokončal maturo, otrok se menda ne bo rodil v »neizobraženo« družino. In ko je prišel čas za slušno razumevanje pri angleški maturi, je človek tam dosegel eno samo točko. Ker vem, da mu angleščina ne predstavlja težav, sem ga vprašala, kaj za vraga se je zgodilo. »Bod vesela, da je ena pika. Pa še to se mi je posral, ker sem reševal na blef.«

Takrat je bilo jasno, da je življenje zaradi naglušnosti znova postalo precej oteženo. Že vsakdanja opravila so postala pain in the ass. Če sem na stranišču ostala brez WC papirja, sem raje s pos*ano ritjo šla do omare po novo rolico, klicanje in dretje je namreč le redko obrodilo sadove. Kar se ljudem običajno ne zdi nič takega, je pri nas doma postalo misija nemogoče. Če opišem par banalnih primerov: v avtu je pri vožnji nekaj škripalo, če sem ga spraševala, kaj je to, je samo zamahnil z roko in dejal, da on nič ne sliši; šepetanje v javnosti ali v času, ko je otrok spal, je odpadlo, začela sva si pisati na telefone ali na papir; kakšne so »partnerske nežnosti« v tišini oz. če te partner ne sliši pa mislim, da ni treba posebej poudarjati.

Da, naglušnim osebam je težko v življenju, prav tako pa tako stanje ni noben mačji kašelj niti za njegove bližnje. Andraž je leta in leta zanikal, da ima težave. Z obiskom zdravnika je ves čas odlašal. Doma je bilo v zvezi s tem ogromno slabe volje in živčnosti. Sodu pa je izbilo dno, ko je Julija začela tekoče govoriti, sicer malo po svoje, in je Andraž ni slišal oz. razumel niti besede. Ker je začela jokati vsakokrat, ko mu je zadevo že 3x ponovila, on pa ji je znova odgovoril, da je ne razume, se je končno počutil tako slabo, da je znova začel s pregledi v zdravstvenih ustanovah.

Zdravniki na ORL so bili jasni, potrebna je operacija, in to za obe ušesi. Ko je domov prišel z izvidi in s to »krasno« novico, je v kuhinji zavladala tišina. Zavedala sva se, kaj to pomeni. Življenje se bo praktično ustavilo za najmanj dve leti, da bo za največ deset let znova slišal, pa še to samo cca. 50-odstotno. Začela sva tehtati, ali je vredno?

S pomočjo Cool Fotr, ki ga je dobesedno odpeljal na prag AUDIO BM slušni centri Slovenija je Andraž prišel do super alternative – slušnih aparatov, ki se jih je toliko časa otepal kot hudič križa.
Ko je prišel s prvega pregleda, so bile njegove ekzaktne besede: »Če bo tako, kot so mi rekli, bo super. Ampak nočem se prehitro veseliti, da bom slišal, ker se mi zdi to kar neverjetno.« A vse se je izteklo natanko tako, kot so opisali, ali pa še bolje. Andraž je že s prvimi testnimi aparati slišal ogromno, zdaj pa mu tudi nazaj več ne morem ničesar zabrusiti, saj dejansko sliši vsak šum. ☺

Nikakor ne morem pozabiti njegovega srečnega obraza, ko je prvič slišal dež, ki je padal na streho avtomobila. A ko je prišel domov in prvič dejansko slišal, kako ga dve in polletna hčerka kliče po imenu, so se mu orosile oči, hkrati z njegovimi pa še moje. Julija je tedaj navdušeno hitela vsem pripovedovat, kako je »fino, ker ati zdaj sliši«.
In ja, res je fino, ker sliši. Hvala vsem vpletenim za srečen razplet te zgodbe. Z besedami se ne da razložiti, kakšno olajšanje je to za našo celotno družino in koliko stresa nam je prihranjenega.


Upam, da se bo zaradi naše družinske zgodbe in popotovanja do boljšega sluha opogumil še kdo. Da bo prenehal odlašati z iskanjem rešitve in se končno odločil, da želi slišati klice svojih otrok, ptičje petje, šumenje morskih valov in na koncu koncev tudi vzdihovanje svoje partnerke na vrhuncu naslade.

Objavljeno 14.9.2020 na Instagram profilu #kdortobere >>

Mozgani-na-dlani-Odmev-Radio-Prvi-Prepis-AUDIO-BM-slušni centri-slusni-aparati-svetovanje

KO ODMEVA – PREPIS ODDAJE MOŽGANI NA DLANI: NEVRON PRED MIKROFON

V AUDIO BM slušnih centrih pozorno poslušamo. Od radijskih postaj izpostavljamo Radio PRVI, kjer mnogokrat slišimo zelo zanimive oddaje. Tokrat nas je pritegnila oddaja MOŽGANI NA DLANI: NEVRON PRED MIKROFON, ki je obravnavala odmev.

Odmev lahko povzroča slabše razumevanje govora, sploh naglušnim osebam. Zakaj je tako? Spoznajmo odmev!

Lepo vabljeni k poslušanju. Da je oddaja poleg zvočnega načina dosegljiva tudi v pisni obliki, smo jo v AUDIO BM za vas prepisali in jo v nadaljevanju lahko tudi preberete.

O oddaji MOŽGANI NA DLANI: NEVRON PRED MIKROFON

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Oddaja brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa

TEMA: ODMEV

Ste že kdaj bili pozorni na odboj zvoka ob stene vršacev, recimo, če koga pokličete po imenu tako, kot v legendarnem filmu Kekec (keeeeekeeeeeeeec)? V odmevih in našem slušnem zaznavanju se je Mojca pogovarjala s prof. dr. Andrewom Kingom direktorjem centra za integrativno nevroznanost in vodjo skupine za slušno nevroznanost na univerzi v Oxfordu.

Zvočni svet in možgani so me očarali že zelo zgodaj. Ko sem bil v gimnaziji, sem poslušal serijo navdihujočih predavanj Mechanics of the mind, ki jo je predvajal BBC. Kar se tiče sluha je bila moja babica popolnoma gluha tako, da je to dvoje na neki način zame prepletlo dve področji: študij in dognanja o dogajanjih v naših možganih; kako zaznavamo svet okoli nas in kje se lahko kaj zalomi. Na žalost slednje vedno bolj drži, ko se staramo.

V življenju smo obkroženi z objekti, ki odbijajo zvok naših glasov ali drugih virov in na primer od drugih ljudi. Ti zvoki so lahko naravni ali umetno ustvarjeni. Če bi bila s sogovorcem v isti sobi, bi glas sogovornika prišel do ušes neposredno, hkrati pa bi se odbijal tudi od sten. Ti odboji od sten pridejo do ušes z majhnim zamikom in bi lahko popačili ali zmotili originalni zvok. Pričakovali bi, da nam odmevi povzročajo težave z razumevanjem. Če recimo pogledamo študije, ki so pod drobnogled vzele naprave za računalniško prepoznavanje govora je znano, da se prepoznavanje govora slabo obnese, če se pojavljajo odmevi, človeški možgani pa so pri tem čudovito boljši. V človeških možganih obstajajo mehanizmi, ki potlačijo odmeve in ohranijo prvotni zvok.

Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da nekaj slišimo kot odmev? Najbrž pomembno vlogo igra, kako hitro ta odboj zvoka pripotuje do nas?

Ja vsekakor. Pravzaprav obstaja enostaven splošno uporabljen test, s katerim ugotavljamo, kako naši možgani utišajo odmeve. Pri testu npr. slišijo dva klika, enega za drugim – in če je razmik med njima dovolj dolg slišijo oba, če pa ni, slišijo oba klika kot enega. Če je zamik majhen in drugi zvok prihaja iz druge lokacije oz. smeri potem na takšen način možgani olajšajo prepoznavanje in lociranje prvega zvoka. Kot so pokazale raziskave, človeško uho odmevov ne zazna, če je ta razmik manjši od desetinke sekunde.

Kako je z zaznavanjem odbojev zvokov povezano dejstvo, da imamo dve ušesi?

Dejstvo, da imamo dve ušesi je povezano z lokaliziranjem zvokov levo in desno, zgoraj in spodaj. Ko zvok pride iz leve, bo v levo uho prišel malo prej kot v desno uho. Naši možgani lahko zaznajo izjemno majhne razlike med tem, kako hitro informacija pride do naših možganov, da ugotovijo od kod prihaja zvok. Zdaj smo torej govorili o dveh dimenzijah levo, desno in zgoraj, spodaj. Tretja dimenzija, koliko je nekaj oddaljeno, to pa je nekaj pri čemer nam pomagajo odmevi.

Če vzamemo primer, da smo v gorah: če je vaš prijatelj npr. od vas oddaljen nekaj 10 metrov in vam nekaj govori, se obrnete proti njemu zaradi vsega o čemer smo prej govorili. Razdaljo pa boste ocenili glede na to, kako glasen je, seveda lahko tudi šepeta. Odmevi nam pomagajo pri ocenjevanju te razdalje, zvok se bo odbijal od skal, dreves, itd., odvisno od okolja. Količina energije odmevov v primerjavi z energijo originalnega zvoka nam bo dala informacijo o razdalji.

Kljub temu, da odmevi lahko popačijo zvok in so naši možgani usposobljeni, da jih utišajo, nam lahko odmevi dajo pomembne informacije za ustvarjanje 3D slike zvočnega okolja.

Zvočni zemljevid okolja je nekaj s čimer se prof. King še posebno zavzeto in uspešno ukvarja v svoji raziskovalni karieri. Naši možgani imajo s tovrstnim slušnim zaznavanjem veliko dela.

Veliko stvari je, ki jih morajo opraviti omrežja v naših možganih, ki so povezana s slušnim zaznavanjem. Identificirati morajo zvok, govor, prepoznati glas, ugotoviti položaj zvoka. Posebni predeli možganov so namenjeni temu, da ustvarijo tako imenovani zvočni zemljevid okolja. To se dogaja v srednjih možganih, kjer prihaja do prepoznavanja vertikalnih in horizontalnih reprezentacij okolja.

Vrhunski v zaznavanju odmevov s pomočjo katerih se tudi gibljejo v prostoru, pomaga pa jim ultrazvok, so npr. netopirji.

Del možganov, ki se imenuje superiorni kulikulus, pri netopirjih z eho (eho = odmev) lokacijo omogoča 3D informacijo o okolju. To je fascinantno. Načela eho lokacije niso lastna le netopirjem, ampak obstaja eho lokacija tudi pri ljudeh.

Prva dognanja o tem področju sežejo v 60. leta prejšnjega stoletja. Eho lokacija ne deluje le pri slepih, ki se je hitreje in učinkoviteje naučijo, tudi videči ljudje lahko s klikanjem in odmevi dobijo cel kup informacij o okolju. Vemo tudi, kateri deli možganov sodelujejo pri tem.

Odmevi in raziskave povezane z njimi bodo vsekakor še odmevali, izzivov pač ne manjka?

Obstaja cela vrsta stvari, ki nas zanimajo. Možgani so izjemno prilagodljivi in imajo izjemno sposobnost nevroplastičnosti. V kontekstu sluha raziskujemo, kaj se zgodi z lokalizacijo s pomočjo zvoka, če je prizadet sluh, recimo na enem ušesu bolj kot na drugem. Možgani se lahko prilagodijo tudi na to, še več, odrasle z izgubo sluha lahko celo naučimo, da pravilno lokalizirajo zvok. To je klinično zelo pomembna manifestacija izjemne sposobnosti nevroplastičnosti.

Ko govorimo o odmevih pa celo vrsto naših študij zanima prilagoditev na spremembe v okolju. Če hodimo po prazni ulici ali če stopimo v glasen lokal, se akustične značilnosti okolja seveda drastično spremenijo, naši možgani pa so se sposobni temu zelo hitro prilagoditi. To proučujemo že nekaj let. Ugotovili smo, da se nevroni v skorji za slušno zaznavanje prilagodijo na različne odzive iz sobe v kateri smo, seveda je pri tem pomembna velikost te sobe. Živčne celice se prilagodijo na to, kako hitro odmev pride do možganov. Z vsem tem lahko vedno bolj razumemo dogajanje v naravnih pogojih, hkrati pa izsledke uporabimo v klinični praksi.

Vir: Radio PRVI, RTV Slovenija

080-80-58-AUDIO-BM-slusni-aparati-brezplacna-telefonska-stevilka-za-informacije-svetovanje-posvet

BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA INFORMACIJE

V AUDIO BM vam zagotavljamo kar največjo dostopnost. Slušne centre imamo na 14 lokacijah po vsej Sloveniji. Zagotavljamo varno osebno obravnavo in kakovostno oskrbo s slušnimi aparati, drugimi tehničnimi pripomočki, baterijami in tudi izdelki za zaščito ušes pred vodo ali hrupom.

Pogosto vam strokovno informacijo s področja sluha, slušnih aparatov, postopkov za nabavo slušnih aparatov in drugih tehničnih pripomočkov lahko zagotovimo tudi preko telefona.

Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 58 in se pogovorite s strokovnjaki – slušnimi akustiki.

Z veseljem vam bomo prisluhnili in pomagali z nasvetom.

Več kontaktnih podatkov >>

Andraz-Andrejc-spet-slisi-Video-1-AUDIO-BM-slusni-aparati

ANDRAŽ ANDREJC (INSTAGRAM: kdortobere) SPET SLIŠI

ANDRAŽEVA POT DO BOLJŠEGA SLUHA. ZELO OSEBNO. Preberite, kaj je napisal Andraž in poglejte 1. video.

Pred prvim obiskom slušnega centra Audio BM sem bil precej živčen. Nisem vedel, kaj naj pričakujem in nekako nisem verjel, da mi lahko dejansko pomagajo.

Dolgo sem odlašal z iskanjem rešitve za moje težave s sluhom. Gluhi in naglušni so namreč še vedno precej zapostavljeni. Obravnavamo jih drugače kot ljudi z nekaterimi drugimi hibami – nekateri so z očali na primer videti celo bolj izobraženi, kot če očal nimajo – gluhe in naglušne pa še vedno vidimo kot nekakšne “bebčke”.
Tudi zato sem zavračal kakršnekoli namige o tem, da bi morda poskusil s slušnimi aparati. Moj sluh pa se je vztrajno slabšal.

Nisem hotel priznati svoje hibe. Raje sem se izogibal obiskom, druženju s prijatelji in pogovorom … v vseh oblikah. “Kar naenkrat” nisem več slišal svoje princeske, ki je sčasoma nehala govoriti z mano. “Ati ne sliši,” je razlagala in se za pomoč obračala na mamico. Prišlo je celo do tega, da je jokala, ker nisem slišal, kaj mi razlaga … in takrat sem jokal tudi jaz.
Dojel sem, da moja težava ne bo izginila sama od sebe. Odločil sem se, da poiščem pomoč in se obrnil na @audiobm.slovenija slušni centri Slovenija.

Danes mi je žal samo, da tega koraka nisem naredil že prej. S pomočjo ekipe v slušnem centru Audio BM na novo spoznavam že skorajda pozabljene zvoke. Slišim ptičje petje, brnenje avtomobilov, prdce pajkov in – tisto najpomembnejše – smeh svoje male princeske in ljubeče besede svoje žene!

Trenutno sem nekje na pol poti …
V tesnem sodelovanju z Audio BM je moj sluh vsak teden boljši – slišim, a prostora za izboljšave je še kar nekaj.

V želji, da odpravimo stigmo, ki obkroža uporabo slušnih aparatov (sploh pri mladih), smo skupaj s @coolfotr in @audiobm.slovenija slušni centri posneli nekaj videov, ki bodo prikazali celoten postopek pridobitve slušnih aparatov in optimizacijo le-teh po željah in potrebah uporabnika.

Tole je prvi video, v katerem boste izvedeli, da je pregled sluha v slušnih centrih Audio BM BREZPLAČEN in da lahko njihove slušne aparate (različne modele) brezplačno testirate tudi do 3 mesece!

VIDEO (Instagram) >>

VIDEO (YouTube) >>

Vlado-Piric-Slusni-akustik-AUDIO-BM-Velenje-Slovenija

PESEM: OD UŠESA DO UŠESA

OD UŠESA DO UŠESA

Že v trebuščku plapolajo valovi od ušesa do ušesa.

Kaj vse se to dogaja od ušesa do ušesa?

Kakšni so to dražljaji, ki se zaletavajo od ušesa do ušesa?

Kaj predstavljajo ti zvoki, ki jih slišim od ušesa do ušesa?

Kako lepo denejo tople besede od ušesa do ušesa

in kako pikajo kriki od ušesa do ušesa…

Kako šele glasba lepo potuje od ušesa do ušesa,

kako naježi kožo in pričara nasmeh od ušesa do ušesa…

Kako neprecenljiv je prvi zvok, ko zajočeš od ušesa do ušesa

in kako težko včasih najdejo besede pot od ušesa do ušesa.

Koliko znanja je prešlo od ušesa do ušesa

in koliko tradicije se bo preneslo od ušesa do ušesa?

A vse manj zvokov prihaja od ušesa do ušesa,

nekaj piska, šumi in nagaja od ušesa do ušesa.

Slabše slišim od ušesa do ušesa

in smeh upada mi od ušesa do ušesa.

Imam dva nova prijatelja, od ušesa do ušesa!

Ta mi povesta kar ne slišim od ušesa do ušesa.

Kako lepo je znova biti in deliti od ušesa do ušesa,

hvala prijatelja, šele zdaj vem kako pomembna so ušesa.

Vlado Pirić

naglusnot-glasno-govorjenje-prenos-virusov-audio-bm-slusni-centri-svetovanje

NAGLUŠNOST, GLASNO GOVORJENJE IN PRENAŠANJE VIRUSOV

Do sedaj bi že vsi morali vedeti, da se lahko nalezljivi virus, kot je COVID–19 prenaša s človeka na človeka s kašljanjem in kihanjem. Toda ali ste vedeli, da se lahko prenaša preprosto s pogovorom?

V raziskavi, ki je bila objavljena v članku Proceedings of the National Academy of Sciences (https://www.pnas.org/content/117/22/11875), so raziskovalci ugotovili, da normalno glasen človeški govor ustvari na tisoče kapljic. Praktično vsakič, ko se pogovarjamo iz ust pršimo na tisoče kapljic, ki so tako majhne, da v zraku zdržijo od 8-14 minut. Te kapljice lahko prenašajo nalezljive patogene, kot je koronavirus, iz enega človeka na drugega.

Z glasnim govorjenjem ustvarimo več kapljic

Mogoče je še bolj zanimivo, da je ista raziskava ugotovila, da je glasno govorjenje ustvarilo bistveno več kapljic, kot običajno glasen govor, te kapljice pa so potovale tudi dlje. Ta raziskava ne samo, da potrjuje razlog, zakaj je nošenje mask potrebno po vsem svetu, ampak je še en razlog, zakaj se priporoča ukrepati glede slabšega sluha oz. znakov, ki kažejo na naglušnost.

Slušni aparati zmanjšujejo potrebo po glasnem govorjenju

Uporaba slušnih aparatov vam omogoča, da v celoti sodelujete v pogovoru s sogovorniki, ki govorijo z običajno glasnostjo, ne da bi jim bilo treba vpiti ali govoriti glasneje. Kot dodaten bonus lahko s slušnimi aparati lažje slišite osebe, ki uporabljajo zaščitne obrazne maske, ker le te znižajo jakost samega govora in tudi onemogočajo branje iz ustnic, ki je za naglušne še kako pomembno pri komunikaciji.

Potreba po socialni distanci še nekaj časa ne bo minila. Pridobitev in uporaba slušnih aparatov zmanjšuje tveganje, da se bo socialna distanca spremenila v socialno izolacijo.

Brezplačno preverite sluh >>

Uporaba-slusnih-aparatov-ko-ste-sami-audio-bm-slusni-centri-svetovanje

3 RAZLOGI ZAKAJ JE DOBRO UPORABLJATI SLUŠNE APARATE TUDI TAKRAT, KO STE SAMI

Dragi bralci,

epidemija novega korona virusa nas je presenetila vse in marsikomu obrnila življenje na glavo. Izolacija je bila nujno potrebna in na kaj takšnega pač ne moremo biti pripravljeni. Zanimivo bo spremljati kakšen bo naš vsakdan in kakšne bodo naše želje in potrebe sedaj, ko se ukrepi počasi sproščajo. Pa vendar, koliko ste uporabljali slušne aparate v času izolacije? Več? Manj? Morda nespremenjeno?

Bilo je ogromno napisanega v času korone, kaj je treba, kaj je prav, kaj je priporočeno in kaj ima lahko nasprotne učinke. Delo na sebi in osebni rasti je v takšnih težkih situacijah vsekakor vse prej kot produktivno. Vseeno pa je bilo kar nekaj takšnih, ki so se po svoj prvi slušni aparat odpravili tik pred izbruhom virusa in povsem razumljivo in sprejemljivo je, da je takrat slušni aparat lahko zavzemal sekundarno, terciarno ali celo še kakšno nižje mesto in to kljub temu, da gre za komunikacijski dodatek. No, malce za šalo, malce za res, morda je komu v času izolacije celo ustrezalo, da ne sliši vsega.

Zakaj je pomembno nositi slušne aparate, četudi smo sami doma ali si privoščimo robinzonski oddih, si preberite v naslednjih treh točkah:

1. Slušni aparati skrbijo za aktivnost vaših možganov

Veliko ljudi, predvsem starostnikov, rešuje križanke ali Sudoku z namenom telovadbe možganov in to je lahko le odlično. Pika. Vas pa po tej piki vabimo k razmisleku kako dobro aktivirajo možgane križanke in Sudoku v primerjavi z aktivacijo možganov ob uporabi slušnih aparatov. Križanke navadno rešujemo koliko časa? Uro, dve? Kaj pa Sudoku? Morda več? Najmanjši priporočen (potreben!) čas nošnje slušnega aparata znaša 6 ur dnevno, ker popolnoma vsak zvočni dražljaj aktivira vaše možgane. Ogromno zvokov gre mimo našega zavedanja, a vendar možgani procesirajo zvočne dražljaje tudi na nezavedni ravni. Vsekakor je reševanje križank in drugih miselnih iger izredno dobrodošlo in koristno, se je pa dobro zavedati, da že samo z redno nošnjo slušnih aparatov v še večji meri skrbimo, da so možgani aktivirani.

Zato četudi ste sami doma in nimate namenov ali priložnosti za komunikacijo, nosite slušne aparate tudi v tem primeru. Možgani vam bodo hvaležni!

2. Slušni aparati omogočajo zaznavo alarmov

Zmožnost slišati opozorilne alarme lahko v nemalo primerih reši življenje! Le zamislite si nezmožnost slišati alarm, hupo ali sireno? Nekateri (sicer zelo redko) se kljub predpisanima dvema slušnima aparatoma odločijo samo za enega ali kupijo dva in nosijo le enega. Če ste se našli v slednjem opisu, potem imate zagotovo težave z triangulacijo oz. težave z določanjem smeri izvora zvoka. Možgani nam sporočajo iz katere strani prihaja zvok s pomočjo triangulacije, kjer dve potrebni točki za določitev tretje (smeri zvoka) predstavljata levo in desno uho. Če je eno zelo oslabljeno, možgani ne morejo natančno določiti smeri zvoka, kar povzroča zmedo in obračanje okoli svoje osi v iskanju izvora zvoka.

Ob pomembnosti slišanja alarmov se spomnimo na gospo, ki nam je nekoč pripovedovala, kako se je peljala po cesti in so se kar naenkrat vsi avti pred njo začeli umikati bolj desno – že na bankino. Ob tem je rekla, da je tudi ona zapeljala na bankino, če so že to vsi ostali storili, a v isti sapi priznala, da ni vedela zakaj. Nato je naenkrat z veliko hitrostjo pridrvel mimo rešilec s sireno, katero pa verjetno ni imel vklopljeno. Hm. Na srečo se je za gospo in ostale udeležence v prometu dobro končalo, pa vendar, mar je vredno tvegati ne-slišati opozorilnih zvokov: hupe ali sirene na avtu, dimnega oz. monoksidovega alarma, opozoril delovnih strojev, ali nenazadnje telefonskega klica oz. prejema SMS ali katerega drugega sporočila?

3. Slušni aparati so povezovalne naprave – v več segmentih

Današnji slušni aparati so že tako napredni, da v večini primerov ni več potrebno kupovati dodatkov slušnim aparatom za boljše in lažje komuniciranje preko telefona. V času epidemije se je zelo povečalo komuniciranje na daljavo, kjer je neposredni zvok komunikacijskih naprav v slušnih aparatih tako jasen, da že skoraj poveča željo po takšnem načinu komuniciranja. Slušni aparati z omogočenim prostoročnim telefoniranjem so presenetili marsikaterega uporabnika in ti radi poročajo, da se sedaj več pogovarjajo po telefonu, saj zvok slišijo v obeh slušnih aparatih tako, kot bi bil uporabnik tik ob njih.

Pa vendar pri dodatkih za slušne aparate obstaja še nekaj prostora za napredek, ki je še le vprašanje časa, kdaj bo nastopil. Odličen in zelo uporabljen ter priljubljen je dodatek za televizijo, ki prinaša zelo podobno stopnjo zadovoljstva. Tudi v tem primeru gre za neposredni zvok – torej zvok, ki ni dodatno procesiran, ampak kot pri telefoniranju – čist in neposreden. Ta dodatek za televizijo je odpravil slabo razumljivost ob poslušanju reportaž – kot ne zvočno obdelanih in določenih domačih nadaljevank s slabim zvočnim zapisom. Tudi Jezera, nad katerim je bilo tako veliko pripomb glede zvoka.

Pa vi, dragi bralci, koliko znaša vaš dnevni čas nošnje slušnih aparatov? Poskrbite, da bo ta znašal vsaj 6 ur na dan, možgani vam bodo hvaležni!

Spoznajmo sodobne slušne aparate >>

Razlicne-zascitne-obrazne-maske-kirurske-ffp2-ffp3-maske-in-dusenje-govora-audio-bm

KOLIKO MEDICINSKE ZAŠČITNE MASKE ZADUŠIJO GOVOR?

Podatki kažejo, da vsaka zaščitna medicinska obrazna maska deluje kot nizkoprepustni zvočni filter za govor. Govor oslabi med srednjimi in visokimi frekvencami (2000-7000 Hz), ki so za razumevanje govora zelo pomembne frekvence.

Govorca, ki uporablja preprosto medicinsko masko, poslušalec sliši tišje za 3 do 4 dB in do 12 dB tišje, če uporablja masko FFP 2 ali FFP 3. To v kombinaciji s šumi v prostoru, odmevanjem in odsotnostjo vidnih znakov (zaščitna maska zakrije usta) povzroči, da pogovoru mnoge naglušne osebe ne morejo slediti, še zlasti, če ne uporabljajo slušnih aparatov.

Opaznost težav pri komunikaciji med zdravstvenimi delavci in naglušnimi osebami se je povečala s pojavom virusa COVID-19. Bolnišnice, urgentne službe in oddelki za intenzivno nego so bili zasedeni s starejšimi osebami, ki so večinoma tudi naglušni. Za številne ljudi, ki so bili na zdravljenju in so naglušni, poleg tega ob sebi niso mogli imeti spremstva bližnjih, je bila komunikacija večinoma zelo težavna.

Vsi se zavedamo, da je temelj varnosti pacienta in kakovostne zdravstvene oskrbe učinkovita komunikacija. Ta bolnikom omogoča, da v celoti sodelujejo pri njihovi oskrbi. Da bi bila komunikacija učinkovita, mora potekati na način, ki ustreza starosti, razumevanju in komunikacijskim sposobnostim. Poleg tega morajo biti zdravstvene informacije, kadar so na voljo, popolne, natančne, pravočasne, nedvoumne, da jih bolnik razume. Ugotovljeno je, da lahko bolniki, ki slišijo in razumejo izvajalca zdravstvenih storitev, veliko bolje sledijo priporočilom zdravnika in tako so njihove zdravstvene potrebe optimalno izpolnjene.

Psihološka stiska in okoljski dejavniki vplivajo na razumevanje govora. Zlasti v bolnišnicah, so starostniki v slabšem položaju. K temu dodajmo še dejstvo, da se klinična oskrba pogosto izvaja v okoljih, kjer je prisoten raznovrsten hrup – različni alarmni piski, številni pogovori med pacienti in zdravstvenimi delavci…

Kako medicinska zaščitna maska ​​vpliva na govorni signal?

V raziskavi so se osredotočili na vpliv na razumevanje govora ob normalni zvočni jakosti z uporabo različnih zaščitnih medicinskih mask, ki jih nosijo zdravstveni delavci. Ekipa Alango Technologies s sedežem v Izraelu je merila vzorce glasu v zvočno izolirani komori pri nošenju različnih zaščitnih medicinskih mask (slika spodaj).

Kirurske-maske-in-dusenje-govora-audio-bm-meritve-v-dB
Za predvajanje belega šuma prek umetnih ust so uporabljali simulator glave in trupa, izhodni zvočni signal pa so merili z mikrofonom na razdalji 2 metra.

Pomembne so le razlike med zeleno krivuljo (brez maske) in drugimi krivuljami. Ugotovitve niso bile nepričakovane, ampak vseeno so bile vznemirjajoče. Podatki kažejo, da vsaka maska ​​v bistvu predstavlja filter, ki dobro prepušča nizke frekvence, oslabi pa visoke frekvence (2000-7000 Hz). Dušenje preproste kirurške maske je v tem frekvenčnem področju od 3 do 4 dB in skoraj 12 dB za maske tipa FFP 2 ali FFP 3.

Nasveti za komunikacijo z medicinsko masko v zdravstvenih prostorih:

  • govoriti počasi
  • zmanjšati hrup in pridobiti pozornost pacienta
  • vprašati pacienta kakšna komunikacija mu je bližje
  • preveriti ali imajo uporabniki slušnih aparatov le te nameščene
  • ne govoriti s pacientom med hojo
  • nerazumljiv stavek ponoviti na drug način
  • ne kričati in pretirano poudarjati
1 2 3 12

Iskanje

+
0