SLUH KOKOŠI
Velika noč je poleg božiča največji krščanski praznik, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Gre sicer za krščanski praznik, a nekatere šege nakazujejo poganske korenine v povezavi s prihodom pomladi in nove letine, prav tako pa se na mizah ljudi v tem času znajdejo zagotovo tradicionalne velikonočne, tudi velikonočna jajčka, pirhi oz. pisanice.
Jajčka, kot jih večinoma konzumiramo doma, nosijo kokoši nesnice. Tako kot večina živali oz. perutnine, imajo kokoši dvoje ušes, skritih pod perjem, s katerimi sprejemajo zvočne valove in jih prenašajo v notranje uho. Tako kot človeško uho, je tudi kokošje sestavljeno iz zunanjega, srednjega in notranjega ušesa. Zanimivo je dejstvo, da se sluh kokoši z leti ne slabša, nasprotno, kokoši imajo možnost regeneracije oz. obnove sluha. Prav tako kokoši niso dovzetne za glasne zvoke oz. le ti za njih niso moteči.
Ko so mladi piščančki v zarodku jajca stari 12 dni (od 21. dneva valjenja), že lahko komunicirajo z mamo kokoško preko kljukanja po lupini. Ko se izvalijo, pa vsakodnevno do odrasle dobe spoznavajo različne zvoke, ki jih oddaja mama kokoš, ko jih kliče za hrano ali jih opozarja na nevarnost. Frekvenčni razpon zvoka, ki ga slišijo kokoši je med 10 in 12.000 Hz. To pomeni, da slišijo še nižje frekvence zvoka kot človeško uho in zato prej zaznajo npr. potrese, plazove in spremembe vremena. Prav tako pa so nekatere študije pokazale, da poslušanje klasične glasbe pripomore k večji nesnosti jajc.
Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
