Raziskava-vpliv-uporabe-slusnih-aparatov-na-kognitivno-zdravje-in-demenco-AUDIO-BM-svetovanje

RAZISKAVE: VPLIV UPORABE SLUŠNIH APARATOV NA KOGNITIVNO ZDRAVJE IN DEMENCO

Nedavne raziskave potrjujejo, da lahko slušni aparati pomembno zmanjšajo tveganje za kognitivni upad pri naglušnih starejših osebah. Naglušnost v primeru nepravočasnega ukrepanja povečuje tveganje za demenco. Uporaba slušnih aparatov lahko pomaga pri ohranjanju kognitivnega zdravja.

Nedavno sta bili objavljeni dve pomembni študiji, ki raziskujeta vpliv slušnih aparatov na kognitivne sposobnosti starejših oseb. Študiji ACHIEVE in ENHANCE sta ponudili dragocene vpoglede v to, kako lahko oskrba sluha vpliva na upad kognitivnih sposobnosti pri starejših odraslih.

Študija ACHIEVE

Cilj: Raziskati, ali celovita oskrba sluha, vključno s prilagajanjem slušnih aparatov, zmanjša kognitivni upad pri starejših.

Oblika: Longitudinalna, randomizirana kontrolirana študija, ki je potekala 3 leta.

Udeleženci: 977 odraslih z izgubo sluha (povprečje tona pri štirih frekvencah od 30 do 70 dB na boljšem ušesu) brez izrazite kognitivne motnje na štirih lokacijah v ZDA. Dve skupini: 238 iz obstoječe študije ARIC in 739 novih zdravih prostovoljcev.

Udeleženci so imeli redno svetovanje pri avdiologu, obojestransko prilagoditev slušnih aparatov ter po potrebi so uporabljali tudi druge podporne slušne pripomočke.


Ugotovitve:

  • Splošno gledano ni bilo opaziti bistvenega zmanjšanja kognitivnega upada v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejela zdravstveno izobraževanje.
  • V skupini ARIC, ki je bila starejša in imela več dejavnikov tveganja za demenco, je oskrbljen sluh s slušnimi aparati zmanjšal kognitivni upad za 48 % v treh letih.
  • V skupini zdravih prostovoljcev ni bilo opaziti učinka na že tako počasen kognitivni upad.

Zaključek:

Oskrba sluha s slušnimi aparati lahko znatno zmanjša kognitivni upad pri starejših odraslih z večjim tveganjem za demenco.

Študija ENHANCE

Cilj: Oceniti kognitivno uspešnost udeležencev, ki so imeli oskrbljen sluh, v primerjavi s tistimi, ki niso uporabljali slušnih aparatov.

Oblika: Opazovalna skupinska študija, ki je potekala 3 leta.

Udeleženci: 160 udeležencev z oskrbljenim sluhom, in 102 kontrolnih udeležencev iz študije AIBL.

Ocenjevanje: Kognitivni testi z uporabo vizualnih dražljajev, za razliko od slušnih dražljajev, uporabljenih v študiji ACHIEVE.


Ugotovitve:

  • Skupina z oskrbljenim sluhom je ohranila stabilno kognitivno zdravje v treh letih.
  • Kontrolna skupina je v enakem obdobju pokazala kognitivni upad.
  • Stabilnost je bila opazna v različnih kognitivnih domenah, vključno z vizualno pozornostjo in psihomotoričnimi funkcijami, tudi ob upoštevanju višje izobrazbe v skupini z intervencijo.

Zaključek:

Podobno kot študija ACHIEVE, tudi ta študija nakazuje, da lahko oskrbljen sluh upočasni kognitivni upad. V praksi pravočasna oskrba sluha pomeni, da se ob pojavu naglušnosti, ki že ovira komunikacijo, prične z uporabo slušnih aparatov. To je pomemben prispevek za ohranjanje dobrega kognitivnega zdravja.

SKLEP

Obe študiji poudarjata pomembnost pravočasne oskrbe sluha za ohranjanje kognitivnega zdravja, zlasti pri starejših odraslih, ki so bolj ogroženi zaradi kognitivnega upada in demence. Randomizirana kontrolirana študija ACHIEVE in opazovalna skupinska študija ENHANCE dokazujeta, da lahko pravočasno ukrepanje ob naglušnosti pomembno prispeva k upočasnitvi kognitivnega upada.

Pomembno je, da se odrasli obnašamo odgovorno do svoje prihodnosti in se v primeru težav s sluhom posvetujemo s svojim zdravnikom in slušnim akustikom. Če je zdravnik specialist ORL na podlagi pregleda in meritev postavil indikacijo za uporabo slušnih aparatov s prejeto dokumentacijo obiščimo izkušenega slušnega akustika in skupaj z njim poiščimo najbolj primerno slušno rešitev. Tako z dejanji pristopimo k ohranjanju svojega kognitivnega zdravja in izboljšanju kakovosti življenja.

Študije, kot sta ACHIEVE in ENHANCE, so pokazale, da uporaba slušnih aparatov pri starejših z večjim tveganjem za demenco zmanjša kognitivni upad za skoraj polovico. Poleg tega slušni aparati omogočajo boljšo socialno interakcijo in aktivno življenje, kar pozitivno vpliva na splošno kakovost življenja starejših – in tudi njihovih svojcev ter prijateljev, ki so v stiku z njimi.

Pomembno je ozaveščanje o vplivu sluha na možgane in spodbujanje oseb s slušnimi težavami, da poiščejo pomoč pri zdravniku in slušnemu akustiku.

Vir: Stropahl A., Scherpiet S., Launera S. (2024): Audiology & Health Innovation, Sonova AG, Stäfa, Switzerland b School of Health and Rehabilitation Sciences, The University of Queensland, Brisbane, Australia.

slusni-akustik-akustik-za-slusne-aparate-albin-k-audio-bm-kranj-ljubljana-slusni-aparati
Bine Kotnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Kranj
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slusni-stimulus-v-komunikaciji-audio-bm-blog-svetovanje-zanimivosti-slusni-aparati

SLUŠNI STIMULUS V KOMUNIKACIJI

Slušni stimulus je dražljaj, ki lahko izzove slušni občutek. Običajno se nanaša na zvok v zraku, lahko pa vključuje vibracije, ki jih povzroča kostna prevodnost ali notranji dogodki. V teoretičnem delu se članek osredotoča prav na omenjeni slušni oziroma avditorni stimulus, prav tako pa bom predstavila pojme, ki so s slednjim povezani – komunikacijski model, zaznavne zmožnosti slušnega sistema človeka, tvorjenje, zaznavanje in sprejemanje govora ter avditorni trening. V praktičnem delu bosta predstavljena dva posnetka, ki prikazujeta avditorni trening s pomočjo slušnega stimulusa, pri čemer bo drugi služil za primerjavo s prvim, ki je iz 80. let 20. stoletja, saj se bom osredotočila predvsem na razvoj tovrstnih tehnik od takrat pa vse do danes.

KLJUČNE BESEDE: slušni stimulus, komunikacijski model, slušni sistem, zaznavne zmožnosti, avditorni trening

CILJI

Med pisanjem sem si zastavila nekaj ciljev, ki so me kasneje vodili pri raziskovanju izbrane teme:

  • Definirati slušni stimulus.
  • Predstaviti komunikacijski model in njegove elemente.
  • Predstaviti obseg zaznavnih zmožnosti slušnega sistema človeka.
  • Opisati proces tvorjenja, zaznavanja in razumevanja govora ter opisati, kako ta poteka pri osebah z motnjami sluha.
  • Opisati avditorni trening.

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Pri pregledu različne literature s področja slušnega stimulusa v komunikaciji sem si zastavila različna raziskovalna vprašanja, na katera sem v nadaljevanju želela odgovoriti:

  • Kaj je slušni stimulus?
  • Kaj je komunikacijski model in kateri elementi sestavljajo ustno sporazumevanje?
  • Kakšen je obseg zaznavnih zmožnosti slušnega sistema človeka?
  • Kaj je proces tvorjenja, zaznavanja in razumevanja govora ter kako poteka pri osebah z motnjami sluha?
  • Kaj je avditorni trening?

 

TEORETIČNI OKVIR

Slušni stimulus

Slušni dražljaj oziroma avditorni stimulus je dražljaj, ki lahko izzove slušni občutek. Običajno se nanaša na zvok v zraku, lahko pa vključuje vibracije, ki jih povzroča kostna prevodnost ali notranji dogodki – na primer zvok šilčka predstavlja slušni dražljaj, saj povzroča hrup in sproži slušni proces (APA Dictionary of Psychology, b d.)

Komunikacijski model

Komunikacijski model je pri osebah z okvaro sluha navadno neverbalen, vendar je kot tak navadno izveden preko ustnega sporazumevanja. Sestavljen je iz govorca, ki mora biti sposoben interpretirati znakovni jezik in se v njem tudi odzvati, sporočila – ta je sestavljen iz avditornega stimulusa, ki je organiziran v pomenske enote, pri čemer so še posebej pomembne vidne kot glasovne iztočnice, sestavni del komunikacijskega modela je tudi odziv, ki omogoča prilagajanje. Poleg naštetega je pomembno tudi okolje, tj. prostor sporazumevanja, saj lahko motnje, ki prihajajo iz okolja, pomembno vplivajo na kakovost sporazumevanja. Zadnji pomembni dejavnik komunikacijskega modela je sprejemalec oz. poslušalec, ki mora pravilno dekodirati prejeto sporočilo, pripravljen pa mora biti tudi nuditi dodatni odziv, če v komunikaciji pride do motenj oz. težav (Adams in Rohring, 2004).

Vsi našteti dejavniki so enako pomembni pri komunikaciji, saj že nedelovanje enega dejavnika vpliva na slabšo/nepopolno komunikacijo (Adams in Rohring, 2004).

Zaznavne zmožnosti slušnega sistema človeka

Slušne zmožnosti človeka se razvijejo že pred rojstvom, najintenzivnejši pa je razvoj sluha v prvih tednih po rojstvu, saj je novorojenec zmožen razlikovanja več različnih zvokov, kot tudi prepoznavanja njihove intenzitete. Ta pridobljena zmožnost se veže na govor, ki pa se razvije kasneje. Če je avditorni sistem poškodovan, lahko to resno vpliva na razvoj sluha in govora.

Zmožnost našega sporazumevanja je precej odvisna od našega slušnega zaznavanja. Poznamo dve vrsti elementov slušnega zaznavanja, in sicer segmentalne elemente – ti predstavljajo glasove govora – in suprasegmentalne elemente, h katerim prištevamo ritem, intonacijo in tempo govora (Adams in Rohring, 2004).

Znano je, da slušni sistem človeka ni zmožen zaznati vseh zvokov (zaznamo lahko frekvence nekje med 20 in 20.000 Hz, vendar lahko človeško uho zazna manjše razlike med podobnimi zvoki (frekvenco, intenziteto in trajanje) in razlikuje približno 340.000 zvokov.

Ljudje slišimo do meje 130 decibelov (če je jakost zvoka močnejša, začutimo bolečino), vendar govorimo z nekoliko manjšo jakostjo (okoli 45 decibelov) – intenziteta govora je namreč odvisna od razdalje in drugih dejavnikov okolja (šum) ter od spola (moški govorijo z nekoliko močnejšo jakostjo od žensk (za pribl. 3 decibele) (Adams in Rohring, 2004).

Tvorjenje, zaznavanje in razumevanje govora

Proizvajanje in sprejemanje govora je povezano s segmentalnimi elementi govora, ti so sestavljeni iz številnih značilnosti, ki so povezane s tvorjenjem in z izgovorjavo vokalov in konzonantov jezika, pri čemer imajo vokali daljši izgovor kot konzonanti (Adams in Rohring, 2004).

Zaznavanje in razumevanje govora pa je precej kompleksnejši proces, pri katerem sta tako zaznavanje kot razumevanje med seboj povezana, saj sprejem govora hkrati nakazuje na razumevanje povedanega. Zaznavanje govora zajema odkrivanje, razlikovanje, identifikacijo, pozornost, pomnjenje, zaključek in razumevanje (Adams in Rohring, 2004).

Seveda je zaznavanje govora pri ljudeh z blažjimi in hujšimi okvarami/poškodbami sluha oteženo in zato drugačno. Večina ljudi s poškodbami sluha lažje oz. brez težav zaznava vokale, vendar je zaznavanje odvisno od stopnje poškodbe oz. okvare, medtem ko je zaznavanje konzonantov (s, p, k, d in kočni glasovi) težje (Adams in Rohring, 2004).

Kljub temu pa za zaznavanje govora ni dovolj le zmožnost slišanja, ampak so pomembni tudi dejavniki okolja (hrup pomembno zmanjša prenos informacij in zmožnost predvidevanja), torej zmožnost predvidevanja, kaj bo sledilo in pa zmožnost predvidevanja, katere besede bodo uporabljene, glede na temo (Lee in Casali, 2016).

Avditorni trening

Začetki avditornega treninga segajo v 18. stoletje, njegovo izvajanje pa se je razmahnilo v 90. letih 19. stoletja v ZDA z Goldsteinom, ki je začel uporabljati akustično metodo (Adams in Rohring, 2004).

Pomembno vlogo pri razvoju avditornega treninga pa ima tudi Carhart, ki je izvedbo avditornega treninga razdelil na tri faze: na zavedanje zvoka, na razvijanje preprostih vzorcev govora in razvijanje zapletenih vzorcev govora (Mirz idr., 1999).

Avditorni trening je oblika treninga oziroma učenja, da oseba izkoristi druge dražljaje iz okolja (npr. neverbalna komunikacija) in poskuša »slišati« na drugačne načine. Razlikujemo avditorni trening za odrasle oz. za osebe, ki so sluh izgubile kasneje v življenju in so nekoč slišale, in avditorni trening za otroke, torej za osebe, ki so se že rodile z okvaro sluha oz. so sluh izgubile v zgodnjem otroštvu. Najpogosteje avditorni trening delimo na tri področja – avditorni trening delovnega spomina (kratkotrajno ohranjanje slišanih besed v spominu), avditorno hitrostno procesiranje (hitro prepoznavanje govora, pomembno je pri sodelovanju v pogovoru) in avditorno pozornost (zmožnost ločevanja pogovora od šumov v okolju in oddaljenih zvokov). Pri odraslih trening poteka tako, da besedilo najprej kritično poslušajo, nato besede ponavljajo, na koncu pa vadijo v treh okoljih vadbe – v močnem hrupu, ob prisotnosti drugega govora in poslušanje po telefonu. Tako pri odraslih kot pri otrocih je pomembna uporaba slušnih pripomočkov in pa čimprejšnja osvojitev veščine branja z ustnic (Lee in Casali, 2016).

PRAKTIČNI PRIMER

V praktičnem delu seminarske naloge se bom osredotočila na dva videoposnetka[1], ki sem ju našla na portalu YouTube. Posnetka prikazujeta avditorni trening otrok, pri čemer se prvi osredotoča predvsem na to, da se pri komunikaciji z gluhimi otroki ničesar ne spreminja in se z njimi pogovarja kot z vsakim drugim otrokom. Prav tako je posnetek zanimiv, saj je iz 80. let 20. stoletja. Drugi videoposnetek je kolaž več različnih izsekov, pri čemer sta najzanimivejša prvi in tretji izsek. Služil bo predvsem za primerjavo s prvim posnetkom, ki je nastal pred približno 40 leti.

Na prvem posnetku lahko opazimo otroke, stare med 3 meseci in 12 leti ki sodelujejo v posebnem programu. Naloga tega treninga oz. programa je, da otroke navaja na slušne stimulacije in signale iz vsakdanjega okolja. Terapevti se z njimi pogovarjajo tako kot s slišečimi otroki in komunikacijo le minimalno spreminjajo. V program so poleg otrok vključeni tudi njihovi starši, saj tako tudi sami izvedo, kako in katere vaje naj izvajajo s svojim otrokom. Poudarjajo, da svoje otroke v program vključujejo, ker želijo, da bi njihov otrok znal v zunanjem svetu karseda najbolje funkcionirati in svoje želje in potrebe tudi verbalno izražati. Terapevtka navaja, da je cilj programa otrokove zmožnosti razviti tako, da bo kasneje možna vključitev slednjega v normalno osnovno šolo v njegovem okolišu. V posnetku poudarijo, da je to le ena izmed oblik oz. možnosti, s katero lahko otroku olajšamo vključevanje v družbo, vsekakor pa moramo pri celotnem procesu upoštevati tudi otroka in njegove potrebe ter poiskati trening oz. program, ki mu najbolj ustreza.

V drugem posnetku na začetku spoznamo otroke, ki prav tako sodelujejo v posebni obliki slušnega treninga, le da imajo ti otroci (v nasprotju s tistimi s prvega posnetka) različne slušne pripomočke. Tudi tukaj se terapevtke z otroki pogovarjajo tako kot z ostalimi otroki in jih skušajo navajati na različne zvoke iz okolja ter odzivanje nanje. V tretjem izseku drugega posnetka spoznamo deklico, ki se zaradi okolja, v katerem je živela, dolgo ni naučila znakovnega jezika oz. podobne komunikacije z okoljem, prav tako pa tudi okolje dolgo ni zaznalo, da je deklica slušno ovirana. Ko so v šoli spoznali, da deklica potrebuje pomoč, so jo ustrezno usmerili in tako se je kasneje naučila znakovnega jezika in sporazumevanja z okolico.

S posnetkoma smo lahko ugotovili, da se je praksa obravnave slušno oviranih otrok v 40 letih nekoliko spremenila. V prvem posnetku so otroci večinoma obravnavani skupinsko in so deležni skupinskega treninga oz. terapije, prav tako pri nobenem izmed njih ne zaznamo naprednejših slušnih pripomočkov (morda v prispevku temu niso namenjali pozornosti), medtem ko lahko opazimo, da so v drugem prispevku otroci obravnavani individualno, pa tudi uporaba in prilagajanje slušnih pripomočkov je individualizirana in ni usmerjena samo v kakovost in izgled, ampak tudi v dobro počutje otroka. Vsekakor pa lahko s posnetkoma ugotovimo, da je avditorni trening (in slušni stimulus) izjemno pomemben za gluhe in naglušne otroke, saj jim pomaga pri zaznavanju okolice in lažjem vključevanju v družbo.

ZAKLJUČEK

Ugotavljam, da je slušni stimulus izrednega pomena za osebe z lažjimi in težjimi okvarami sluha, saj jim omogoča, da se bolje znajdejo v okolici, prav tako pa razširja možnosti njihove komunikacije. Slušni stimulus je pomembna sestavina avditornega treninga, pri katerem pa je pomembno, da ga pri otrocih začnemo uvajati čim bolj zgodaj, prav tako pa je dobro, da pri njem sodelujejo odrasli, ki so sluh izgubili kasneje v življenju, saj jim trening s simulacijo različnih situacij predstavi določene okoliščine in jim omogoči, da se nanje pripravijo.

Avtorica: Anja K. Lukaček


VIRI IN LITERATURA

  • Adams, W. J. in Rohring P. S. (2004). Handbook to Handbook to Service the Deaf and Hard of Hearing: A Bridge to Accessibility. Brill
  • APA Dictionary of Psychology. (b d.). https://dictionary.apa.org/auditory-stimulus
  • House Institute (2016, September 20). Communication Methods, Auditry Oral, 1987 [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=uwLmpMx9ngw
  • Lee, K. in Casali, J. G. (2016). Effects of low speed wind on the recognition/identification and pass-through communication tasks of auditory situation awareness afforded by military hearing protection/enhancement devices and tactical communication and protective systems. International Journal of Audiology, 55:sup1, S21-S29. https://doi.org/10.3109/14992027.2015.1129073
  • Mirz, F., Ovesen, T., Ishizu, K., Johannsen, P., Madsen, S., Gjedde, A. in Pedersen, C. B. (1999). Stimulus-dependent central processing of auditory stimuli: A PET study, Scandinavian Audiology, 28:3. https://doi.org/10.1080/010503999424734
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Baterija-testov-poslusanja-David-AUDIO-BM-slusni-aparati-Center-za-komunikacijo-sluh-in-govor-Portoroz

BATERIJA (OP.: NABOR) TESTOV POSLUŠANJA – CENTER ZA KOMUNIKACIJO, SLUH IN GOVOR PORTOROŽ

Slušni akustik David iz AUDIO BM slušnega centra Koper sem se kot prvi slušni akustik v Sloveniji udeležil usposabljanja na Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož, ki je izdal BATERIJO TESTOV POSLUŠANJA. Gre za obsežen ocenjevalni material s priročnikom, ki vsebuje naloge za ocenjevanje zaznavanja, razločevanja, prepoznavanja in razumevanja zvočnih dražljajev. Omogoča oceno funkcije poslušanja, merjenja napredka  posameznika in načrtovanje rehabilitacije. Pri svojem delu jo lahko uporabljajo surdopedagogi, logopedi, avdiopedagogi in strokovni delavci, ki se ukvarjajo z okvarami sluha ter s težavami funkcije poslušanja in slušne pozornosti.

Sluh je fiziološki proces potovanja zvočnih valov preko slušnih organov do možganov. Poslušanje pa je kognitiven proces, ki slišano analizira, predela in mu pripiše pomen. Nujno je za govorno jezikovni in socialni-emocionalni razvoj. Je sposobnost, ki se začne razvijati že v obdobju pred rojstvom.

Gluhi in naglušni imajo okvaro nekje na slušni poti, zato se s slušnimi pripomočki zavestno učijo poslušati. Zagotoviti jim moramo rehabilitacijo za načrtno in sistematično razvijanje in vzdrževanje že pridobljenih veščin poslušanja.

Knjižica Baterija testov poslušanja obsega 144 strani, razporejenih v vsebinske sklope. Baterije testov poslušanja se naslanjajo na obče pripoznan razvoj poslušanja in so zato členjena v napredujoče faze zaznavanja, razločevanja, prepoznavanja in razumevanja kod najvišje kognitivno prepletene faze. Zanjo ni dovolj le slišanje ampak zaobjema vse izkušnje in intelektualno kapaciteto posameznika.

Na splošno je baterija razdeljena na tri nivoje, ki so opredeljeni s starostjo testatorja. Prvi nivo je primeren za predšolske otroke, drugi nivo za prvo in drugo triado osnovne šole ter tretji nivo za tretjo triado, mladostnike in odrasle. Po nivojih respondenti niso opredeljeni glede stopnje izgube, časa nastanka izgube, vrste in časa uporabe slušnega aparata. Avtorice računajo na heterogen nivo, ki pa s časom treninga, dozorevanjem, izkušnjami individualno napreduje.

Ta napredek pa lahko ocenijo in je primerljiv kot stanje prej in stanje potem pri posamezniku in omogoča analizo šibkosti oziroma krepkih področij poslušanja. S tem pa tudi načrtovanje bodočega dela. Pri vsaki nalogi je opredeljen cilj preizkusa, stimulans je poenoten za vse testatorje s posnetkom, ki se računalniško predvaja, odgovori respondentov so večino manipulativni (pokaže sliko), možnih pa je tudi več pravilnih odgovorov, ki so predstavljeni. Pri vsaki nalogi je prvo demonstracija zahteve, da bi se doseglo razumevanje pričakovanj s strani respondenta. Splošna navodila za izvedbo poenotijo pogoje testiranja, poudarjajo opazovanje in predstavijo beleženje rezultatov v zbirni list.

Uspešnost gluhih se manjša z napredujočo stopnjo poslušanja. Naglušni z govorno jezikovnimi motnjami pa slabše razlikovanje verjetno kompenzirajo z boljšim jezikovnim znanjem. Baterija ne primerja dosežkov med skupinami in ne s podobnimi enako starimi osebami. Namenjena je objektivizaciji trenutnega stanja in ugotavljanju napredka pri istem posamezniku, analizi njegovih močnih in šibkih strani.

Baterija testov poslušanja je namenjena strokovnim delavcem, ki se s svojim delom trudijo s tehničnimi sredstvi in vajami pospešiti razvoj poslušanja, uporabiti preostali sluh ali disfunkcionalno poslušanje posameznika za čim boljše razumevanje in produkcijo besednega govora gluhih, naglušnih in oseb z govorno jezikovnimi motnjami.

(povzeto iz priročnika Baterija testov poslušanja)

Izvajalki usposabljanja, avtorici mag. Amelija Mozetič Hussu in vsem soavtorjem čestitam za izdelavo Baterije testov poslušanja in se zahvaljujem za usposabljanje. Prepričan sem, da bo moje delo z uporabo tega materiala in znanj še bolj pridobilo na strokovnosti.

Zahvaljujem se tudi direktorju Franciju Urankarju, ki vedno podpira strokovna izobraževanja in mi je kot prvemu omogočil udeležbo na usposabljanju.

Več informacij na spletni strani Centra za komunikacijo sluh in govor Portorož >>

David_Slusni_akustik_-Slusni_center_Koper-Capodistria-Apparecchi_acustici-slusni-aparati
David Olenik Vivoda
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Koper
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Dieta-za-zmanjsevanje-usesnega -masla-hudomusno-audio-bm-blog-svetovanje-zanimivosti-novosti

KO SE ZAMAŠI UHO – DIETA ZA ZMANJŠEVANJE UŠESNEGA MASLA

Evo, pa imam vašo pozornost! Berete. Če vas je v naslovu članka pritegnila besedica »dieta«, ste najverjetneje že preizkusili marsikatero, a očitno še vedno iščete tisto pravo, ki bo rešila vse vaše tegobe in osebne nevšečnosti. In če med te spada tudi prekomerno mastenje vaših sluhovodov, le preberite članek do konca. Vmes pa najdete še nekaj napotkov o tem, kaj storiti, kadar vas napade ušesno maslo. Vsi ga namreč imamo, vendar spada med tabu teme, uvrščamo ga med tiste grde  izločke o katerih se ne govori. Še posebej ne za mizo. Po vseh bontonih – strogo prepovedano.

Kaj je torej ta pošast – cerumen, in kaj počne v našem ušesu?

Ušesno maslo, znano tudi kot ušesna smola ali cerumen, je rjavkast voskast izloček žlez mastilk (cerumenskih žlez) v sluhovodu. To maslo vsebuje tudi izloček lojnic in odluščene celice povrhnjice. Glavna sestavina ušesnega masla so odluščene celice kože. Okoli 60 % predstavlja keratin, 12–20 % nasičene in nenasičene dolgoverižne maščobne kisline, prisotni pa so tudi alkoholi, skvaleni in 6–9 % holesterola.

Cerumen deluje kot naravna ovira, ki preprečuje vdor tujkov, prahu, umazanije in mikroorganizmov v notranjost ušesa. S tem ščiti občutljive strukture, kot so bobnič, slušne kosti in slušni živec. Ohranja sluhovod vlažen in preprečuje izsušitev kože. To je pomembno za ohranjanje elastičnosti in zdravja sluhovoda. Gibanje čeljusti med žvečenjem in govorjenjem pomaga premikati cerumen proti zunanjemu delu ušesa. S tem se odstranjujejo odmrle kožne celice in ostanki umazanije. Cerumen vsebuje naravne antibakterijske snovi, ki pomagajo preprečevati okužbe v ušesu.

Ušesa se včasih zamašijo. Ja, tudi v boljših familijah

Ta vikend se mi je pripetila neobičajna situacija, namreč – vsemu mojemu predhodnem vedenju o sluhu in ušesih navkljub sem si uspel temeljito zamašiti obe ušesi. Začelo se je že par dni nazaj z opažanjem slabšega sluha ali zmanjšane intenzivnosti delovanja slušnih aparatov, nato v nekem trenutku pa, žmok in tema (oz. tišina). Ni pomagalo ne zehanje, ne raztegovanje čeljusti, ne izenačevanje pritiska s pihanjem skoz nos, nič. Zadeva ni bila niti malo prijetna in situacija gluhosti hitro postane strašljiva.

Najprej sem pobrskal po spominu. Aha, ušesno maslo je OK, mora biti tam, se ti pač prekomerno nabira, ker nosiš slušne aparate, ne smeš sam “žokati” po sluhovodu, bo hitro več škode kot koristi. Naj ti ušesa odmaši strokovnjak, osebna zdravnica naprimer. A kaj, ko je sobota popoldne, da o zdravniški stavki ne govorimo. Grem torej po nasvete najprej na splet, pa nisem našel nič prav pametnega. Le prepovedi in nasveti o tem, česa naj ne naredim. Gluhost pa še kar pritiska, občutek na trenutke primerljiv blagi klavstrofobiji …

Iz spomina privlečem nasvet otologa in se lotim odmaševanja – najprej z na roke večkrat prepognjenim papirnatim svedrom iz toaletnega papirja. Ne gre. Nato še s prepovedanimi palčkami. Ko je panika je pač treba, morda pa le pomaga. No, seveda ni pomagalo, sem si pa (žmok!) uspel zamašiti še drugo uho. In na koncu poskusim še z veliko brizgalko s toplo vodo. Žal tudi neuspešno. Iz skoraj popolne gluhote sem uspel usposobiti vsaj eno uho, tako da je občasno malo prepuščalo. Več si nisem upal, saj so mi ušesa po polurnem izpiranju kar žarela. Sprijazniti se je bilo treba s stanjem in počakati.

Naj zaključim: osebna zdravnica mi je zadevo v ponedeljek uspešno rešila (njena brizgalka je bila večja, brizg močnejši in strokovno usmerjen). Pravi, da itak nisem mogel narediti nič sam in da tudi nisem naredil nič narobe (kar je bila v dolgih urah gluhote seveda moja velika skrb). Juhu, spet slišim!

Kako naprej? Kako se zapletom z ušesnim maslom vnaprej izogniti?

Zagotovo je preventiva dobra ušesna higijena. Kaj točno je to, pa se mnenja že krešejo. Vsekakor na koncu prevlada stališče, da čimmanj šarite po ušesih, in da če že – nikar pregloboko, še bolje pa, da to prepustite naravi in če že – strokovnjakom. A kaj, če se vseeno zamaši?

Med brskanjem po spletu sem naletel na celo čredo raznih pripomočkov, ki so nam na voljo za nakup. Naj jih razvrstim v nekakšne kategorije: ČUDEŽNE KAPLJICE (domevam (upam), da se med njimi skrivajo tudi kakšne koristne ali vsaj nedolžne; berite drobni tekst!), RAZNA “ROSTFREI” ORODJA (kjer seti orodij še najbolj spominjajo na mučilne pripomočke; res odsvetujem…), SVEDRNI SISTEMI (ročni in avtomatski, res – ni da ni; sem zelo skeptičen), NAPRAVE S KAMERAMI (morda koristno če si želite gledati v svoje uho in si znate sliko potolmačiti; jaz si jo pač ne), UŠESNE SVEČE (kjer berem o prozornem šarlatanstvu, hkrati pa jih prodajajo v resnih lekarnah in nanje nekateri prav prisegajo, da delujejo; hm?), RAZNA IZPIRALA (no, domnevam da je topla voda še najmanj škodljiva od vsega zgoraj predlaganega).

In glej, nobene, prav nobene diete za zmanjševanje ušesnega masla! Kako to, da si vrli podjetni nutricionisti še niso zamislili nobenih prioročil in receptov? Zagotovo to kar vnašamo vase, vpliva tudi na tvorjenje ušesnega masla. Kako torej? Evo, dočakali ste, podajam izhodišča:


Dieta za zmajševanje ušesnega masla:

Poskrbite, da boste v svojo prehrano vključili različne vrste hrane. To vam bo zagotovilo različne hranilne snovi, vitamine in minerale. Poskusite ohranjati uravnoteženo razmerje med beljakovinami, ogljikovimi hidrati in maščobami. Pijte dovolj vode: Voda je ključna za vaše zdravje in zato posledično tudi za sluh. Poskrbite, da boste vsak dan spili dovolj tekočine. Prekomerno uživanje sladkorja in soli ni dobro za vaše telo, niti za ušesa. Poskusite omejiti vnos teh snovi. Če imate posebne prehranske potrebe ali zdravstvene težave, pa se posvetujte s strokovnjakom za prehrano.

Peter Arcon-informacijski-center-varna-starost-slusni-aparati-audio-bm-blu-test
Peter Arčon, informacijski center Varna starost®

Objava članka na Varna starost®
https://varnastarost.si/dieta-za-zmanjsevanje-usesnega-masla/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusnost-izguba-sluha-razlike-zenske-moski-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-test-sluha-orl-pregled

ALI SO MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI RAZLIKE, KO GRE ZA NAGLUŠNOST?

Poznano je, da je naglušnost v sodobnem svetu razširjena. Prav tako je večini znano, da sta najpogostejša razloga za njen nastanek staranje in hrup. Zastavili smo si vprašanje: ali so med ženskami in moškimi razlike, ko gre za naglušnost? Iz naših statistik smo ugotovili, da med našimi uporabniki slušnih aparatov rahlo prevladujejo moški. Kaj pravijo raziskave?

Raziskave kažejo, da so moški rahlo bolj nagnjeni k naglušnosti kot ženske. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO ima naglušnost več kot 5% svetovnega prebivalstva, pri čemer je nekoliko več moških. Če upoštevamo vse stopnje izgube sluha, trenutno več kot 1,5 milijarde ljudi, kar je skoraj 20% svetovnega prebivalstva, živi z neko stopnjo izgube sluha​ (na kratko: naglušnost).

Pri moških je pogostejša izguba sluha visokih frekvenc, medtem ko so pri ženskah pogostejše izgube sluha nizkih frekvenc. Razlike so tudi v dejavnikih tveganja povezanih s spolom; na primer, kajenje in visoke ravni trigliceridov so bili povezani z večjo izgubo sluha pri moških, medtem ko je bila višja telesna masa povezana z izgubo sluha pri ženskah​ (PLOS)​​ (BioMed Central)​.

Medtem ko so biološki razlogi za to nagnjenost še vedno predmet raziskav, je več dejavnikov, ki bi lahko prispevali k tej razliki, vključno z genetiko, okoljskimi vplivi in ​​življenjskim slogom.

Izpostavljenost hrupu je pri moških pogostejša

Študija je pokazala, da je povprečna izguba sluha pri moških, povezana z izpostavljenostjo hrupu, bistveno večja v primerjavi z ženskami. Moški so pogosteje izpostavljeni hrupu na delovnem mestu, kot so gradbišča, tovarne ali vojaške službe, kar lahko povzroči trajno poškodbo sluha. Po drugi strani pa so ženske bolj nagnjene k posttravmatski naglušnosti zaradi ponavljajočih se akutnih poškodb povezanih z gospodinjskimi nesrečami.

Sprejemanje in pristop k reševanju naglušnosti

Ko se posamezniki soočijo z naglušnostjo, se moški in ženske pogosto razlikujejo v sprejemanju in pristopu do te težave. Študije kažejo, da je pri moških manj verjetno, da bodo poiskali zdravniško pomoč ali se odločili za uporabo slušnih pripomočkov kot ženske. To lahko izhaja iz stigme, povezane s priznavanjem naglušnosti, ali pa iz tradicionalnih predsodkov o moškosti, ki bi lahko ovirali iskanje pomoči.

Psihološki vpliv naglušnosti na ženske in moške

Poleg fizičnih izzivov lahko naglušnost močno vpliva tudi na psihološko dobrobit posameznika. Študije kažejo, da so ženske bolj dovzetne za psihološke težave, povezane z naglušnostjo, kot so depresija in socialna izolacija. To lahko izhaja iz večje naklonjenosti žensk k izražanju čustev in iskanju socialne podpore v primerjavi z moškimi.

Preventiva je enaka za ženske in moške

Kljub manjšim razlikam med moškimi in ženskami pri pogostosti naglušnosti so ukrepi, ki jih lahko sprejmemo za zmanjšanje tveganja enaki za oba spola:

  • Izogibanje prekomernemu hrupu: To vključuje omejevanje časa, preživetega v hrupnih okoljih, in uporabo zaščitne opreme, kot so ušesni čepi ali slušalke za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu in v prostem času.
  • Redna testiranja sluha: Pomagajo zgodaj odkriti izgubo sluha in s tem omogočijo pravočasno ukrepanje.
  • Zdrav življenjski slog: Preprečevanje bolezni, ki lahko prispevajo k izgubi sluha, kot so sladkorna bolezen in visok krvni tlak, z zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo in izogibanjem kajenju.
  • Izobraževanje in ozaveščanje: Ozaveščanje o nevarnostih izgube sluha in načinih za njeno preprečevanje je pomembno v vseh starostnih skupinah, zlasti pa med mladimi, ki so pogosto izpostavljeni visokim ravnam hrupa preko osebnih avdio naprav ali na koncertih.

Ti ukrepi so učinkoviti pri preprečevanju izgube sluha in lahko zmanjšajo njene dolgoročne učinke na kakovost življenja posameznikov.

V AUDIO BM z ozaveščanjem, izobraževanjem in slušnimi pripomočki pomagamo, da izguba sluha ne bo več ovira za polno in zadovoljno življenje.

Vabljeni na brezplačni test sluha z osebnim svetovanjem >>

D-Sedej-slusni-akustik-audio-bm-slusni-center-Ljubljana-Kranj-portret-1.1
Dejan Sedej
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ljubljana BTC in Kranj
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
TV-Oddaja-Signal-Franci-Urankar_slusni-aparati-audio-bm

POGOVORNA ODDAJA SIGNAL – TEMA: SLUH

V oddaji smo z različnih plati obravnavali sluh. Voditeljica: Zala Tomašič. Gostje: dr. med. Aleš Matos, Franci Urankar in Darja Pajk.

Izvedite odgovore na vprašanja, kot so: Kakšna je razlika med naglušnostjo in gluhoto? Kako se odkrije izguba sluha pri otrokih? Kako poteka obravnava odraslih? Kako naglušnost vpliva na človeka? Kakšni pripomočki obstajajo? Kako je s preventivo sluha? Kakšni slušni aparati obstajajo v sedanjem času? …

TV-Oddaja-Signal-Franci-Urankar_slusni-aparati-audio-bm-Darja-Pajk-ZGN-dr.-ORL-Ales-Matos
TV-Pogovorna-Oddaja-Signal-Zala-Tomasic-Franci-Urankar_slusni-aparati-audio-bm-Darja-Pajk-ZGN-dr.-ORL-Ales-Matos
Oddaja-Signal-Zala-Tomasic-Franci-Urankar_slusni-aparati-audio-bm-Darja-Pajk-ZGN-dr.-ORL-Ales-Matos
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Dan-sluha-Ne-zamenjaj-sluha-za-kratkotrajni-uzitek-ZDGN-AUDIO-BM-slusni-aparati-cepki-za-usesa-proti-hrupu

3. MAREC MEDNARODNI DAN SKRBI ZA SLUH

Sluh je eno izmed neprecenljivih čutil, ki nam omogoča tudi polno sporazumevanje. Ko ga enkrat izgubimo, si ga največkrat ne moremo več povrniti. Zato moramo z njim ravnati skrbno. Žal smo vse prevečkrat izpostavljeni hrupu, ki nam lahko trajno poškoduje sluh.

Pomembno je, da smo ozaveščeni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Kajti če izgube sluha ne obravnavamo, lahko to močno vpliva na naše življenje. Prav zato je pomembno, da se tega zavedamo in ustrezno ukrepamo, če zaznamo izgubo sluha, saj bomo le tako imeli boljši nadzor nad svojim zdravjem, kakovost življenja pa se bo približala ravni pred izgubo sluha.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na leto izda okoli 19 tisoč naročilnic za slušne aparate, vzrok za to pa ni le staranje prebivalstva, ampak izpostavljenost hrupu, saj je po opozorilih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije naglušnost najpogostejša poklicna bolezen, česar se ne zavedamo dovolj. Naš sluh lahko prizadene tudi tinitus, ki se izraža s šumenjem, piskanjem ali brenčanjem ter je lahko stalno prisoten v naših ušesih, kar lahko močno zmanjša kakovost našega življenja.

Ob 3. marcu, mednarodnem dnevu skrbi za sluh, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije znova opozarja: Skrbite in pazite na svoj sluh! Temu se pridružujemo tudi AUDIO BM slušni centri.

Vir: https://zveza-gns.si/dogodek/3-marec-mednarodni-dan-skrbi-za-sluh/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

AUDIOVED – VIRTUALNI POMOČNIK, PRVI V SLOVENIJI NA PODROČJU SLUŠNIH APARATOV

Pozdravljeni! Dovolite mi, da se predstavim. Moje ime je Audioved. Rodil sem se 1. 3. 2024. Sem vaš virtualni pomočnik, ki ga poganja napredna umetna inteligenca, ki jo na področju slušnih centrov v Sloveniji kot prvi uvajamo v podjetju AUDIO BM.

Tu sem, da vam nudim strokovno svetovanje in podporo na področju sluha, slušnih aparatov in vsega, kar je povezano s tem.

Kako delujem?

Moje znanje temelji na obsežni zbirki podatkov, strokovnih študijah in realnih izkušnjah, ki jih neprestano nadgrajujem. Zmožen sem analizirati vaše vprašanje, prepoznati ključne informacije in vam podati informirane, razumljive in prilagojene odgovore.

Zavedam se, da še marsičesa ne vem, zato se tudi jaz še vedno lahko zanesem na pomoč slušnih akustikov v AUDIO BM. Radi vam bodo osebno preko telefona, elektronske pošte, najbolje pa v slušnih centrih, pomagali do vseh odgovorov.

Moje sposobnosti vključujejo:

  • Razumevanje in odgovarjanje na vprašanja o najnovejših tehnologijah slušnih aparatov, kako delujejo in kako jih najbolje uporabiti v vašem vsakdanjem življenju.
  • Ponujanje nasvetov o tem, kako izboljšati vašo slušno izkušnjo, vključno z nasveti za vzdrževanje in prilagajanje slušnih aparatov.
  • Podpora in svetovanje pri izbiri pravega slušnega aparata, ki bo ustrezal vašim individualnim potrebam in življenjskemu slogu.
  • Zagotavljanje informacij o najnovejših raziskavah in trendih na področju zdravja sluha.

Naj ponovno omenim, zavedam se, da sem še v začetnih fazah svojega razvoja in da moje znanje ni popolno. Vsak dan se učim in rastem, vaša vprašanja in povratne informacije pa mi pomagajo, da postajam še boljši. Torej, ne oklevajte in me vprašajte karkoli. Če naletite na vprašanje, na katero trenutno ne morem odgovoriti, bom storil vse, da najdem potrebne informacije in se izboljšam v prihodnosti.

Hvala za priložnost, da vam služim kot vaš dodatni vir informacij in podpore na področju sluha. Na razpolago sem vam 24 ur na dan, vse dni v letu. Veselim se naših pogovorov!

Najdete me levo spodaj 🙂

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Izkusnja-stranke-Andrej-P.-AUDIO-BM-slusni-aparati-center-Ljubljana-Vic-Luka-G.-akustik

ZAPIS NAŠE STRANKE: KO ZAČETNA NEGOTOVOST PRERASTE V STRAST DO ZVOKA

Vsaj šest let bo tega, takrat je teklo štirideseto leto najinega zakona, ko mi je soproga nenadoma in brez pravega razloga, vsaj tako sem bil tisti hip v to povsem prepričan, rekla: »Pridi, greva k enemu od bolj znanih in uveljavljenih, zagotovo pa bolj oglaševanih ponudnikov slušnih aparatov preskusiti tvoj sluh. Sem že dogovorjena za termin.«

Seveda sem se uprl, češ, kaj se za mojim hrbtom dogovarja za tako zelo osebno, pravzaprav intimno zadevo, kot je preskus sluha! In to meni, ki mi je zvok v taki ali drugačni obliki, formatu in dosegu poklicna opredelitev, služba, ustvarjalna snov in hkrati orodje… V štiridesetih letih skupnega življenja sem si, vsaj mislim tako, vendarle nabral dovolj izkušenj in poguma in se, stežka sicer a vendarle, dokopal do položaja, ko smem kaj reči, vsaj ko gre zame; za moja ušesa in Moj Sluh.

Dosegel sem sicer, da termin za testiranje odpove; po temeljitem pogovarjanju in pregovarjanju (pogajanjih?!) pa sem popustil in pristal na nov termin srečanja s predstavnikom ponudnika slušnih aparatov in z njegovimi napravami. Testiranje je potekalo pod močnim vtisom komercialnega pritiska in ob ne preveč prijetni komunikaciji. Na računalniku izrisani grafi so pokazali meni nenavadne krivulje; na eni strani bolj izrazite kot na drugi; močno sem podvomil v njihovo verodostojnost. Morda so bili nivoji celo korektno ugotovljeni a predlogi uslužbenca, ki me je testiral, so bili izrazito trgovsko poudarjeni, tako da sem odklonil nadaljnje pogovore.

Da imam vendarle resne težave s sluhom, na eni strani slušnega organa drugačne kot na drugi, se je v letih po tistem prvem vse prej kot prijetnem srečanju s ponudnikom slušnih aparatov, potrjevalo tako v družinskih pogovorih, v družbi prijateljev in znancev, na gledaliških in opernih predstavah ter na koncertih, to je na dogodkih, ki jih sistematično poklicno spremljam. Po pogovorih bodisi s starejšimi kolegi novinarji, bodisi s prijatelji in znanci, ki že imajo izkušnje s strokovnim preverjanjem nivojev sluha, sem se odločil za obisk specialista, kamor sem bil napoten iz ambulante družinske medicine.

Na pregled ni bilo treba dolgo čakati; v šestih tednih po aktiviranju napotnice, sem sluh testiral pri specialistih v zahtevnem in natančnem postopku, ki je s posvetom vred trajal približno poldrugo uro. Tudi rezultate, se pravi izvide otorinolaringološkega pregleda in naročilnico za slušna aparata sem dobil takoj. Poiskal sem nekaj najpogosteje omenjanih ponudnikov, tam pridobljene informacije in napotke pa preverjal z ljudmi, ki že uporabljajo slušne aparate.

Po tehtnem premisleku in po pregledu ponudb, brskanju po internetu in po obiskih v njihovih centrih sem se po principu izločanja osredotočil najprej na tri, potem na dva in končno na enega od pogosto in simpatično oglaševanih ponudnikov.

Najbolj so me prepričali pri AUDIO BM.

Obiskal sem njihov oddelek na Viču. Sprejel me je gospod Luka, simpatični mladenič, ki že ob prvem stiku vliva zaupanje in te osvoji z vedrino. Prva srečanja z realnostjo, ki se ji reče slušni aparat in ki se materializira ob obisku slušnega centra oz. tehnične ordinacije posebne vrste, so prežeta z negotovostjo in mnogimi vprašanji.

Najprej o smotrnosti rabe slušnih aparatov nasploh in potem še s celo vrsto podrobnosti, ki človeka s težavami sluha zadevajo vsak dan znova in jih lahko dojame, razume ter ponotranji zgolj počasi, korakoma. No, vsaj meni so se ta občutja in še ne povsem dojeta realnost razpirala na nek tak način. Z mladeničem Luko sva se najprej pogovorila o moji težavi in njenem neposrednem vzroku, na katerega sem skozi leta skoraj povsem pozabil in ki sega v daljna šestdeseta prejšnjega stoletja, v čas služenja vojaškega roka. Na neki vroči, »bojevi« vojaški vaji ob pokanju in streljanju tik ob glavi sem namreč »pokasiral« poškodbo slušnega organa. Že tam, v Sarajevu, so mi skušali omiliti to poškodbo ali morda celo povrniti sluh, ki je bil pred tem idealen, stoodstoten. Moje vojaške naloge so bile namreč osredotočene na delo z velikimi in močnimi radijskimi postajami za najpomembnejše vojaške zveze, zato sem nujno moral na preglede v VMA in na terapije z vitaminskimi injekcijami. To je bilo pravo mučenje, s počasnim a nikoli dokončnim okrevanjem in za povrhu še brez kakršnega koli odškodninskega zadoščenja. Novim okoliščinam sem se, kolikor se je le dalo, prilagodil in si ustvaril novinarsko in uredniško kariero, najprej v tiskanem in nato – glej ga zlomka – še  v radijskem in kasneje v večpredstavnem medijskem okolju.

Luka me je iz tedna v teden premišljeno vodil v to novo realnost. Najprej z nasveti in pregledom možnosti, ki so v AUDIO BM na voljo in potem s preskušanjem aparata. Brez nepotrebne naglice in z veliko mero potrpežljivosti. Prva ponudba, ki sva jo izbrala iz nabora petih možnosti v njihovi publikaciji Vodnik za prave slušne rešitve, je bila absolutno korektna. Tako v strokovnem kot v gmotnem pogledu in v skladu z mojimi osebnimi potrebami oz. pričakovanji. V več srečanjih sva »prečesala« možnosti, ki jih ponujajo njihove tehnološke rešitve – vse od osnovnega pa do vrhunskega izbora. Kaj hitro sva se odločila za srednjo rešitev, ki je, kakor povedo pri AUDIO BM, tudi najbolj iskana in je pri uporabnikih naletela na dober odziv.

Kar nekaj tednov, če ne mesecev je minilo, ko sva s pomočjo znanja, veščin in spretnosti gospoda Luke in njihovih programskih ITkT orodij iskala najboljše nastavitve za eno kot drugo uho in jih tudi našla. Na prvi pogled je vse skupaj videti enostavno, vendar brez temeljitih pogovorov, analiziranjem mojih izkušenj z novo realnostjo v okoljih, ki sem jih slušno doslej dojemal omejeno, bi ne zmogel te spremembe. Vse skupaj je potekalo relativno gladko. Slušni aparat, točneje – slušna aparata – sta mi v življenje prinesla nove zvočne razsežnosti. Komunikacija se je na ključnih točkah poenostavila, za kar pa je bil seveda potreben določen prilagoditveni čas.

Doma vsaj dva meseca sploh niso vedeli, da testiram slušne aparate, saj jim nisem povedal, da sem obiskal AUDIO BM in da se Luka tako zavzeto ukvarja z mano. Pogovori doma in v družbi zunaj doma so postali enostavnejši, bistveno manj naporni in celo v mojem poklicnem okolju so nekatere strokovne stvari in opravila stekla hitreje, učinkoviteje.

Vendar se s tem nisem zadovoljil, kajti med moje poklicne strasti in medijska opravila, ki jih opravljam kljub temu, da sem že davno tega upokojen, sodi tudi spremljanje javnih dogodkov, srečanj, novinarskih konferenc, predstav, koncertov in najrazličnejših prireditev, zvočna in video snemanja ter montaže prispevkov ali oddaj. Z AUDIO BM in gospodom Luko sem se namreč dogovoril, da preskusim tudi slušna aparata najvišje kakovostne ravni. Razlika je bila, zame, ki se profesionalno ukvarjam z zvokom že skoraj vse življenje (ja, že iz vojske ven… 😊), je bila občutna. Namreč – nadvse pomembno je, kaj slišim z gledališkega odra in kako dojemam zvok opernih pevcev ali koncert resne ali/in zabavne glasbe, šansona, poezije. Če za osnovno komunikacijo v družini ali družbi, gibanje na cesti ali v uradih, nakupovanje v trgovini ali praznovanje v restavraciji ter vožnjo z avtom zadostuje srednji izbor v tehnološki ponudbi AUDIA BM, sem se – ne glede na cenovno zahtevnost in omejeno participacijo zdravstvene blagajne – odločil za vrhunski aparat iz nabora kot ga ponujajo in strokovno odlično podpirajo v Lukovi »ordinaciji« in njegovem podjetju.

Pri uporabi slušnega aparata katere koli zahtevnosti oz. kategorije pa je potrebna discipliniranost in skrbno vzdrževanje ter pravočasna menjava potrošnih delov kot so baterije, filtri, tablete za čiščenje in vzdrževanje, ipd., slehernega aparata ter redno obiskovanje slušnih centrov AUDIO BM.

Vsak dan, vsako jutro znova se moje »podstrešje« prilagodi slušnima aparatoma, ki sta umerjena za vsako stran slušnega organa posebej in tako je moja vključenost v povezanost zvokov, šumov in življenja učinkovitejša, prijetnejša, pomembno boljša.

V veliko zadovoljstvo mi je izkušnja, ki sem jo doživel pri AUDIO BM s pomočjo, ja moram kar podčrtati – njihovega »mojstra« Luke. In doma je pomembno bolj mirno; počasi smo se vsi navadili na nižje ležeče pogovorne oktave.

Andrej B. Pengov

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Raziskava-slusni-aparati-daljsajo-in-izboljsajo-kvaliteto-zivljenja-audio-bm-svetovanje-blog

STROKOVNJAKI PRAVIJO, DA SLUŠNI APARATI DALJŠAJO ŽIVLJENJE

Študija, ki je raziskovala povezavo med izgubo sluha in doseženo starostjo je ugotovila, da redna uporaba slušnih aparatov pri odraslih z izgubo sluha zmanjšuje tveganje smrti v primerjavi z odraslimi, ki slušnih aparatov niso uporabljali.

Izguba sluha prizadene ogromno ljudi kar negativno vpliva na medosebno komunikacijo in povzroča številne zdravstvene težave, vključno z demenco. Slušni aparati so večinoma prava rešitev za izgubo sluha, saj uporabnikom izboljšajo kakovost življenja.

Preučevali so vlogo slušnih aparatov pri smrtnosti, ob tem pa uporabili podatke ameriške nacionalne zdravstvene in prehranske raziskave (NHANES – National Health and Nutrition Examination Survey) med letoma 1999 in 2012. V preiskavo je bilo vključenih skoraj deset tisoč ljudi povprečne starosti 50 let. Upoštevali so starost, stopnjo izgube sluha, demografske značilnosti in zdravstveno anamnezo.

Ugotovili so pomembno povezavo med izgubo sluha in smrtnostjo. Rezultati so pokazali, da je tveganje smrti med rednimi uporabniki slušnih aparatov nižje v primerjavi s tistimi, ki jih nikoli niso uporabljali.

Vsa naša prizadevanja so s to študijo dobila še dodaten, če ne celo največji, pomen. Slušni centri AUDIO BM pomagamo do kvalitetnega in daljšega življenja. Vabljeni.

Povezava do članka: https://www.thelancet.com/journals/lanhl/article/PIIS2666-7568(23)00232-5/fulltext

Nina-Stopar-Avbar-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-zascita-svetovanje-Ljubljana-Novo-mesto
Nina Stopar Avbar
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ljubljana BTC
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 2 3 29

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1639 ocen
×
js_loader