TINITUS IN SLUŠNI APARATI

Tinitus je pogost pojav. Kaže se kot šumenje ali piskanje. Običajno ga povzroča dolgotrajna izpostavljenost hrupu. Ljudje, ki delajo v tovarnah, na letalih, koncertnih prizoriščih ali gradbeništvu imajo pogosto naglušnost in tinitus.

Tinitus je lahko začasen ali trajen. Mnogi smo doživeli tinitus – na primer zvok piskanja v ušesih po glasnem koncertu. Za večino ljudi izgine po nekaj urah ali dnevih, vendar pa je stalni tinitus neprijetno stanje.

Večina tinitusa je posledica izpostavljenosti hrupnim okoljem, zato gre največkrat z roko v roki z naglušnostjo. Tinitus je lahko tudi spremljevalec naglušnosti, ki pride z leti ali pa ga povzročijo ušesne bolezni ali bolezni nasploh. Tinitus se lahko pojavi po uporabi nekaterih zdravil.

 

 

Zdravljenje tinitusa

Čudežnega zdravila ni. Kljub temu obstaja več načinov za zdravljenje in zmanjšanje tinitusa. Mnogi ljudje s tinitusom ugotovijo, da poslušanje pomirjujočega ali belega šuma pomaga ublažiti šumenje v glavi. Na podlagi študij o tinitusu so strokovnjaki izbrali določene zvoke, ki lahko pomagajo ublažiti tinitus.

 

Slušni aparati in tinitus

Ker je večina ljudi s tinitusom tudi naglušnih, jih veliko že uporablja slušne aparate. Slušni aparati omogočajo uporabnikom, da slišijo manjkajoče zvoke, kar lahko učinkovito prikrije zvonjenja tinitusa. Ko boste lahko slišali vse, kar se dogaja okoli vas, tinitus ne zveni tako glasno.

Po podatkih ameriškega združenja Tinnitus je raziskava iz leta 2007 pokazala, da približno 60% ljudi s tinitusom čuti olajšanje od tinitusa, ko uporablja slušne aparate. Poleg prikrivanja zvokov tinitusa, slušni aparati povečujejo stimulacijo med možgani in slušnimi potmi. To lahko povzroči zmanjšanje simptomov tinitusa. Slušni aparati imajo tudi nadzor nad glasnostjo, ki uporabnikom omogoči, da je zvok slušnih aparatov glasnejši od njihovega tinitusa.

Več o tinitusu >>

ITALIJANSKI DEKLICI SLOVENSKA KIRURGA POVRNILA SLUH

Prvi slušni vsadek v možgansko deblo na Slovenskem, redka operacija tudi v Evropi.

Ljubljana, Trst – Petletni deklici so ljubljanski kirurgi v sodelovanju z italijanskimi in turškimi zdravniki povrnili sluh z vgraditvijo slušnega vsadka v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji in zelo redka v Evropi je dala čudoviti rezultat: po dveh letih popolne tišine je deklica spet slišala. UKC Ljubljana je eden redkih centrov v Evropi, ki ima ekipo zdravnikov za tovrstne operacije otrok.

 

Sodelujoči kirurgi po operaciji: (z desne) dr. Roman Bošnjak, Ljubljana; dr. Levent Sennaroğlu, Ankara; Enrico Muzzi, Trst; dr. Burcak Bilginer, Ankara; Nejc Steiner, Ljubljana; (sedita) dr. Saba Battelino, Ljubljana; dr. Eva Orzan, Trst. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Prirojena razvojna anomalija notranjega ušesa je povzročila, da je deklica že v svojih prvih treh letih večkrat zbolela za meningitisom, zato je do tretjega rojstnega dneva popolnoma oglušela tudi na drugo uho. Standardna operacija – polžev vsadek ji ni pomagal. Svet zvokov, materinih in očetovih besed, čebljanja vrstnikov in otroških pesmi je zanjo izginil. Kot bi lebdela v zvočni praznini vesolja, sta minili naslednji dve leti, vse do 17. septembra letos, ko sta ji ušesna kirurginja izr. prof. dr. Saba Battelino in nevrokirurg prof. dr. Roman Bošnjak ob navzočnosti tutorjev iz tujine vstavila ABI – slušni vsadek v možgansko deblo.

 

Štiriurna operacija v operacijski sobi številka 41 prvega nadstropja UKC je bila uspešna. Deklica se je zbudila brez težav. Natanko čez mesec dni, 17. oktobra, ko se je rana zacelila, so jo isti zdravniki spet za tri ure uspavali v Trstu, da so ponovno umerili električne dražljaje do drobne elektrode, vgrajene v dekličino slušno jedro v možganskem deblu, nato pa ji na uho pritrdili senzor. Ko se je zbudila tokrat, je zaslišala rahle udarce na boben in s kocko v roki ponovila ritem: tam-tam, tam-tam. Popoldne je že zaplesala v ritmu žive glasbe. Kako je potekala zahtevna operacija?

 

Operacijo plačala italijanska zavarovalnica, slovenska teh operacij še nima v sistemu.  FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Ne v Nemčijo ali Švico, na operacijo v Ljubljano

Priprave na operacijo italijanske deklice so bile dolgotrajne in skrbne, pripoveduje ušesna kirurginja s klinike za ušesa, nos in grlo v UKC Ljubljana dr. Saba Battelino, ki je deklico že od vsega začetka spremljala v Trstu. Otroška bolnišnica Burlo Garofolo v Trstu pokliče namreč ljubljansko kirurginjo na pomoč za vse zahtevnejše primere. Tako je bilo tudi z deklico, ki ji je zaradi prirojene anomalije iz enega ušesa tekla možganska tekočina (likvor), zato se ji je ponavljal meningitis. Dr. Battelinova je deklico trikrat operirala že v Trstu, kot operira tam tudi druge zahtevnejše male bolnike. Toda standardna operacija – polžev vsadek –, ki jo kirurgi UKC Ljubljana izvajajo že 21 let, deklici ni omogočila sluha. Izkazalo se je, da ima zaradi meningitisa okvarjen slušni živec.

 

Mednarodno sodelovanje za redke primere bolezni

V poštev bi prišla redka operacija z vsadkom ABI. Ko so ugotovili, da te zahtevne operacije ne morejo izvesti ne v severni Italiji ne v Nemčiji, so se starši skupaj z zdravniki odločili za Ljubljano, kjer te vrste operacije sicer niso izvedli še nikoli. Starši so predlogu zdravnikov zaupali in deklico 16. septembra pripeljali v Ljubljano. Kot je v takih primerih v navadi, sta prišla kot tutorja na pomoč v UKC Ljubljana kirurga iz Turčije, ki imata za sabo že veliko takih operacij.

 

»Pomembno je, da pri takih redkih boleznih in redkih primerih zdravniki iz različnih držav med seboj sodelujemo,« je povedala dr. Battelinova. V Sloveniji se narodi vsako leto pet ali šest gluhih novorojenčkov. Na kliniki za ušesa, nos in grlo (otorinolaringologijo) vsadijo gluhim dojenčkom v starosti od 8. do 11. meseca običajno polžev vsadek in otroci – slišijo. Operacije drobnih ušesc so še zahtevnejše in bolj tvegane kot operacije odraslih, saj so le nekaj kilogramov težki otroci dovzetnejši za zaplete kot odrasli bolniki. »Otroški organizem je, kar se tiče izgube krvi, poškodb tkiva in vnetij, ranljivejši kot odrasli, zato so operacije majhnih otrok posebno delikatne,« pove sogovornica.

 

izr. prof. dr. Saba Battelino FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Prvič v Sloveniji: Slušni vsadek v možgansko deblo

Večino operacij za odpravljanje gluhote ali izboljšanje sluha sicer izvedejo pri odraslih. »Veliko ljudi ogluši pozneje, v zreli dobi in v starosti. Oglušijo zaradi genetske predispozicije, zaradi katere notranje uho hitreje peša kot navadno, zaradi meningitisa, poškodb, hudega vnetja, širjenja vnetja srednjega ušesa v notranje uho, zaradi zapletov pri sladkorni bolezni,« pove. Toda ABI (ang. acoustic brainstem implant) – slušni vsadek v možgansko deblo – so v UKC septembra letos vsadili prvič. Kako deluje ABI?

 

»Zvok se pretvori v električni signal, ki potuje do možganskega debla in se prenese prek elektrode, ki je v direktnem stiku z deblom točno nad slušnimi jedri, ki jih električni tok vzdraži. Od jeder potuje ta informacija o zvoku po prisotni slušni poti do slušne možganske skorje, kar gluhi človek doživlja kot občutek zvoka – torej nekaj sliši, ima slušne zaznave. Stik med biološkim tkivom in kovino je to omogočil. Gre za čarobnost uporabe znanosti, visoke tehnologije, tehnike in znanja za povrnitev sluha,« pojasni nevrokirurg dr. Roman Bošnjak, ki je skupaj z dr. Battelino operiral deklico. Kako sta sodelovala?

 

»Ušesni kirurg pripravi ležišče za elektrodo, ki bo šla v jedro slušnega živca, nevrokirurg pa odpre duro, vstopi do možganskega debla, med spodnjimi možganskimi živci najde pravo ležišče in namesti elektrodo na jedro slušnega živca. Potem pridejo na vrsto obsežne nevrofiziološke meritve in poskusne stimulacije,« pripoveduje kirurginja tehnične podrobnosti operacije. Slišati je zelo preprosto, a za kirurgi, ki to znajo in zmorejo, se skrivajo večdesetletne delovne izkušnje.

 

Operacija v UKC Ljubljana je gluhi italijanski deklici povrnila sluh. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Možnosti: UKC referenčni center za Evropo

Operacija italijanske deklice v Sloveniji pa je bila tudi velik organizacijski podvig, ki ga brez entuziazma vseh zdravnikov – tako turških kot italijanskih in slovenskih – ne bi bilo. Operacijo – vsadek stane 25.000 evrov – je plačala italijanska zavarovalnica. Na tako operacijo čaka tudi slovenski otrok. Slovenska zdravstvena blagajna (ZZZS) za zdaj takih operacij v svojem (plačilnem) sistemu še nima.

Slovenija je na evropskem medicinskem zemljevidu ena redkih držav, ki ima zadosti usposobljenih strokovnjakov za zahtevne operacije ušes gluhih otrok. »UKC Ljubljana bi lahko postal referenčni evropski center za velik del Evrope za operacije z vsadki ABI. Operirali bi lahko otroke iz Italije, Madžarske, Češke, Poljske, Ukrajine, Bolgarije, Romunije, države nekdanje Jugoslavije,« načrtuje prof. dr. Roman Bošnjak, predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Vse te države svojega centra za operiranje in oskrbo gluhih otrok nimajo.

 

Prihodnost elektrostimulacije možganov

Nevromodulacija, kot se strokovno imenuje vplivanje na možgane z električnim tokom, je nasploh velika prihodnost nevrokirurgije, pove dr. Bošnjak. Električni tok v možganih že uporabljajo za obvladovanje Parkinsonove bolezni, epilepsije ter omogočanje stanja in hoje negibnih tetraplegikov. V prihodnosti si nevrokirurgi veliko obetajo od električnega toka pri izdelavi vidnih protez, za obvadovanje depresije in apetita ter tudi pri vzbujanju občutkov.

»Delovati je mogoče na dva načina: z globinskimi elektrodami kot pri parkinsonizmih in s površinskimi elektrodami. Elektični tok je mogoče usmerjati v zelo ozka območja možganov, jih z elektrostimulacijo spodbuditi ali utišati. Električni tok omogoča tudi individualno možgansko kirurgijo. Pri pacientu, ki mu v UKC operiramo počasi rastoči možganski tumor, že zdaj pri odprti glavi, in ko je zbujen, z draženjem posameznih možganskih centrov zelo natančno vemo, katere dele možganov lahko odstranimo, katerih pa ne smemo, ker, na primer, človek ne bi mogel več govoriti. S slike tega ni mogoče natančno videti. Možgani so še skrivnost, ki jo zdaj prav z električnim tokom pospešeno odkrivamo. Z električnim tokom je na enak način mogoče povzročiti tudi jezo, strah, celo orgazem. Morda nismo več daleč od povsem virtualnega življenja,« pripoveduje dr. Bošnjak.

 

Vir: www.delo.si

VPLIV GLASBE NA MOŽGANE

Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje. Nizozemski nevropsiholog Erik Scherder ve zakaj.

Njegova knjiga »Singing in the brain« razlaga prav o tem, kaj se z našimi možgani dogaja med poslušanjem glasbe. Ena od lastnosti glasbe, ki je opisana v literaturi je …

 

 

KLIK za ogled videa >>

 

 

PREDNOSTI ŽIVLJENJA S SLUŠNIMI APARATI

Velika večina ima ob misli na slušne aparate pomisleke. Slušni aparati namreč predstavljajo dodatno skrb, nego ter strošek. Premalo se zavedamo prednosti, ki jih osvojimo z rednim nošenjem.

 

Izboljšano fizično zdravje

Vse prevečkrat naglušnost tako ali drugače izolira človeka in ko se odpravi po slušne aparate lahko ima že zelo veliko izgubo sluha ter slušne centre v možganih, ki že dolgo niso zaznavali vseh zvokov in se zato s težavo učijo ponovnega poslušanja. V času postopne izgube sluha se oseba vse bolj izogiba pogovorom in druženju s prijatelji in znanci. Sem spada gibanje, ki je nujno pri ohranjanju fizične kondicije. Ostati fizično aktiven je ena od prednosti, ki jo posredno zagotavljajo tudi slušni aparati. Tuji strokovnjak John Hopkins je celo povezal izgubo sluha z večjim tveganjem za padce. Raziskava je bila opravljena leta 2012. Pri tistih, ki imajo nezdravljeno izgubo sluha, je 3-krat večja verjetnost, da bodo imeli težave z ravnotežjem.

 

 

Izboljšano duševno zdravje

Nacionalni inštitut za zdravje je izvedel študijo o kognitivnem staranju. Ugotovili so, da se pri starejših od 65. leta kognitivne sposobnosti zmanjšujejo ne glede na določeno duševno stanje (npr. demenco ali Alzheimerjevo bolezen). Njihova študija pomaga dokazati naravno staranje možganov, ki se nato lahko uporabi kot primerjalni označevalec za vprašanja duševnega zdravja. Ali ste vedeli, da nošenje slušnih pripomočkov lahko preprečuje nadaljnje kognitivno staranje? Ker z njimi ohranjamo slišnost, s tem tudi ohranjamo aktivne možganske povezave, ki so ključne za razumevanje. Poleg tega slušni aparati zmanjšajo verjetnost razvijanja depresije in demence, vam pomagajo, da se osredotočite, ter se ne trudite stalno, da bi slišali. Če imate tinitus, lahko slušni aparat prekriva šumenje/piskanje v ušesih.

 

Izboljšano družabno življenje

Če slišimo svet okoli nas, bo zagotovo druženje s prijatelji in znanci bolj prijetno. Izboljšano duševno zdravje vodi v boljše odnose z ljudmi okoli sebe, saj je oseba bolj sproščena, ker je sposobna sodelovati v pogovorih. Če slišimo svet okoli nas, tudi bistveno lažje spoznavamo nove ljudi.

O IZGUBI SLUHA JE POTREBNO SPREGOVORITI

Ali imajo vaši  starši izgubo sluha?

Ste med tistimi, ki morajo večkrat ponavljati svoja vprašanja, ko se pogovarjate s starši? Kot otrok svojih staršev se lahko obrnete stran in zamižite. Lahko pa se postavite staršem naproti in o njihovi težavi spregovorite z njimi. Marsikdo se svoje težave niti ne zaveda dobro, ali pa o njej ne želi govoriti, ker se izgube sluha sramuje. Priskrbite jim naslov slušnega centra ali obisk zdravnika, kjer se sluh lahko izmeri. Morda odidete skupaj z njim tudi na pregled.

Danes namreč slušni pripomočki niso več predpotopne priprave, temveč izpopolnjeni in zelo diskretni računalniki, katerih nošenje ni nikakršen napor.

 

 

Staršem bodimo v oporo

Pretekle generacije niso odraščale v svetu informacij tako kot mi. Nošenje slušnih pripomočkov je veljalo za sramotno in nosili so jih le tisti z zelo veliko izgubo sluha. Morda se starši težko sprijaznijo z leti, ki jih imajo in tako ne želijo aparatov, ker to povezujejo le z zelo starimi in nemočnimi ljudmi. Resnica je, da sluh postopoma začne upadati po 50. letu starosti. Nekaterim hitreje, drugim počasneje, nihče pa izgubi sluha ne uide. Prej, ko se oseba sprijazni s simptomi, najpogostejša sta glasno poslušanje televizije ali pa nerazumevanje v pogovoru z večimi govorci, bolje si bo lahko z nošenjem slušnih pripomočkov pomagala. Možgani bodo pri takšni osebi precej bolj aktivni in se bodo na ta način precej lažje in hitreje učili pozabljenih zvokov. Tako bo razumevanje s slušnimi aparati zelo dobro. Po drugi strani se vse prevečkrat zgodi, da se za obisk zdravnika ali slušnega centra odločajo tisti, ki jih sluh že popolnoma izolira iz okolice, kar pa je velika škoda. Pomembno je, da o izgubi sluha spregovorimo in se je ne sramujemo ter je ne skrivamo. Svojci smo večkrat tisti, ki moramo storiti prvi korak.

 

Pojasnite izgubo sluha

Izguba sluha je zelo pogosta. Ker nastopi postopoma skozi leta, je morda težko vedeti, kdaj je težava dovolj velika, da ukrepate. Navedite staršem razloge, da bodo razumeli, kako jim je sluh upadel in kako to vpliva na njihovo življenje. Morda mislijo, da vsi drugi govorijo nerazločno, da jim zvoni v ušesih ali se preprosto odrečejo telefonskim pogovorom, saj jim ne zmorejo dobro slediti. Poskušajte jim opisali, kako izguba sluha spreminja njihovo življenje, in pojasnite, da so ti simptomi del večje težave, ki pa je rešljiva!

 

Slušni pripomočki so lahko kot modni dodatki

Obstaja veliko različnih vrst slušnih pripomočkov. Pogovorite se o tem, kako delujejo slušni aparati, kakšna vrsta slušnega pripomočka bi bila za njih sprejemljiva in kako se bo njihovo življenje spremenilo, ko bodo nosili slušne aparate. Pojasnite, da so slušni aparati edinstveni za uporabnika in jih je mogoče prilagoditi njihovemu udobju, življenjskemu slogu in potrebam. Razumeti morajo, da bo imelo nošenje slušnih pripomočkov le korist in jim ne more škodovati.

DEMENCA IN UPORABA SLUŠNIH APARATOV

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali negovalnega osebja.
Zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.

 

 

V večini primerov predpisana zdravila za demenco bolezni ne zdravijo, upočasnijo le njeno napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato zelo pomembno, saj pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja.
Če smo pozorni, lahko začetne simptome pravočasno zaznamo in tako vplivamo na razvoj bolezni oziroma preprečimo, da bi se ta razvila.

Nekateri simptomi na katere je dobro biti pozoren, so:

– Pomanjkanje nepretrganega (konsistentnega) razmišljanja (ko eno misel izgubimo in nekaj drugega prevzame našo misel).
– Postopna izguba spomina.
– Zmeda v govoru in načinu izražanja, na primer ko sredi stavka spremenimo temo ali pozabimo, o čem smo začeli govoriti.
– Pešanje v razumevanju enostavnih stvari (kako združiti dva elementa).
– Težave pri oceni situacije. Na primer, nahajate se na prehodu za pešce, približuje se vam avto in ne morete oceniti, ali je varno, da prečkate cesto ali ne.
– Med simptome sodi tudi občasno nenavadno socialno vedenje. Na primer, takšna oseba svoje bližnje pogosto pripelje v zadrego.

S kombinacijo redne miselne aktivnosti, druženja, pravega življenjskega stila in dobrega nadzora nad pridruženimi boleznimi, lahko pojav demence za nekaj časa odložimo. Starejši ljudje po večini slabše slišijo in vidijo, kar lahko pripelje do nedruženja s sovrstniki, prijatelji. Sčasoma se lahko njihove kognitivne sposobnosti zmanjšajo do te mere, da se lahko bolezen demence pojavi prej, kot bi se lahko ob redni uporabi tehnično – medicinskih pripomočkov med katere lahko štejemo tudi slušne aparate.

ZDRAVJE JE DOBRINA. SLUH JE DOBRINA. ZNAMO POSKRBETI ZANJ?

Zdravje je dobrina, ki smo jo prejeli v dar skupaj z življenjem. Običajno za dragoceno darilo, ki smo ga prejeli, tudi lepo poskrbimo. Večinoma se ljudje zmedemo, s premalo znanji in zavedanji, da bi v trenutku, ko začutimo težave pravilno ravnali. Predvsem zato, ker ne vemo, kaj narediti. Ali vemo, kaj je potrebno storiti, če opažamo slabši sluh, ali nas na to opozarjajo svojci in prijatelji?

 

Naše življenje krojijo odnosi z okoljem, imamo odgovornosti do otrok, staršev, službe, države … vendar smo se dolžni posvetiti najprej odnosu do sebe – tako odnosu do telesa, kot tudi odnosu do našega čustvovanja, razmišljanja in občutenja … Najvišja odgovornost, ki jo imamo v življenju, je odgovornost za lastno zdravje – v vseh pomenih te besede. Naše zdravje se začne v naši glavi in za njega smo odgovorni sami.

 

Sami pri sebi morate razčistiti, kateri izgovori so namišljeni, ko bi bilo potrebno stopiti iz »območja udobja« in narediti korak proti spremembi. Katere izgovore lahko pustimo za seboj zgolj z lastno voljo? Ne gre za revolucijo, ki obrne vaš svet na glavo čez noč. To bi pomenilo dodaten stres. Pomembno je, da v sebi prižgemo kanček radovednosti, da si rečemo: kako bi bilo, če bi zmogli? Če ne slišimo več najbolje, se vprašajmo: kako je z mojim sluhom pri različnih frekvencah?

 

 

Od občutka, da nečesa ne zmoremo, do občutka, da nam bo morda uspelo, je zgolj en korak. Je velik in pomemben, saj pomeni začetek in nam določa smer. Prvi korak do boljšega sluha je soočenje s samim seboj. Če vas opozarjajo na slabši sluh ali če TV sprejemniku povišujete glasnost, je čas, da preverite svoj sluh.

 

Ne ukvarjajte se z drugimi, kaj bodo rekli, če jim priznate, da imate težave s sluhom, ukvarjajte se s seboj. Če boste poskusili, boste presenečeni nad tem, koliko pozitivnega in podpore boste doživeli!

 

Če se soočate s slabšim sluhom vas vabimo, da se oglasite v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer vam bomo pomagali na poti do boljšega sluha.

KAJ MORAMO VEDETI, ČE IMAMO TEŽAVE S SLUHOM

Običajno se pomena sluha zavemo šele, ko imamo težave pri poslušanju sogovornikov, ko moramo na radijskem in televizijskem sprejemniku povečati jakost, ali ko na sestankih in seminarjih iščemo prosta mesta v prvih vrstah, da bi dobro slišali govorca.

V Sloveniji živi več kot tisoč gluhih in več kot 70 tisoč uporabnikov slušnega aparata. Najpogostejši spremljevalec staranja je izguba sluha, saj je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije izgubi sluha podvržen vsak drugi starostnik. Po nekaterih podatkih naj bi vsaka peta odrasla oseba imela težave s sluhom, ki niso posledica staranja, temveč je do njih prišlo zaradi dela v hrupnem okolju, glasnega poslušanja glasbe iz slušalk, obiskovanja glasnih koncertov ter poškodb pri športnih dejavnostih.

Sluh je dragocen zato bi mu morali posvetiti več pozornosti. Ne pravijo zastonj, da je v nekaterih pogledih celo pomembnejši od vida – kajti težave z vidom nas ločujejo od stvari, medtem ko nas težave s sluhom ločujejo od ljudi.

 

 

​Ko je do poškodbe ali izgube sluha že prišlo, je običajno edina rešitev slušni aparat. V nadaljevanju preberite, kaj je treba vedeti, ko se soočite z odločitvijo, da si boste za boljše poslušanje poiskali pomoč.

Nikar na lastno pest

​Presoja, kdaj izguba sluha človeka preveč ovira v vsakodnevnem življenju in zato potrebuje slušni aparat je v domeni vsakega posameznika, toda od tu naprej je potrebno sodelovanje strokovnjaka. Sluh je preveč dragocen, da bi njegov ostanek izgubili s šušmarskimi metodami in ob tem vrgli stran vsak evro, ki bi ga v ta namen porabili na takšen način. V mislih imamo predvsem “revolucionarne slušne aparate«, ki jih lahko naročite v raznih kataloških ali TV prodajah. To so namreč navadni ojačevalci zvoka, brez prilagoditev na naglušnost, brez servisa, … Z njimi si lahko naredite več škode kot koristi, predvsem pa se v udobju, estetiki in kakovosti zvoka ne morejo primerjati s pravimi slušnimi aparati.

 

​Prava pot pri odločitvi za slušni aparat je tista, ki vključuje zdravnika specialista ORL in usposobljenega slušnega akustika.

 

Pregled pri specialistu in meritev sluha

Za pravilen pristop k reševanju težav s sluhom je potrebna strokovna obravnava pri specialistu otorinolaringologu (ORL). Ta opravi pregled ušes in vas napoti na avdiometrijo (meritev sluha), kjer s posebno napravo (avdiometer) izmerijo vrsto in stopnjo izgube sluha. Če želite kar najhitreje priti do informativne meritve sluha obiščite najbližji AUDIO BM slušni center, ker boste brez napotnice, brez čakanja in brezplačno opravili meritev sluha z avdiometrom. Na podlagi dobljenega rezultata vam bo slušni akustik svetoval kako dalje.

Obstajajo namreč tri vrste naglušnosti:

  • prevodna (konduktivna), kjer težavo povzročajo poškodbe bobniča in slušnih koščic v srednjem ušesu,
  • zaznavna (senzorinevralna), kjer gre za okvaro notranjega ušesa (t.i. polža) in
  • kombinirana, kjer gre za kombinacijo prevodne in zaznavne naglušnosti.

 

Od vrste in stopnje naglušnosti je odvisna optimalna izbira slušnega aparata.

​Rezultat avdiometrije je prikazan na grafu, kjer vodoravna os predstavlja frekvenčno območje, navpična os pa izgubo sluha v decibelih. Posamezna točka na krivulji tako pove, kolikšna je izguba sluha v decibelih pri posamezni frekvenci zvoka (nižja frekvenca pomeni nižje tone, višja frekvenca višje tone). Najpomembnejše: govorno območje se nahaja med 500 in 4.000 hertzi. Več informacij o naglušnosti …

 

Kam po slušni aparat?

Po opravljenem pregledu in avdiometriji specialist ORL izda izvid in naročilnico za medicinsko-tehnični pripomoček, s katero se odpravite v specializirano prodajalno slušnih aparatov – pogodbenemu dobavitelju. Izbira dobavitelja je vaša prosta izbira. Nič ne bo narobe, če jih obiščete več in se odločite za tistega, ki je najbolj strokoven in si je pripravljen vzeti čim več časa za vas. Poleg tega bodite pozorni tudi na cene, servis, način izdelave ušesnih vložkov po meri, možnost brezplačnega testiranja …

Če vam prodajalec tega ni pripravljen omogočiti, išče izgovore, ali vas skuša prepričati za točno določen model, ne da bi ga prej imeli na preizkusu vsaj teden dni, pojdite drugam. V AUDIO BM slušnih centrih imate pred odločitvijo za konkreten model slušnega aparata možnost brezplačno preizkusiti več različnih modelov.

 

Slušni aparat je računalnik v malem, ki omogoča na stotine nastavitev

​Enako, če ne bolj, kot izbira primernega modela slušnega aparata za vašo vrsto naglušnosti, je pomembna tudi ustrezna nastavitev (programiranje) slušnega aparata. Predstavljajte si takole: slušni aparat je računalnik, ki je brez ustreznega programa neuporaben. Naloga slušnega akustika je, da ga nastavi tako, da se čim bolj prilega karakteristikam vašega sluha, vašim preferencam in življenjskemu slogu. Še tako dovršen in drag slušni aparat ne zagotavlja zadovoljstva, če ni pravilno nastavljen.

 

Za optimalno nastavitev slušnega aparata boste morda morali slušnega akustika obiskati večkrat, zato je pomembno, da so lokacije slušnih centrov dostopne in čim bliže vašemu domu. AUDIO BM slušne centre nadete v 13 mestih po Sloveniji. Obiščite najbližjega in poskrbite za svoj sluh.

 

Povzetek

Sluh je preveč pomemben za pristajanje na polovičarske rešitve. Če opažate, da slabše slišite, se ne pustite odpraviti splošnemu zdravniku, temveč zahtevajte obravnavo pri ORL specialistu. Za informativno in natančno meritev sluha obiščite najbližji AUDIO BM slušni center. Težav s sluhom ne rešujte sami. Ne posegajte po pripomočkih iz katalogov, supermarketov ali spletnih trgovin. Vsako izgubo sluha je potrebno obravnavati individualno, kajti le tako se lahko poišče ustrezno rešitev. Do cenovnega standarda (300€) vsakih 6 let poravna nabavo slušnega aparata zdravstveno zavarovanje. V primeru izbire dražje izvedbe se doplača le razlika. Če ste naglušni na obe ušesi imate pravico do dveh slušnih aparatov. Več informacij o postopku za pridobitev slušnega aparata …

6 NAJPOGOSTEJŠIH VZROKOV ZA IZGUBO SLUHA

8 Avg 2018 Sluh

Vzroki so raznoliki. Vse težave s sluhom je potrebno omeniti osebnemu zdravniku. Reševanje problema se najprej začne z določitvijo stopnje in vrste izgube sluha.

Torej, kateri so najpogostejši vzroki?

1. STAROST – pogosto imenovana “starostna naglušnost”. Takšna izguba sluha običajno doleti starejše od 65 let. Vsak tretji človek med 65. in 74. letom je naglušen. Pri starosti 75 let ali več vsak drugi. Do izgube sluha pride postopoma, kar v praksi pomeni, da ljudje pogosto še slišijo in razumejo v mirnejših okoljih, vse bolj pa se izgubljajo, ko je zvokov več in se ti prepletajo. Na splošno se težava prične s postopnim upadom visokih frekvenc.

2. GLASNI ZVOKI, HRUP – glasna zabava ali ognjemet, izpostavljenost glasnim zvokom skozi daljše časovno obdobje, vse omenjeno lahko povzroči izgubo sluha. V tem primeru pride do izgube sluha zaradi poškodbe dlačnic (čutnic) v notranjem ušesu, ki jih ni mogoče obnoviti! Morda boste dodatno opazili tudi zvonjenje v ušesih, znano kot tinitus, ki lahko traja tudi več ur po izpostavljenosti hrupu, nekaterim pa nikdar več ne poneha.

3. MEHANSKE POŠKODBE – vsakokrat, ko se udari glava ali ušesa, obstaja možnost nastanka izgube sluha. Tri majhne kosti v ušesu se lahko premaknejo zaradi udarca, zaradi česar se zvoki ne pošiljajo pravilno v notranje uho. Hud udarec lahko poškoduje tudi bobnič.

4. VNETJE UŠESA – znano kot “otitis media”. Vnetja ušes imajo najpogosteje otroci. Prisotna je lahko huda bolečina. Prisoten je lahko tudi izcedek. Potrebna je obravnava pri zdravniku. Brez zdravljenja lahko izguba sluha postane trajna.

5. PRIROJENA IZGUBA SLUHA – pri otrocih je izguba sluha lahko prirojena ali genetska. Genetski dejavniki predstavljajo približno 50 odstotkov izgub sluha. Nekateri primeri genetskih sindromov, povezanih z izgubo sluha vključujejo Downov sindrom, Crouzonov sindrom in Waardenburgov sindrom. Negenetski dejavniki na drugi strani vključujejo prezgodnje rojstvo, diabetes pri materi, pomanjkanje kisika ali majhno porodno težo.

6. OTOTOKSIČNA ZDRAVILA – nekatera zdravila, ki se uporabljajo v kemoterapiji in obsevanju, kot tudi nekaj antibiotikov, lahko vpliva na sluh. Pri jemanju zdravil se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

MOTEČ HRUP NA DOPUSTU: KAKO SE SPOPRIJETI Z NJIM?

Kaj ljudem na dopustu že več let predstavlja največjo nadlogo? Moteč hrup! Študije opravljene s strani podjetja Alpine Hearing Protection in turistične spletne strani Zoover ugotavljajo, da glasni sopotniki tudi v letu 2018 še vedno predstavljajo eno največjih neprijetnosti med turisti. Kako se spoprijeti s hrupom na počitnicah? Kakšne rešitve obstajajo? Za vas smo pripravili rešitve!

Med najhrupnejše destinacije spadajo predvsem tiste, ki nudijo zabavo za mlade. Presenetljivo je, da med 10 najhrupnejših destinacij spadata tudi velemesti Paris in Rim. Moteč hrup je lahko torej prisoten na morju, med ležanjem na plaži ali pri pohodu po večjem mestu.

Odgovornost turističnih agencij

V primeru, da ste na vašem dopustu obkroženi z glasnimi otroci, zabavami mladine ali glasnimi sosedi ste pogosto prepuščeni turistični agenciji, ki pa vam v tovrstnih primerih ne more pomagati prav dosti, saj ta ni odgovorna za vedenje ostalih turistov.

Vzemite vajeti v svoje roke

Zgoraj našteti predlogi naj bi vam pomagali rešiti težave z motečim hrupom, vendar bodimo iskreni: nihče si ne želi pisati pritožb in na dopustu izgubljati čas za tovrstne zadeve. Naš nasvet? Vzemite vajeti v svoje roke! Pripravite se na dejstvo, da lahko na počitnicah naletite na moteč hrup, saj v hotelih ali počitniških kampih nikoli niste sami. Moteč hrup s strani nemirnih otrok, razigrane mladine ali gradbišča lahko utišate le na en način. Z dobrimi ušesnimi čepki!

Ušesni čepki s filtrom za vaš dopust

Ušesne čepke si največkrat predstavljamo kot čepke iz pene, ki si jih lahko vstavimo v uho. Ste vedeli, da obstajajo posebni ušesni čepki s posebnim filtrom, ki so veliko bolj udobni za uporabo in utišajo le tisti najbolj moteč hrup?

Alpine nudi več vrst ušesnih čepov s filtri.

Ušesni čepki za hotelsko sobo ali apartma

Dopust pričnete resnično uživati, ko prispete na vašo destinacijo. Po dolgem potovanju se lahko spočijete v vaši hotelski sobi ali apartmaju, če seveda nimate glasnih sosedov. Dobri ušesni čepki za spanje so vam v glasnih hotelskih sobah lahko v veliko pomoč. Ušesni čepki Alpine SleepSoft so izdelani iz mehkega materiala, ki se prilagodi vašemu ušesu in utiša še najglasnejše zvoke iz okolice. Tako kot Alpine ušesni čepkih za potovanje, so tudi ti primerni za spanje na boku.

Ušesni čepki za dobro zabavo

Ali se na dopustu radi zadržujete na glasnih mestih kot so zabave na plaži? Potem poskrbite, da za spomin domov ne boste prinesli trajnega šumenja v ušesih. Uživajte v glasbi, vendar uporabljate zaščito za sluh. Ušesni čepki Alpine PartyPlug zmanjšajo sluhu škodljiv ropot. Zvok glasbe in pogovor bo ostal jasen in razumljiv. Ušesni čepki so udobni in primerni za celodnevno uporabo, poleg tega pa so skoraj neopazni.

Ušesni čepki za plavanje

Moteč hrup ni edina nadloga na dopustu. Bolečine in draženja si prav tako ne želimo, zato se pred sončnimi žarki zaščitimo s sončno kremo. Ali poleg na zaščito kože pomislimo tudi na zaščito naših ušes? Bakterije in glivice v vodi lahko povzročijo vnetje sluhovoda. Zaradi omenjenih dejstev vam svetujem, da seboj vedno nosite ušesne čepke za plavanje Alpine SwimSafe in Alpine Pluggies Kids za otroke do 12 leta starosti. Ti ušesni čepki preprečujejo, da bi voda vstopila v vaše uho in omogočajo, da lahko uživate v brezskrbnem plavanju.

Ušesni čepki za na pot

Ali se letos odpravljate v daljne sončne kraje? Če je tako, vas najverjetneje čaka dolg let. Počitniško vzdušje se lahko prične že, ko sedete v letalo. So vaši sopotniki nadležno glasni? Ne, če imate primerne ušesne čepke za potovanje. Ušesni čepki s posebnim filtrom utišajo moteče glasove sopotnikov in zmanjšajo ropot motorjev letala. Govor je še vedno jasen in razumljiv, tako da se lahko kljub uporabi čepkov pogovarjate z vašim spremstvom. Na poti radi počivate? Brez skrbi! Ušesni čepki so udobni tudi, ko ležite na enem ušesu. Posebni filtri v ušesni čepkih Alpine FlyFit preprečujejo boleč pritisk na ušesni bobnič.

Zaključek? Ušesni čepki Alpine so na dopustu obvezna oprema! Na dopustu vam bodo pomagali uživati v vašem zasluženemu počitku.

Več informacij o rešitvah za zaščito sluha >>

1 2 3

Iskanje

+
0