KO GLASBA ZVENI RAZGLAŠENO, ČEPRAV NI: PAUL GILBERT O IZGUBI SLUHA

Paul Gilbert je eden najbolj prepoznavnih kitarskih virtuozov svoje generacije. Zaslovel je s skupinama Racer X in Mr. Big, desetletja pa je preživel ob električnih kitarah, glasnih ojačevalcih, vajah in koncertnih odrih. Danes odkrito govori tudi o manj prijetni plati takšne glasbene kariere – izgubi sluha in tinitusu.

Ko se glasnost na odru dovolj poveča, se mu namreč zgodi nekaj, kar je za glasbenika skoraj nepredstavljivo: glasba mu začne zveneti razglašeno, čeprav instrumenti v resnici niso razglašeni.

Fotografija: Frank Schwichtenberg / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0

»Ko stvari dosežejo določeno glasnost, mi vse zveni razglašeno.«

Gilbert je pojasnil, da je občutek lahko tako izrazit, da med nastopom misli, da je skupina povsem iz intonacije. Ko vpraša ljudi v občinstvu, mu povedo, da je zvok dober. Ko pozneje pogleda posnetek istega koncerta, tudi sam sliši, da je bilo z uglašenostjo vse v redu. Težava torej ni v kitari ali bendu, temveč v načinu, kako njegov slušni sistem pri veliki glasnosti zaznava zvok.

IZGUBA SLUHA NI SAMO »TIŠJI ZVOK«

Gilbert že več kot desetletje živi s tinitusom in izrazitejšo izgubo sluha v visokih frekvencah. Njegova izkušnja zelo dobro pokaže, da izguba sluha ne pomeni nujno le tega, da določene zvoke slišimo tišje.

Pri okvari sluha se lahko spremenijo tudi jasnost, barva in natančnost zaznavanja zvoka. V strokovni literaturi se pri glasbenikih poleg izgube sluha in tinitusa omenjata tudi hiperakuzija oziroma povečana občutljivost na zvoke ter diplakusis – pojav, pri katerem se lahko isti ton zazna z različno višino. Gilbertovega konkretnega pojava iz intervjuja seveda ni mogoče diagnosticirati na daljavo, je pa njegov opis dober primer, kako kompleksno je lahko spremenjeno zaznavanje glasbe.

Kako pogosto imajo profesionalni glasbeniki težave s sluhom?

Sistematični pregled 41 raziskav, ki je zajel 4.618 profesionalnih glasbenikov, je ugotovil izgubo sluha pri 38,6 % vključenih glasbenikov. Tinitus je bil najpogostejši dodatni avdiološki simptom, sledila sta hiperakuzija in diplakusis. Pri pop in rock glasbenikih je bil delež izgube sluha še višji kot pri klasičnih glasbenikih.

ZAKAJ SO GLASBENIKI POSEBEJ IZPOSTAVLJENI?

Pri glasbenikih težava običajno ni en sam koncert. Pomembna je skupna izpostavljenost skozi leta:

• vaje,
• nastopi,
• odrski monitorji,
• bobni,
• kitarski ojačevalci,
• studijsko delo in
• poslušanje glasbe.
  
  Tudi zvok, ki nam je prijeten, je lahko za sluh preglasen, če je dovolj intenziven in traja dovolj dolgo.

Na spremembe je smiselno postati pozoren, če se po vajah ali koncertih ponavljajo:

• piskanje ali šumenje v ušesih (tinitus),
• občutek pridušenega ali »zamašenega« sluha,
• neobičajna občutljivost na glasne zvoke,
• občutek, da določeni toni, akordi ali instrumenti zvenijo drugače kot prej,
• težje razumevanje govora v hrupnem okolju.

ZAŠČITA SLUHA, KI OHRANI GLASBO

Za glasbenika zaščita sluha ne sme pomeniti, da je zvok samo močno zadušen in neuporaben. Zato so za glasbo namenjeni čepki z ustreznimi filtri, ki zmanjšajo raven zvoka bolj uravnoteženo po frekvenčnem območju. Tako je mogoče zmanjšati obremenitev sluha in hkrati ohraniti bolj naraven občutek za glasbo, govor in ostale člane skupine.

Pri pogosti uporabi so najboljša možnost čepki po meri. Ker so izdelani po odtisu ušesa, se dobro prilegajo in so primerni za daljše vaje, koncerte ali delo v glasnem okolju. Pomembno pa je predvsem, da zaščito uporabljamo pravočasno – preden se pojavijo trajne težave.

POGOSTA VPRAŠANJA

Ali lahko glasna glasba trajno poškoduje sluh?

Da. Tveganje je odvisno predvsem od glasnosti in trajanja izpostavljenosti. Ponavljajoča izpostavljenost visokim ravnem zvoka lahko povzroči trajne spremembe sluha in tinitus.

Ali čepki za glasbenike pokvarijo zvok?

Klasični čepki lahko zvok občutno obarvajo, glasbeni filtri pa so zasnovani tako, da zmanjšajo glasnost bolj enakomerno in ohranijo bolj naravno zaznavanje glasbe.

Je piskanje po koncertu opozorilni znak?

Piskanje ali začasno pridušen sluh po glasnem dogodku pomeni, da je bil slušni sistem močno obremenjen. Če se težave ponavljajo, trajajo dlje ali opazite spremembo sluha, je smiselno sluh preveriti.

Gilbertova zgodba je zanimiva prav zato, ker pokaže nekaj, česar na avdiogramu ali v vsakdanjem pogovoru ne opazimo vedno takoj: za glasbenika ni pomembno samo, ali zvok sliši, temveč tudi kako natančno ga sliši.

Če veliko časa preživite na vajah, koncertih ali v drugem glasnem okolju, ne čakajte, da glasba začne zveneti drugače. V AUDIO BM lahko preverimo vaš sluh in svetujemo pri izbiri zaščite, ki je primerna za glasbenike in vaš način uporabe.

Matic Bele

Akustik za slušne aparate, AUDIO BM Novo mesto. Ukvarja se tudi z glasbo in avdio produkcijo, zato področje sluha in zaščite sluha spremlja tako strokovno kot z vidika glasbenika.

VIRI IN DODATNO BRANJE

1. Weller P. “Paul Gilbert reveals the bizarre effect hearing loss has on his live shows.” GuitarPlayer, 29. 6. 2026. https://www.guitarplayer.com/guitarists/paul-gilbert-on-the-benefits-of-his-hearing-loss

2. Di Stadio A. in sod. Hearing Loss, Tinnitus, Hyperacusis, and Diplacusis in Professional Musicians: A Systematic Review. Int J Environ Res Public Health. 2018;15(10):2120. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30261653/

3. AUDIO BM. “Ko vem, da učinkovito ščitim svoj sluh, sem med igranjem bolj sproščen.” 26. 6. 2026. https://www.audiobm.si/ko-vem-da-ucinkovito-scitim-svoj-sluh-sem-med-igranjem-bolj-sproscen/