Povezava med sluhom in zdravjem možganov je v zadnjih letih deležna velike pozornosti. Ob tem se pojavljajo tudi zelo odločne trditve, da slušni aparati preprečujejo demenco. Je to res?

Kratek odgovor je: slušni aparati bi pri odraslih z izgubo sluha lahko pomagali zmanjšati tveganje kognitivnega upada oziroma demence, zlasti pri ljudeh z večjim izhodiščnim tveganjem. Vendar za zdaj ne moremo trditi, da demenco zagotovo preprečujejo.

Ta razlika je pomembna. Izgubo sluha je smiselno pravočasno prepoznati in obravnavati zaradi lažje komunikacije, večje varnosti, družbene vključenosti in boljše kakovosti življenja. Morebitna korist za kognitivno zdravje je dodaten razlog za ukrepanje, ne pa obljuba.

Kaj po novem pravi WHO?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je neobravnavana izguba sluha povezana s hitrejšim kognitivnim upadom in večjim tveganjem za razvoj demence.

Pomembna novost je druga izdaja smernic WHO za zmanjševanje tveganja kognitivnega upada in demence iz julija 2026. WHO v njih prvič priporoča, da se odraslim z izgubo sluha slušni aparati lahko ponudijo tudi z namenom zmanjševanja tveganja kognitivnega upada oziroma demence.

Toda priporočilo je:

1. pogojno, ne močno;
2. podprto z dokazi nizke gotovosti;
3. namenjeno odraslim, pri katerih je izguba sluha že prisotna;
4. del celostne obravnave sluha, ne samostojno »zdravilo proti demenci«.

WHO izrecno poudarja, naj se slušni aparati uporabljajo za obravnavo izgube sluha in ne zgolj zaradi preprečevanja demence. To pomeni, da novica ni »WHO je potrdil, da slušni aparati preprečujejo demenco«, temveč: dokazov je dovolj za previdno priporočilo, ne pa za zagotovilo.

WHO navaja tudi teoretično oceno, da bi bilo približno 7 % primerov demence na ravni prebivalstva mogoče preprečiti, če bi izgubo sluha povsem odpravili. To ni napoved za posameznika in ne pomeni, da slušni aparat vsakomur zmanjša osebno tveganje za 7 %. Gre za populacijski model, ki temelji na več predpostavkah, med drugim na vsaj delno vzročni povezavi.

Izguba sluha je pomemben spremenljiv dejavnik tveganja

Lancetova komisija za preprečevanje in obravnavo demence je leta 2024 izgubo sluha uvrstila med 14 potencialno spremenljivih dejavnikov tveganja. Po modelu komisije je s temi dejavniki povezanih približno 45 % primerov demence, kar ne pomeni, da bi bilo mogoče preprečiti prav vsak tak primer, temveč da obstaja pomemben prostor za zmanjševanje tveganja skozi vse življenje.

Komisija je analizirala šest kakovostnih kohortnih raziskav s skupno več kot 666.000 udeleženci. Pri ljudeh z izgubo sluha je ugotovila večje tveganje za poznejšo demenco kot pri ljudeh z normalnim sluhom. Raziskave kažejo tudi, da je večja izguba sluha praviloma povezana z večjim tveganjem.

Takšne opazovalne raziskave potrjujejo povezavo, same po sebi pa ne morejo dokončno dokazati vzroka. Na sluh in kognitivno zdravje lahko sočasno vplivajo starost, srčno-žilno zdravje, izobrazba, življenjski slog in drugi dejavniki.

Kaj je pokazala randomizirana raziskava ACHIEVE?

Najpomembnejši neposredni preizkus učinka slušne obravnave na kognicijo je ameriška raziskava ACHIEVE, objavljena leta 2023 v reviji The Lancet. Vključevala je 977 odraslih, starih od 70 do 84 let, z neobravnavano izgubo sluha in brez večje kognitivne prizadetosti. Udeleženci so bili naključno razporejeni v celostno slušno obravnavo s slušnimi aparati ali v program zdravstvenega izobraževanja.

Rezultat zahteva previdno razlago:

• v celotni skupini po treh letih ni bilo statistično značilne razlike v kognitivnem upadu;
• v vnaprej določeni skupini udeležencev z večjim tveganjem za kognitivni upad je bila slušna obravnava povezana s približno 48 % počasnejšim kognitivnim upadom;
• poznejša analiza iz leta 2025 je največjo korist zaznala pri četrtini udeležencev z najvišjim napovedanim tveganjem, vendar gre za sekundarno analizo.

Pomembno: 48 % počasnejši kognitivni upad v določeni skupini ni enako 48 % manjšemu tveganju za demenco. Raziskava je merila spremembo rezultatov kognitivnih testov v treh letih, ne števila novih diagnoz demence.

Kaj kažejo druge raziskave o uporabnikih slušnih aparatov?

Sistematični pregled in metaanaliza, objavljena leta 2023 v reviji JAMA Neurology, je združila podatke več opazovalnih raziskav. Pri ljudeh z izgubo sluha je bila uporaba slušnih pripomočkov povezana s 19 % manjšim tveganjem dolgoročnega kognitivnega upada in s 17 % manjšim tveganjem za demenco v primerjavi z neobravnavano izgubo sluha.

Rezultati so spodbudni, vendar beseda »povezana« ni naključna. Ljudje, ki uporabljajo slušne aparate, se lahko od neuporabnikov razlikujejo tudi po zdravstveni oskrbi, dohodku, izobrazbi, družbeni aktivnosti in drugih lastnostih. Zato iz takšnih raziskav ne moremo sklepati, da je celotno razliko povzročil slušni aparat.

Zakaj bi lahko boljši sluh koristil tudi možganom?

Raziskovalci preučujejo več možnih, med seboj povezanih poti:

• Manjši napor pri poslušanju. Ko je govor nejasen, morajo možgani več pozornosti nameniti ugibanju manjkajočih delov sporočila. Dolgotrajen napor lahko zmanjša razpoložljive miselne vire za pomnjenje in druge naloge.
• Več družbene vključenosti. Težave pri sledenju pogovoru lahko vodijo v umikanje iz družbe. Osamljenost in socialna izolacija sta tudi sami povezani z večjim tveganjem za demenco.
• Več slušne in miselne spodbude. Boljši dostop do govora in zvokov lahko podpira vsakodnevno komunikacijo ter dejavnosti, ki spodbujajo možgane.
• Skupni zdravstveni dejavniki. Srčno-žilne spremembe lahko vplivajo tako na sluh kot na možgane, zato del povezave morda ni neposredno vzročen.

Nobena od teh razlag še ni dokazana kot edini mehanizem. Najverjetneje se pri posamezniku prepletajo različni dejavniki.

Kaj to pomeni v praksi?

Za zdravje sluha in možganov je smiselno:

1. preveriti sluh, če težje razumete govor v hrupu, pogosto prosite za ponovitev ali televizijo poslušate glasneje kot drugi;
2. ugotovljeno izgubo sluha obravnavati pravočasno in strokovno;
3. izbrane slušne aparate redno uporabljati ter poskrbeti za ustrezno prilagoditev in kontrole;
4. ostati telesno, miselno in družbeno dejaven ter urejati krvni tlak, sladkorno bolezen, holesterol in druge dejavnike tveganja;
5. se ob opaženih spremembah spomina, orientacije ali presoje posvetovati z osebnim zdravnikom.

Slušni test ne diagnosticira in ne zdravi demence. Lahko pa izboljša dostop do govora, komunikacijo in sodelovanje v vsakdanjem življenju — to so pomembne koristi že same po sebi.

Sklep: razlog za ukrepanje, ne za strašenje

Najbolj pošten povzetek trenutnih dokazov je naslednji: neobravnavana izguba sluha je povezana z večjim tveganjem za kognitivni upad in demenco. Slušni aparati bi lahko del tega tveganja zmanjšali, predvsem pri ljudeh z večjim izhodiščnim tveganjem, vendar učinek ni zagotovljen in dokazi še niso dovolj trdni za odločno obljubo.

Če opažate znake slabšega sluha, ne čakajte, da težava postane izrazita. V vseh AUDIO BM slušnih centrih vam lahko opravimo brezplačen informativni test sluha z avdiometrom in svetujemo o naslednjih korakih. Za termin je priporočljiva predhodna rezervacija.

Članek je informativne narave in ne nadomešča pregleda ali zdravstvenega nasveta. Ob nenadni izgubi sluha, zlasti na enem ušesu, čim prej poiščite zdravniško oziroma ORL pomoč.

Viri

1. World Health Organization. Risk reduction of cognitive decline and dementia: WHO guidelines, second edition, 2026, zlasti str. 60–62.
2. World Health Organization. Deafness and hearing loss, posodobljeno 3. marca 2026.
3. Livingston G. in sod. Dementia prevention, intervention, and care: 2024 report of the Lancet standing Commission. The Lancet. 2024;404:572–628.
4. Lin FR. in sod. Hearing intervention versus health education control to reduce cognitive decline in older adults with hearing loss in the USA (ACHIEVE). The Lancet. 2023;402:786–797.
5. Pike JR. in sod. Cognitive benefits of hearing intervention vary by risk of cognitive decline: a secondary analysis of the ACHIEVE trial. Alzheimer’s & Dementia. 2025;21:e70156.
6. Yeo BSY. in sod. Association of hearing aids and cochlear implants with cognitive decline and dementia: a systematic review and meta-analysis. JAMA Neurology. 2023;80:134–141.
7. The Editors of The Lancet Public Health. Retraction notice: Association between hearing aid use and all-cause and cause-specific dementia. The Lancet Public Health. 2023.