Prazni-tonski-avdiogram-ADG-in-FOWLER-SABINE-AUDIO-BM-svetovanje-slusni-aparati

PRAŽNI TONSKI AVDIOGRAM IN IZRAČUN IZGUBE SLUHA PO FOWLERJU v %

Pogosto slišimo vprašanje od naših strank, če jim lahko preprosto povemo, koliko % sluha so izgubili oz. koliko % sluha še imajo. V prispevku se bomo posvetili meritvi sluha, pražnemu tonskemu avdiogramu in izračunu izgube sluha po Fowlerju. Naj uvodoma poudarimo, da je pražni tonski avdiogram MERITEV na podlagi katere se kasneje lahko IZRAČUNA izguba sluha po Fowlerju.

PRAŽNI TONSKI AVDIOGRAM – ADG

Pražna tonska avdiometrija je najpogostejša subjektivna preiskovalna metoda za ugotavljanje stanja sluha. Pražni tonski avdiogram je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah. S pražno tonsko avdiometrijo lahko opredelimo stopnjo in vrsto naglušnosti, ne pa tega, kje na slušni poti je mesto okvare sluha (kohlearna ali retrokohlearna okvara).

Pražni tonski avdiogram pokaže, kako dobro slišimo različne frekvence pri različnih jakostih.

dB HL – Splošno sprejeta lestvica za NIVO JAKOSTI ZVOKA je definirana glede na jakost najtišjega zvoka s frekvenco 1000 Hz, ki ga še slišimo. Na avdiogramu je oznaka dB HL zato, da poudari, da so prikazane meje slišnosti (angl. Hearing Level) in ne SPL (Sound Pressure Level – Raven zvočnega tlaka).

dB SPL – tu je referenca amplituda tlaka v zraku 20 mikro Pa. Pri 1000 Hz sta dB HL in dB SPL približno enaka.

Razpon nivojev jakosti zvoka za slišne zvoke je 0 – 120 dB.

Če se jakost (zvočna energija) zvoka spremeni za:

10 x, se nivo jakosti zvoka spremeni za10 dB
100 x20 dB
1000 x30 dB
10.000 x40 dB
100.000 x                                                     50 dB

Človeško uho zaznava zvoke v frekvenčnem območju 20 – 20.000 Hz, vendar je za različne frekvence različno občutljivo. Zato so avdiometri umerjeni tako, da normalen sluh predstavlja ravna črta, pri vseh frekvencah.

Pražni tonski avdiogram, kot smo že omenili, prikazuje odstopanje preiskovančeve meje slišnosti od normalne, izmerjeno za vsako frekvenco in za vsako uho posebej. Rezultati so podani v dB HL, relativno glede na standardne mejne vrednosti.

Standardno se meri vsako oktavo, kjer je prva frekvenca 125 Hz, nato pa se podvajajo in tako so frekvence za izmeriti še: 250, 500, 1000, 2000, 4000, 8000 Hz – lahko še do 16.000 Hz ali kakšna vmesna, sploh v govornem področju (750, 1500, 3000, 6000 Hz).

Zgodovina pražne tonske avdiometrije

Pražna tonska avdiometrija je prvič opisana 1919, v klinično prakso pa je bila uvedena 1940. Prej je bila v uporabi samo akumetrija (šepet, glasni govor, testi z glasbenimi vilicami). Kljub razvoju številnih preiskav sluha pražna tonska avdiometrija ostaja osnovna in najpogosteje uporabljana metoda za merjenje sluha. Je subjektivna, zato je potrebno dobro sodelovanje preiskovanca in izučen ter izkušen avdiometrist.

Pražna tonska avdiometrija je nekoliko nenaravna, saj sluh preiskujemo s čistimi toni, ki jih je v vsakdanjem življenju malo. Tudi ljudje ne pridejo na pregled, ker ne slišijo tega ali onega tona, ampak, ker ne slišijo ali slabše razumejo govor, ki je mešanica tonov in šumov.

Napake pri avdiometriranju so lahko usodne za diagnostiko, terapijo, vplivajo na pravice, opredelitev delovnih sposobnosti, nastavitve pripomočkov. Tudi izračun izgube sluha po Fowlerju, ki bo opisan v nadaljevanju, temelji na rezultatih pražne tonske avdiometrije – ADGju.

FOWLER – IZRAČUN ZA OBOJESTRANSKO IZGUBO SLUHA V %

Za uveljavljanje določenih pravic, na primer do priznanja telesne okvare ali pridobitve tehničnih pripomočkov, je potrebno vedeti kolikšna je okvara sluha izražena v %.

Temelji na rezultatih pražne tonske avdiometrije pri najpomembnejših frekvencah za razumevanje govora, torej pomembnih za socialni kontakt z ljudmi: 500, 1000, 2000 in 4000 Hz. Te frekvence so različno »utežene« ker niso vse enako pomembne za razumevanje govora. Razporeditev »uteži« je naslednja:

500 Hz                  15 %
1000 Hz                 30 %
2000 Hz                 40 %
4000 Hz                 15 %

Vidimo, da je najpomembnejša frekvenca 2000 Hz, saj prispeva kar 40% k rezultatu posameznega ušesa, nato sledi 1000 Hz s 30 % in še 500 Hz in 4000 Hz vsaka s 15 %.

Stanje sluha pri vsaki od teh frekvenc prispeva nek % k skupni okvari. Naredimo seštevek za vsako uho posebej. Obojestransko izgubo sluha izračunamo tako, da vrednost boljšega ušesa (kjer je manj % izgube sluha) pomnožimo s 7 + vrednost slabšega ušesa / 8 = % F

Formula za izračun izgube sluha po Fowlerju:

%F =  boljše uho x 7 + slabše uho     /      8

Pojasnilo: S 7 se rezultat boljšega ušesa pomnoži zato, ker ima boljše uho za 7x večji vpliv pri poslušanju. Poslušanje se v glavnem odvija preko boljšega ušesa.

V izračunu po tej metodi sluh izven govornega frekvenčnega področja (nižje frekvence od 250 Hz in višje od 6000 Hz) nima vpliva na rezultat.

Rezultat predstavlja obojestransko izgubo sluha v %. Dokaj verodostojen rezultat je za izgube sluha, ki so precej linearne, lahko pa da rezultat ne odgovarja realni izgubi sluha, npr. pri centralnih okvarah, akustičnih travmah, strmo padajočih krivuljah.

Zgodovina izračuna izgube sluha Fowler

Ta formula je bila leta 1947 odobrena s strani AMA (American Medical Asociation – Ameriško Zdravniško združenje) in se imenuje metoda FOWLER-SABINE (krajše jo pogosto imenujemo samo »Fowler«).

Namen izračuna je vzpostaviti standardno, merljivo in uporabno proceduro za ocenjevanje izgube sluha v % za  namene:

  • ocene potreb pri na primer uveljavljanju pravic do tehničnih pripomočkov,
  • izračunavanju telesne okvare,
  • stopnje invalidnosti,
  • ocena delovne sposobnosti,
  • morebitni postopki na sodišču…

Sam rezultat ne bi smel biti edino merilo pri presoji upravičenosti do nečesa, s čimer si oseba lahko reši npr. komunikacijski problem. Noben izračun, ne Fowler, ne kateri drug, kot samostojen podatek ni dovolj za oceno intelektualnih sposobnosti, kognitivnih sposobnosti – potrebno bi bilo upoštevati še druge kriterije.

PRIMERI ZA POVSEM RAVNO KRIVULJO (pri vseh frekvencah enaka izguba sluha) na pražnem tonskem avdiogramu:                                        

ENO UHO dB HLDRUGO UHO dB HLREZULTAT FOWLER %
000
120120100
012012,5
303018
505054
606072,1
656579
707085
909099

Za lažje razumevanje in razmislek, kratka primerjava z vidom. Primer: oseba ne eno oko vidi 100%, na drugo oko pa na primer miži. Ali je rezultat vida za obe očesi za 50% slabši? NE.

Tudi pri sluhu je podobno. Oseba, ki na eno uho nima izgube sluha, na drugo uho pa je gluha, ima le 12,5% izgube sluha po Fowlerju. Večina ljudi bi z ugibanjem za tak primer pričakovala, da je izguba sluha 50%. Temu ni tako, saj boljše uho 7x bolj prevzame poslušanje, kot slabše uho.

Primer povprečnega sluha pri različni starosti in koliko je velika ta izguba, če jo izrazimo v % :

StarostPričakovan sluh dB HL% F
5010   10   15   152
7010   15   25   4011
8015   20   35   5522
8525   25   45   6535

Imate avdiogram in si želite sami informativno izračunati izgubo sluha v %. AUDIO BM smo leta 2018 izdali aplikacijo, ki je vsem na voljo povsem brezplačno. Potrebujete le svoj pametni telefon.

Za prenos in namestitev aplikacije FOWLER kliknite tukaj >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1523 ocen
×
js_loader