Zbirka Avtorja: Franci Urankar

Če nenadoma opazite, da ne slišite na eno uho, je to lahko zelo zaskrbljujoče. Enostranska izguba sluha se lahko pojavi postopno, včasih pa povsem nenadoma.

Veliko ljudi sprva misli, da gre za manjšo težavo, vendar je pomembno, da takšnih sprememb sluha ne spregledate.

Izguba sluha na enem ušesu – najpogostejši vzroki

Če se sluh zmanjša samo na eni strani, to običajno pomeni, da obstaja konkreten vzrok. Med najpogostejše razloge za izgubo sluha na enem ušesu sodijo:

• zamašeno uho zaradi cerumna (ušesnega masla),
• vnetje ali okužba ušesa,
• stranski učinki določenih zdravil,
• nenadne spremembe krvnega tlaka,
• poškodbe glave,
• izpostavljenost glasnim zvokom (streli, eksplozije),
• redkejša, vendar resnejša zdravstvena stanja.

Če do izgube sluha pride nenadoma in brez očitnega razloga, je nujen hiter pregled pri zdravniku ali specialistu ORL.

Nenadna izguba sluha – kdaj je potreben takojšen pregled?

Nenadna izguba sluha na eno uho zahteva hitro ukrepanje. Priporočljivo je, da zdravnika obiščete čim prej, saj je uspešnost zdravljenja pogosto odvisna od pravočasne diagnostike.

Dolgotrajna nezdravljena izguba sluha lahko vpliva na:

• slabšo komunikacijo,
• zmanjšano samozavest,
• socialno umikanje,
• splošno kakovost življenja.

Zamašeno uho zaradi cerumna

Eden najpogostejših in hkrati najbolj preprostih vzrokov za slabši sluh je zamašek iz cerumna (ušesno maslo). Ta lahko povzroči občutek zamašenega ušesa, pritisk in zmanjšano zaznavanje zvoka.

Težavo je mogoče varno rešiti:

• s strokovno odstranitvijo zamaška v ambulanti,
• z uporabo kapljic/olja za mehčanje cerumna.

Pomembno: ušesa ne čistite z vatiranimi palčkami, saj lahko cerumen potisnete globlje v sluhovod.

Izguba sluha zaradi hrupa ali poškodbe

Izpostavljenost močnemu hrupu ali poškodba glave lahko povzročita začasno ali trajno izgubo sluha v enem ušesu. Tudi če se sluh po nekaj časa izboljša, je priporočljiv pregled, da se izključijo trajne okvare.


Znaki, da se sluh slabša

Izguba sluha se ne kaže vedno le kot tišji zvoki. Pogosti znaki so:

• slabše razumevanje govora, zlasti v hrupu,
• občutek, da so zvoki pridušeni ali oddaljeni,
• potreba po pogostem ponavljanju povedanega,
• težave pri razlikovanju določenih glasov.

Pregled sluha in pražni tonski avdiogram (ADG)

Ob sumu na izgubo sluha vas bo zdravnik pogosto napotil ORL pregled, ki vključuje tudi meritev sluha z avdiometrom (ADG). Iz pražnega tonskega avdiograma je natančno razvidna stopnja in vrsta izgube sluha. Na podlagi rezultatov je mogoče izbrati ustrezno nadaljnje ukrepanje ali slušni pripomoček.

V vseh AUDIO BM slušnih centrih imamo najsodobnejše računalniške avdiometre in vam informativno izmerimo sluh brezplačno. Priporočljiva je le predhodna rezervacija termina.

Kako zaščititi sluh in preprečiti nadaljnje poslabšanje?

• Ne odlašajte s pregledom sluha.
• Izogibajte se samozdravljenju in nepreverjenim pripravkom.
• Poskrbite za pravilno in varno higieno ušes.
• Ob prvih znakih slabšega sluha poiščite strokovno pomoč.

Kam po pomoč pri težavah s sluhom?

Če imate občutek, da ne slišite na eno uho ali da se vaš sluh slabša, vam v slušnih centrih AUDIO BM nudimo strokovno svetovanje, natančne meritve sluha in individualno prilagojene rešitve.

Sluh je eden najpomembnejših čutov za sporazumevanje. Ko začne pešati, se to ne pozna le pri poslušanju televizije ali pogovorih po telefonu, temveč tudi v odnosih – v družini, med prijatelji in v službi.

Veliko ljudi, ki slabše slišijo, se ne umika iz družbe zato, ker ne bi želeli biti med ljudmi, ampak zato, ker je pogovor zanje naporen, stresen ali celo neprijeten.

Dobra novica? Slušni akustiki AUDIO BM vam svetujemo, kako lahko že z nekaj preprostimi prilagoditvami lahko komunikacijo naredimo bistveno lažjo in prijetnejšo – za obe strani.

Zakaj je komunikacija z naglušno osebo pogosto težavna?

Oseba z okvaro sluha:

• se mora bolj truditi za razumevanje,
• pogosto ugiba, kaj je bilo povedano,
• se hitro utrudi,
• in se lahko začne počutiti izključeno ali nerodno, ko večkrat prosi za ponovitev.

Na drugi strani pa se sogovorniki včasih počutijo:

• da jih oseba ne posluša,
• da se mora pogovor stalno ponavljati,
• ali da komunikacija “ne steče”.

Z malo razumevanja in prilagoditve lahko to napetost hitro zmanjšamo.

7 praktičnih nasvetov za boljšo komunikacijo

1. Najprej pritegnite pozornost

Preden začnete govoriti, poskrbite, da vas oseba vidi. Rahlo jo pokličite po imenu ali se ji približajte. Govor iz druge sobe skoraj nikoli ne deluje.

2. Govorite jasno – ne glasneje

Pogosta napaka je kričanje. To običajno ne pomaga, ker:

• popači izgovorjavo,
• zveni neprijetno,
• in lahko deluje pokroviteljsko.

Veliko bolj pomaga:

• jasna izgovorjava,
• nekoliko počasnejši tempo,
• naraven ton glasu.

3. Obrnite se proti osebi

Veliko ljudi z okvaro sluha bere z ustnic, četudi se tega ne zaveda.
Zato:

• ne govorite z obrnjeno glavo stran,
• ne zakrivajte ust z roko,
• ne govorite med žvečenjem ali gledanjem v telefon.

4. Zmanjšajte hrup iz okolice

Televizija v ozadju, radio ali več ljudi, ki govori hkrati, lahko popolnoma “prekrijejo” govor.

Če je mogoče:

• ugasnite TV ali radio,
• pojdite v mirnejši prostor,
• ali se pogovarjajte ena na ena.

5. Če vas ne razume – povejte drugače

Namesto da isti stavek ponovite še glasneje, ga:

• povejte z drugimi besedami,
• skrajšajte,
• ali poudarite ključno informacijo.

6. Ne pretvarjajte se, da je vse v redu

Veliko naglušnih ljudi vljudno prikima, čeprav niso razumeli.
Če opazite, da odgovor ne ustreza vprašanju, raje:

• mirno preverite, ali so vas razumeli,
• brez slabe volje ali nestrpnosti.

7. Bodite potrpežljivi in spoštljivi

• Najpomembnejši nasvet: izguba sluha ni znak manjše inteligence.
  Je le drugačen način zaznavanja sveta.
• Vaša potrpežljivost pomeni ogromno.

Kaj pa slušni aparati?

Sodobni slušni aparati lahko zelo izboljšajo razumevanje govora, tudi v zahtevnejših okoljih. A kljub temu:

• ne morejo popolnoma izničiti hrupa,
• ne morejo “čarobno” vrniti popolnega sluha.

Zato dobra komunikacija ostaja pomembna – tudi, če oseba uporablja slušne aparate.

Pri 22 letih sem se iz Dubrovnika preselila v Maribor. Učenje slovenskega jezika je bil kar izziv, ena velika dogodivščina. Dvojine še danes ne znam pravilno uporabljati. Velikokrat sem opazila, da v družbi ne razumem najbolje, kaj mi kdo govori, in sem to pripisovala temu, da še vedno ne znam dobro slovensko.

Ko sem rodila drugo hčerko leta 2013, sem se naročila na čiščenje ušesnega masla, saj sem menila, da je to razlog slabšega sluha. Tam so mi povedali, da nimam zamašenih ušes, tudi nikoli nisem imela nobenega vnetja, in naj grem na pregled k specialistu, ker menijo, da imam težave s sluhom.

Rezultati so bili zame šokantni, saj sem imela poškodovan govorni sluh za kar 30 % na obeh ušesih. Kar izjokala sem se, ko sem izvedela, da bom pri svojih takrat 30 letih morala nositi slušna aparata. Ampak, kar je, je. Želela sem slišati svoji hčerki, kaj mi pripovedujeta, in se z lahkoto vključiti v družbo.

Moram priznati, da je bilo tako zame kot za ljudi okoli mene neprijetno, ko sem konstantno spraševala: »Kaj si rekel/a?«, ter vedno glasneje govorila, ko drugih nisem slišala – do te mere, da so me že spraševali, zakaj se tako derem.

Slušne aparate sem nosila osem let, nakar sem se po izdaji svoje knjige Razgaljena odločila, da jih bom nehala nositi in poskusila s svojo psiho vplivati na izboljšanje sluha (tako kot sem pozdravila druge svoje bolezni, kot sta astma in Chronova bolezen). No, žal letos, ko sem šla na redni pregled, rezultati niso bili boljši.  Sluh se je poslabšal, saj je nemogoče, da bi se sluh izboljšal.

Zato sem se naročila v AUDIO BM v Mariboru za testiranje slušnih aparatov. Gospod Denis si je vzel eno uro časa in mi vse lepo razložil, pokazal mi je različne opcije, prednosti in možnosti, tako da sem si izbrala slušne aparate za testiranje. Lahko testiram različne aparate tudi tri mesece, preden se odločim, kateri mi najbolj ustreza.

O Bože, šele takrat sem razumela stavek zdravnika, ki mi je rekel: »Gospa, vi živite v tišini.«

Veste, kaj so ljudje okoli mene v prvem tednu najprej opazili? Da govorim tišje. Ja, zaradi slabega sluha, ko drugih nisem slišala, sem vedno zelo glasno govorila. Doma sem z slušnim aparatom opazila, da se moji hčerki zraven mene kar dereta. Hčerka mi je rekla: »Seveda se dereva, če naju od rojstva dobro ne slišiš.«

Zaradi dela, snemanja video vsebin, velikega števila telefonskih klicev in izpostavljanja na družbenih omrežjih mi je pomembno, da dobro slišim.

Moja izkušnja je takšna: prve dneve sem imela rahel glavobol, ker je bilo kar nekaj novih zvokov, za katere prej sploh nisem vedela, da obstajajo. Ampak dopade se mi to, da ne rabim več brati ljudem z ust in ugibati, kaj govorijo. Zdaj sem sproščena v družbi, sledim pogovoru in se počutim bolj samozavestno.

Slušni aparati so danes tako narejeni, da jih nihče niti ne opazi. Zato ne vem, zakaj se starejši ljudje tega tako izogibajo, če pa je življenje z njimi lažje.

In kar je naša prednost, ko česa ne želim slišati, si aparate preprosto izklopim. Tako da v vsem slabem je nekaj dobrega.

Zakaj bi živeli v tišini, če imamo na razpolago moderno in diskretno tehnologijo, ki nam omogoča boljše življenje.

Hvala g. Denisu za prijaznost in potrpežljivost. Hvala AUDIO BM, ker omogočate testiranje slušnih aparatov in ste mi s tem res olajšali odločitev, kateri mi najbolj ustrezajo.

Antonela Kočevar

Marketing manager, pisateljica, direktorica podjetja Kenova

www.kenova.si