Sluh-slusni-aparati-zima-audio-bm-slusni-centri-svetovanje

SLUH, SLUŠNI APARATI IN ZIMA

Ste vedeli, da lahko na izgubo sluha, poleg starosti in izpostavljenosti hrupu, vpliva tudi vreme? Da tako je, tudi vreme lahko negativno vpliva na delovanje ušesa in tako posledično na delovanje našega sluha. Zima je eden od tistih letnih časov, ki nekaterim ušesom ne dene dobro. Razlogov za to je lahko več.

NASTANEK UŠESNEGA ČEPA IN TINITUSA

Ko so naša ušesa izpostavljena negativnim temperaturam, se ušesno maslo, ki se je nakopičilo v ušesnem kanalu lahko strdi, posledično se naredi ušesni čep, zaradi katerega bomo precej slabše slišali, pojavi pa se lahko tudi tinitus.

POVEČANO TVEGANJE ZA INFEKCIJE UŠESA

Hladno vreme poveča tveganje za nastanek ušesne okužbe, ker nizke temperature omejujejo cirkulacijo v ušesu. Otekle žleze tako preprečujejo pravilno odvajanje tekočin v ušesu, posledično pa se tako razvije optimalno okolje za razvoj okužb. V kolikor se okužbe ponavljajo, t.j. postanejo kronične, lahko zelo negativno vplivajo na delovanje ušes in posledično sluha. Težava lahko nastopi tudi, ko pozimi obiščemo kopališče ali savno, potem pa odidemo na mraz.

Glavna obramba za naša ušesa pred infekcijami, so pokrivala ali trakovi, ter čepki izdelani po meri, ki bodo naša ušesa varovali pred vdorom hladnega zraka oz. vode.

KAJ PA SLUŠNI APARATI IN NIZKE TEMPERATURE?

Hladno vreme načeloma ne vpliva na delovanje slušnih aparatov, pa vendar je zanje tudi pozimi potrebno enako dobro skrbeti in jih sušiti kot v poletnem času. Zaradi različnih temperatur zunaj in v notranjih prostorih, se na slušnih aparatih lahko nabere kondenz, ki pa bi lahko slabo vplival na določene dele, zato je pomembno, da slušne aparate po vsakodnevni uporabi redno očistimo in sušimo. Za ta namen posebej priporočamo sušilec PerfectDry Lux. Več o PerfectDry Lux si lahko preberete na: https://www.audiobm.si/perfect-dry-lux-aktivno-susenje-in-dezinfekcija-slusnih-aparatov-servis-vzdrzevanje/

Torej, poskrbite, da bo tudi vašim ušesom toplo, vaši slušni aparati pa dobro očiščeni in suhi.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Macji-sluh-in-naglusnost-audio-bm-slusni-aparati-info-zanimivosti

MAČJI SLUH IN MAČJA NAGLUŠNOST

Mačka je žival, ki jo imamo radi. Njena hoja, pogled… Včasih se zdi, kot da znajo govoriti. Morda pa je ena izmed stvari, ki nas najbolj preseneti, njihov sluh, saj je veliko bolj razvit kot naš. A to ni naključje. Mačje uho premika 32 posameznih mišic, ki jim omogoča ušesi individualno obračati v smeri zvoka. Z obračanjem uhljev lahko mačke zelo natančno določijo mesto izvora zvoka, na daljavi enega metra pa lahko izvor locirajo okoli 7 cm natančno, kar jim pomaga pri lovljenju plena. Obračanje uhljev jim omogoča tudi, da se mačka obrne v eno smer in posluša zvoke iz druge smeri.

Ljudje in mačke imamo približno enak razpon slišnih frekvenc na spodnjem delu (nizke frekvence), a nas mačke pošteno prekašajo pri razponu visokih frekvenc. Mačke slišijo tudi dosti višje zvoke, vse do 64 kHz, kar je 1,6 oktave nad zmožnostjo človeškega sluha in tudi 1 oktavo nad sluhom psa. Človeški in pasji razpon zajameta približno 9 oktav, medtem ko ima mačji sluh razpon 10 oktav in pol – frekvence med 55 kHz in 79 kHz.  Njihov slušni domet je do 5-krat daljši kot pri človeku, slišijo pa lahko celo dogajanje globoko pod zemljo. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem ko nizke tone slišijo slabše. Mačke teh ultrazvokov ne uporabljajo za komunikacijo med seboj, jim pa predvidoma pomaga pri lovu, saj veliko glodavcev uporablja visoke frekvence za komunikacijo. Njihov slušni domet je do 5-krat daljši kot pri človeku, slišijo pa lahko celo dogajanje globoko pod zemljo. Se kdaj vprašate kako lahko mačke vedno znova pristanejo na nogah? Za to se lahko poleg repa zahvalijo njenemu slušnemu sistemu, ki jim poleg sluha omogoča tudi vzdrževanje ravnotežja in orientacije.

»MAČJA NAGLUŠNOST«

Mačke sluh lahko izgubijo v starosti, zato to hibo težje opazimo, saj se sluh v tem primeru slabša postopoma, lahko pa so gluhe zaradi genske predispozicije, pri čemer je gluhost veliko bolj verjetna pri mačkah z belo dlako in modrimi očmi. Prirojena senzorinevralna gluhost se pogosto pojavi pri  mačkah z belim kožuhom. Gre za prirojeno naglušnost , ki nastane zaradi degeneracije notranjega ušesa. Pri belih mačkah z mešano obarvanimi očmi je bilo ugotovljeno, da je verjetneje, da gluhost prizadene uho na modrooki strani. Če ima mačka modri obe očesi, je verjetnost da bo gluha, tri do petkrat večja. Če ima le eno modro oko, je verjetnost da bo gluha, dvakrat večja. Naglušnost je lahko povezana z belo barvo telesa pri mačkah, vendar niso vse bele mačke gluhe. Naglušnost se pogosteje pojavi pri mačkah s prevladujočim belim (W) genom. Glavni gen, ki povzroči da ima mačka belo dlako, je dominantni maskirni gen, »alel KIT« , ki zavira pigmentacijo in sluh. Mačka bi imela osnovno barvo in vzorec dlake, toda ko je prisoten prevladujoči beli gen, ta vzorec ne bo izražen in mačka bo gluha. Mačke so lahko tudi bele zaradi gena bele pege, vendar gluhost ni povezana s tem genom. Glede na študijo je približno 40% belih mačk gluhih na obe ušesi, 12% pa gluhih na eno uho. Bele mačke z dvema belima staršema so bolj verjetno gluhe na eno ali oba ušesa. Mačke z dvema modrima očesoma so bolj gluhe kot mačke z enim modrim očesom in obe so bolj verjetno gluhe kot mačke brez modrih oči. Znanstveniki predvidevajo, da je ta pojav povezan z izvornimi celicami oziroma njihovim primanjkljajem. Izvornih celic zadolženih za proizvajanje melanina pri belih mucah ni, zato imajo tudi bel kožuh in pogosto modre ali zelene oči. Ali je res, da lahko mačke slišijo z očmi? Da, mačke imajo v očesnem organu posebne živčne celice, ki so sposobne prenašati šume, katere človeško uho sploh ne zaznava, neposredno v možgane. Tako lahko tudi popolnoma slepa mačka brez težav ujame muho. Zato je barva oči pri belih mačkah povezana tudi s samim sluhom. Modre oči imajo najmanj melanina, zato je verjetno da v primerih, ko sta obe očesi modri, muca praktično nima melanina ali celic, ki ga tvorijo in posledično slabše sliši. Če ima mačka eno modro oko, so verjetnosti da bo gluha okoli 40 %, medtem ko imajo bele mačke z očmi, ki niso modre 14 do 22 % možnosti, da se rodijo gluhe. Obstaja naglušnost tudi le na eno uho. Kot zanimivost – mačke, ki imajo le eno modro oko, so gluhe na tisto uho, ki je na isti strani glave kot je modro oko.

Slusni-akustik-strokovnjak-za-sluh-in-slusne-aparate-Kevin-Glavica-AUDIO-BM-slusni-center-Ptuj
Kevin Glavica
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ptuj
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Wolt-sluh-slusni-aparati-audio-bm-slusni-centri

ZGODBA DOSTAVLJAVKE: ESTONKA, KI OBVLADA 7 JEZIKOV, PRVA GLUHA DOSTAVLJAVKA PRI WOLTU SLOVENIJA

Na spletu smo zasledili zgodbo gluhe Jelene, ki nas je prevzela in zato jo objavljamo še na naših straneh.

Jelena je z dostavo razveselila 2099 Woltovih uporabnikov v Sloveniji. Svojo prvo dostavo je opravila oktobra 2020, skupaj pa je prekolesarila okrog 9.000 kilometrov. Jelena je že od rojstva gluha, zato si želi delo opravljati tam, kjer je lahko samostojna. Danes je vodja pisarne pri Woltu, kjer skrbi za dobro počutje celotne ekipe in za to, da delo poteka nemoteno. 

Jelena obvlada 7 jezikov – govori estonsko, rusko in slovensko. “Ker sem gluha in je moj materni jezik znakovni jezik, obvladam estonski znakovni jezik, ruski, slovenski in mednarodni znakovni jezik – to je neke vrste esperanto, ki se uporablja na mednarodnih dogodkih in pri komunikaciji z gluhimi iz različnih delov sveta.” Tako kot ima vsaka država svoj govorni jezik, ima tudi vsaka država svoj znakovni jezik. “Pogosto prejmem vprašanje, če imamo gluhi v vseh državah enotni znakovni jezik, vendar ga nimamo. Vsak govorni jezik ima svoj znakovni jezik, ker to je jezik kot vsak drug. Ima svoje zakonitosti, narečja, je živ in se spreminja.” 

  • Število dostav, odkar se je pridružila Woltu: 2,099
  • Najkrajša dostava: 30 metrov – dostava v isti stavbi 😜
  • Število prevoženih kilometrov: 8,850
  • Kdaj je začela delo pri Woltu:  oktober 2020

Pred Woltom je Jelena delala v skladišču, popoldne pa je začela dostavljati za Wolt

Sprva je imela redno službo v skladišču in je dostavljala hrano le v popoldanskem času. Osem ur na dan je delala v zaprtih prostorih, medtem ko si je želela delati zunaj, na zraku, na terenu. “Mesto je v dopoldanskem ali nočnem času povsem drugačno in res uživam, ko se s kolesom vozim po mestu ob različnih urah in opazujem dinamiko mestnega vrveža.” Ob delu v skladišču je imela tudi popoldanski s.p., kar je bila izvrstna priložnost, da se preizkusi tudi kot Woltova dostavljavka. “Ker mi je bilo delo zelo všeč in sem imela veliko naročil, sem se opogumila in pustila službo ter odprla s.p. za polni delovni čas. Tako sem imela čas cel dan in sem lahko delala, kadar sem želela,” je dodala. 

Za dostavljanje uporablja slušni aparat

“Woltova aplikacija je odlična za gluhe, saj omogoča, da delamo povsem samostojno. Na aplikaciji dobim informacije o naslovu, zvoncu in nadstropju. Zato mi ni treba klicati uporabnikov. Kadarkoli pa se lahko obrnem tudi na podporo za dostavljavce, kjer mi zelo hitro odgovorijo,” pojasnjuje Jelena, ko smo jo vprašali, kako se sooča z delom na Woltu.

Med delom uporablja slušni aparat in bere z ustnic. Slušni aparat ji pomaga, da sliši zvoke iz okolja. Ta je, še posebej na kolesu, nepogrešljiv. Pomaga ji, da je bolj pozorna, da sliši promet in hupanje.

Redko, ampak včasih se zgodi, da v aplikaciji ni vseh podatkov o naslovu uporabnika. “Bil je primer, ko na aplikaciji ni bilo informacije o nadstropju in številki stanovanja. Ker nisem vedela, v katerem nadstropju je uporabnik, sem se odpravila po stopnicah in opazovala, kje me čaka stranka. Stolpnica je imela 7 nadstropij! Hodila sem višje in višje, dokler nisem našla stranke. Ta me je nato vprašala, zakaj nisem šla z dvigalom. Ker se mi ni dalo razlagati, da sem gluha in da bi težko vprašala, v katerem nadstropju živijo, sem ji le na kratko odgovorila, da imam fobijo pred dvigali. Obe sva se dodobra nasmejali.” 😊

Sicer v Ljubljani, Novem mestu in Celju za Wolt dostavlja 6 gluhih dostavljavcev. Ti se ponavadi znajdejo tako, da pred dostavo pošljejo sporočilo uporabniku, da so gluhi in da bodo kmalu prispeli na naslov. 

Najraje dostavlja s kolesom

Jelena je dostavljala s kolesom in z vespo, vendar ji je kolesarjenje bilo bolj všeč. Njen dnevni rekord je 70 kilometrov, prekolesarila ga je v popoldanskem času. “Zdi se mi, da si s kolesom veliko hitrejši v prometu, fleksibilnejši. Če zgrešiš pot, lahko hitro obrneš in nadaljuješ vožnjo. Z avtom je to dosti bolj zamudno.” Pravi tudi, da s kolesom lažje ubiraš bližnjice.

Jelena ima zelo rada glasbo in koncerte, zelo rada pa nastopa tudi v gledališču

“Običajno je slušni aparat vedno z mano, le za konec tedna ga snamem, da si malo odpočijem od vseh zvokov.” Sicer pa je Jelena zelo velika ljubiteljica glasbe in koncertov. Najraje posluša rock glasbo in glasbenike, kot so Lenny Kravitz, Pink, Shakira, Bebe Rexha, No Doubt in Ed Sheeran. 

Jelena pa je tudi aktivna članica gledališča. Ravno v tem obdobju se pripravlja na predstavo.

Zdaj je vodja pisarne pri Woltu 

Po dveh letih dostavljanja za Wolt se je Jelena prijavila na razpis za delovno mesto za vodjo pisarne pri Woltu in službo tudi dobila. Zdaj že več kot pol leta skrbi za to, da je v pisarni vse tako, kot mora biti. Pri svojem delu v ospredje postavlja predvsem dobro počutje ekipe. 

Vir: blog.wolt.com

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Hearing-technology-innovator-Unitron-slusni-aparati-audio-bm-slusni-centri

UNITRON PREJEL KAR DVE NAGRADI ZA TEHNOLOŠKE INOVACIJE

Unitron, kanadski proizvajalec slušnih aparatov z delovanjem po vsem svetu (v Sloveniji ga zastopamo v AUDIO BM slušnih centrih), je 21.10.2022 objavil, da je za Stride B-UP in Moxi BR prejel kar dve priznanji Hearing Technology Innovator Awards TM.  Z letnim programom nagrad Hearing Health & Technology Matters (HHTM) prepoznava in nagrajuje tehnološke inovacije in dosežke na področju slušnih aparatov. V letošnjem programu podelitve nagrad je bilo na desetine inovativnih tehnologij, ki so jih prijavila podjetja z vsega sveta v 8 kategorijah.

Slušni aparati Unitron Stride B-UP ponujajo najnovejšo tehnologijo, napredno povezljivost in na uporabnika osredotočeno zasnovo za tiste s hudo izgubo sluha. Njegov eleganten nov dizajn ima večfunkcijski gumb z dvignjenim profilom za večjo otipljivost in omogoča neposredno pretakanje iz mobilnih telefonov in drugih digitalnih naprav. Uporabniki s hudo izgubo sluha niso več omejeni s starejšo tehnologijo, ki ji primanjkuje stila in povezljivosti.

Slušni aparati Unitron Moxi Blu, zasnovani tako, da so lepi in intuitivni, sledijo kompleksnosti vsakdanjega življenja in se samodejno prilagajajo individualnim izkušnjam in življenjskemu slogu vsakega uporabnika. Vsebuje polnilno litij-ionsko baterijo, takojšnjo personalizacijo in prostoročno povezljivost.

»Cilj nagrad Innovator Awards je izkazati priznanje organizacijam in ljudem, ki na področju slušnih pripomočkov skrbijo, da v praksi zaživijo nove ideje« je povedal Jerry DeRosa, predsednik programa podelitve nagrad 2022. “Tehnologije, ki jih razvijajo podjetja, kot je Unitron, pomagajo spodbujati inovacije v industriji.”  

“Unitron je počaščen, da je prejel to priznanje od HHTM,” pravi Nicola McLaughlin, direktorica Unitron HI Business. “Krepi našo zavezanost razvoju inovativnih, povezanih slušnih rešitev, ki ne žrtvujejo stila in dizajna ter uporabnikom omogočajo, da izkusijo vse, kar ponuja življenje.”

O nagradah za inovatorje slušne tehnologije

Hearing Technology Innovator Awards™ je mednarodni program podeljevanja nagrad, namenjen prepoznavanju in nagrajevanju inovacij v industriji slušnih pripomočkov.

Unitron v Sloveniji

V AUDIO BM slušnih centrih smo že več kot 8 let ponosni, da v Sloveniji ekskluzivno zastopamo blagovno znamko Unitron.

Več o Unitron slušnih aparatih >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
glusniki-cepki-alpine-muffy-baby-audio-bm-zascita-sluha-za-otroke-nika-na-tekmi-s-starsi

SKRB ZA OTROŠKI SLUH ALI KAKO ZANJ SKRBIJO STARŠI MALE NIKE

Kadar govorimo o izgubi sluha se najpogosteje pogovarjamo o starostnikih, v zadnjih letih pa te težave vse pogosteje odkrivajo tudi pri mlajšem delu populacije.

Preventiva je absolutno tudi tokrat najboljši odgovor. Slušni akustiki se tega zelo dobro zavedamo in vam v naslednjih vrsticah svetujemo kako se tega lotiti.

Otroci se morajo naučiti zakaj je sluh pomemben oziroma tudi kaj se zgodi, ko slabo slišiš. Naučiti jih moramo kako ravnati ob nenadnih glasnih zvokih. Bodimo jim vzor in se ob nenadnih glasnih zvokih v zavarujmo ali s prsti v ušesih ali pa tako, da se preprosto odmaknemo na varno razdaljo, otroku svetujemo enako.

Naučimo jih, da bodo predvidni pri uporabi slušalk. V kolikor si le teh želijo jim kupite kvalitetne slušalke. Uporaba slušalk naj bo omejena na največ eno uro dnevno in vsekakor ne na najvišji glasnosti.

Novorojenčkom v porodnišnicah napravijo test sluha še pred odhodom domov. Pri večjih otrocih pa smo starši tisti, ki moramo sluh svojih otrok spremljati, v kolikor opazimo težave je test sluha priporočljiv. Mlajšim otrokom test sluha delajo specialisti, ki imajo primerno opremo in znanje, starejše otroke pa lahko za test sluha naročite tudi v naših slušnih centrih.

Nenazadnje in najlažje za sluh svojih otrok poskrbite z ustrezno zaščito. Razne izredno glasne situacije kot so koncerti, dirke, vožnje v glasnih prevoznih sredstvih, športne prireditve in podobno so lahko zelo problematične za sluh. Sluh starejših otrok lahko zavarujete s pomočjo čepkov, mlajše pa opremite z glušniki.

Kot primer odlične prakse vam predstavljamo malo Niko kateri sta mamica Tjaša in očka Alen na najprimernejši način zavarovala sluh. Gospodična je bila vsekakor najbolj srčna navijačica naše vrhunske odbojkarske reprezentance na tekmi svetovnega prvenstva letos.

Tovrstni športni dogodki so zaradi večje mase ljudi zelo glasni, zato so Niki odgovorni starši kupili glušnike Muffy Baby. Zvoke je gospodična vseeno slišala vendar so bili znižani, da za njena ušeska niso bili nevarni.

Fotografije z dogodka prikazujejo, kako je gospodična na dogodkih uživala in celo ujela nekaj minutk spanca. Glušniki so za otroke udobni in omogočajo varno uživanje v sicer preglasnih okoljih.

glusniki-cepki-alpine-muffy-baby-pink-audio-bm-zascita-sluha-za-otroke-Nika-na-tekmi-pociva

Bravo Tjaša in Alen za to potezo, mi jo vsekakor pozdravljamo in ob tem nagovarjamo tudi druge starše, da storijo enako.

Glušnike lahko kupite preko naše spletne trgovine ali v naših slušnih centrih.

Spletni nakup: Muffy Baby roza barva >>

Spletni nakup: Muffy Baby modra barva >>

Lokacije AUDIO BM slušnih centrov >>

Nina-Stopar-Avbar-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-zascita-svetovanje-Ljubljana-Novo-mesto
Nina Stopar Avbar
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ljubljana BTC
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slusni-aparati-AUDIO-BM-ORL-kongres-2022-3

SEPTEMBRA SMO SE PREDSTAVILI NA DVEH DOGODKIH

Za nami je mesec september, ko smo naše delo in ponudbo predstavljali na kar dveh dogodkih. Ponosni smo na dejstvo, da smo letih našega obstoja postali prepoznavni in pripoznani kot zaupanja vreden dobavitelj slušnih aparatov, izdelkov za zaščito sluha in medicinske opreme s področja ORL.

Obelodanili smo tudi odpiranje našega 15. slušnega centra in sicer 15. 11. 2022 ob 15. uri in 15 minut. Kje? Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 (v bližini hotela Lev, nasproti Evangeličanske cerkve).

ORL KONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBO, Bled

Od 15. – 17. septembra 2022 je Združenje otorinolaringologov Slovenije Slovenskega zdravniškega društva organiziralo že 8. kongres otorinolaringologov Slovenije. Potekalo je na Bledu. Predstavljene so bile strokovne novosti v slovenski otorinolaringologiji, novosti iz tujine pa so predstavili ugledni gostje iz tujine.

Izvleček iz obravnavanih tem:

  • novi pristopi v diagnostiki in terapiji glave in vratu
  • sodobni pogledi na kirurško in nekirurško zdravljenje naglušnosti in gluhote
  • novi pristopi k diagnostiki in zdravljenju v foniatriji
  • diagnostika in zdravljenje ORL bolezni pri otrocih
  • poudarek na kakovosti življenja bolnikov z boleznimi v ORL področju

Kongresa se je udeležilo več kot 150 zdravnikov, logopedov, psihologov, specialnih pedagogov in drugih strokovnjakov iz vse Slovenije ter tujine.

Slusni-aparati-AUDIO-BM-ORL-kongres-2022-2

FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (F3ŽO), Ljubljana

Festival za tretje življenjsko obdobje, največja tovrstna prireditev za starejše v Evropi, je od samega začetka posvečena aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami – ravno zato je letos ves program potekal pod geslom: Vsi smo ena generacija!

Rdeča nit tokratnega dogodka, predvsem strokovnega programa Festivala, je bila digitalizacija za vse generacije. Nas ste tradicionalno lahko srečali tik ob glavnem vhodu, kjer smo z obiskovalci z veseljem poklepetali in z njimi delili naše izkušnje ter jim svetovali.

Obiskal nas je tudi Boris Kopitar, ki je pritegnil številne obiskovalce in to tako zelo, da so skupaj celo zapeli. Seveda ni šlo brez šal, ki jih Boris stresa kot iz rokava. Bilo je veliko smeha!

Še vedno ga lahko pokličete na njegov telefon 041 640 280 in poklepetate o njegovih izkušnjah s slušnimi aparati.

Slusni-aparati-AUDIO-BM-Ljubljana-f3zo-2022-Boris-Kopitar-Svetovanje-slusni-centri-Slovenija-12
Slusni-aparati-AUDIO-BM-Ljubljana-f3zo-2022-Boris-Kopitar-Svetovanje-slusni-centri-Slovenija-11

Franci Urankar, direktor

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Kdaj-kako-zakaj-po-skrbeti-za-sluh-audio-bm-slusni-apaati

KDAJ, KAKO IN ZAKAJ (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Svet v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki dobro verbalno komunicirajo, saj živimo v družbeni skupnosti, kjer je KOMUNIKACIJA zelo pomembna. Pri tem ima sluh zelo veliko vlogo. Omogoča sporazumevanje in prepoznavanje glasov, ki sestavljajo bistven del našega vsakdana. Naglušnost lahko bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, saj smo ljudje po naravi družabna bitja.

ZNAKI ZA NAGLUŠNOST

Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj običajno nastaja počasi, najpogosteje več let. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba. Bodimo pozorni, če mi, naši svojci ali prijatelji, pogosto preslišimo telefonski klic, povečujemo glasnost na TV, slabše razumemo sogovornika z večje razdalje ali ob prisotnosti hrupa. Morda opazimo tudi šumenje ali piskanje v ušesih (tinitus).

KDAJ MORAMO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Če smo kjerkoli izpostavljeni močnemu hrupu, kateremu se ne moremo izogniti (delo z glasnimi stroji doma ali v službi, koncerti …) z uporabo zaščitnih sredstev (čepki ali glušniki) največ za ohranjanje sluha lahko storimo sami. Čepki so lahko univerzalni ali izdelani po meri.

Kot je naravno, da z leti roke postajajo prekratke in slabše vidimo na bližino, tako je tudi naravno, da z leti zvoki postajajo tišji in manj jasni. Te spremembe sodijo v naravni proces staranja, pa če si priznamo ali ne. Običajno moramo za vid na bližino poskrbeti po 45 letu, za sluh pa po 65 letu. Ko so težave s sluhom tolikšne, da je sporazumevanje moteno (ne glede na leta), je čas, da zanj poskrbimo.

ZAKAJ MORAMO PRAVOČASNO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Naša sposobnost zaznavanja zvoka močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Če (po)skrbimo za sluh, ostanejo naši možgani aktivni, saj nas naglušnost ne omejuje pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, druženju in komuniciranju. S sluhom je tako, kot s telesno kondicijo. Mar lahko pričakujemo, da bomo v dobri telesni kondiciji, če ne poskrbimo za zdrav življenjski slog? Ne slepimo se, da bomo v dobri kondiciji ohranjali naše slušne sposobnosti, če jih zanemarjamo.

KAJ SE ZGODI LAHKO ZGODI, ČE SLUH ZANEMARIMO?

Znanstveno dokazano je, da nerehabilitirana naglušnost poveča tveganje za nastanek demence in depresije. Če za sluh ne poskrbimo, nas lahko doletijo socialne in čustvene spremembe. Odtujimo se od ljudi, umikamo se v osamo in odrekamo se stvarem, v katerih smo včasih uživali.

Dolgoletno zanemarjanje sluha sčasoma prinese še dodatne težave, saj dlje kot traja naglušnost, dlje bo trajalo ponovno privajanje na zvoke. Žal bo uspešnost poslušanja s slušnimi aparati ob poznem pričetku uporabe veliko manjša, kot pri osebah, ki sluha sploh niso zanemarile in so ob prvih znakih za naglušnost pravočasno poiskale primerno rešitev za boljši sluh. Velja tudi pravilo, da nikoli ni prepozno.

KAJ STORITI NAJPREJ?

Najprej si moramo biti na jasnem, kakšen je naš sluh. Obiščimo strokovnjake za sluh. Stanje sluha se največkrat ocenjuje preko pražnega tonskega avdiograma (ADG). To je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah. Merodajna meritev sluha je le meritev, ki je opravljena v primernih pogojih z avdiometrom in z usposobljenim avdiometristom. Meritev sluha z avdiometrom vzame samo med 15 – 30 minut časa. Vzemimo si ta čas!

Več o testiranju sluha >>

KAKŠNI SLUŠNI APARATI OBSTAJAJO?

Najnovejši slušni aparati niso več takšni, kot jih morda še imamo v spominu izpred nekaj let. Delujejo pametno, samodejno, z njimi lahko prostoročno telefoniramo in brezžično poslušamo TV. Poleg tega pa so še izjemno udobni, diskretni in lahko delujejo brez baterij za enkratno uporabo. Izbira pravega modela je najbolj odvisna od vrste in stopnje naglušnosti, ter tudi od osebnih preferenc in življenjskega sloga.

Preko zdravstvenega zavarovanja odrasli naglušni osebi pripada pravica do slušnih aparatov na vsakih 6 let. Indikacijo postavi zdravnik specialist ORL, ki izda tudi ustrezno dokumentacijo. Standardni slušni aparati so brez doplačil, za nadstandardne izvedbe pa se doplača razlika med cenovnim standardom do polne cene.

Več o slušnih aparatih >>

KAM PO SLUŠNE APARATE?

Izbira dobavitelja slušnih aparatov je vaša pravica in vaša dolžnost. Povprašajte znance, preverite mnenja na internetu … Preverite čim več ponudnikov in se odločite za tistega, ki ima na tem področju vrhunsko usposobljen kader in brez posrednikov zastopa več priznanih blagovnih znamk. Merila naj bodo tudi korektnost, zanesljivost, dolžina garancije in ugodne cene. Izbira dobavitelja je vsaj tako pomembna, kot izbira modela slušnih aparatov. Če se vam slušni akustik ne posveti dovolj in ne omogoča predhodnega neobvezujočega testiranja slušnih aparatov v domačem okolju, bodite zelo previdni, saj je odnos s slušnim akustikom pogosto ključen za uspeh.

Objavljeno v reviji REPORTER in tudi na reporter.si

Preberite še:

Opis postopka za pridobitev slušnih aparatov >>

Lokacije AUDIO BM slušnih centrov >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Stigma-demenca-znaki-naglusnost-slaboslisnot-audio-bm-slusni-centri

NEPREPOZNAVANJE ZNAKOV IN STIGMA OVIRATA USTREZNO OBRAVNAVO OSEB Z DEMENCO

Demenca ni del običajnega staranja, ampak je posledica različnih bolezni, ki prizadenejo možgane in njihovo delovanje.

Avtor: Marjana Kristan Fazarinc

DELO: 10.08.202

Čas branja: 19:01 min

Svetovna organizacija Alzheimer’s Disease International – ADI je leta 2011 razglasila september za svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Spominčica je članica ADI postala leta 2014, ki šteje 110 držav članic. Septembra Alzheimerjeve organizacije izvajajo različne dogodke, katerih namen je ozaveščanje širše javnosti o demenci, zmanjševanje stigme in s tem prispevati k reševanju problematike na področju demence.

Na pobudo ADI je vijolična pentlja po vsem svetu mednarodni simbol ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni. Slogan ADI za letošnji september je Skupaj zmoremo več, poudarek je na post-diagnostični podpori svojcem in bolnikom z demenco. Lanski slogan pa je bil Diagnoza, saj ima diagnozo na svetovni ravni le vsak četrti oboleli za demenco.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je demenco razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja. To pobudo so podprli tudi vsi slovenski evropski poslanci, številni strokovnjaki s področja demence in širša javnost. V svetu se namreč po podatkih SZO v povprečju na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov oseb z demenco. Po ocenah SZO je v letu 2018 po svetu živelo že več kot 50 milijonov, v Evropi pa že več kot 10 milijonov oseb z demenco. Ocenjuje se, da se bo do leta 2050 to število več kot potrojilo. V Sloveniji pa je več kot 47.000 obolelih za demenco, za enega bolnika pa skrbijo tri osebe.

V letu 2018 je finančno breme demence na svetovni ravni znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 pa se bodo stroški podvojili. Stroški demence bodo skokovito naraščali tudi v Evropi, med letoma 2008 in 2030 bodo po ocenah narasli za več kot 40 odstotkov in bodo v letu 2030 znašali že več kot 250 milijard evrov. Demenca je eden največjih zdravstvih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe. Demenca in kognitivni upad sta vodilna vzroka invalidnosti in odvisnosti od pomoči drugih širom po svetu, umrljivost zaradi demence pa je med najpogostejšimi vzroki smrti.

Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci

Spominčica – Alzheimer Slovenija aktivno deluje na področju ozaveščanja, informiranja in zmanjševanja stigme demence že 25 let. Glavna naloga Spominčice je pomoč in podpora svojcem in bolnikom oseb z demenco, ter ozaveščanje in zmanjševanje stigme. Stigma demence je še vedno močno prisotna tako po vsem svetu, kakor tudi v Sloveniji in je še vedno ena glavnih ovir za ustrezno obravnavo oseb z demenco, tako na področju pravočasne diagnoze, vključevanju oseb z demenco v skupnost in družbo kot pri zagotavljanju ustrezne podpore po diagnozi. Po smernicah in priporočilih SZO ter svetovne organizacije ADI in evropske organizacije Alzheimer Europe – AE, katerih aktivna članica je tudi Spominčica, je poleg že omenjenih nalog tudi priprava nacionalnih strategij za obvladovanje demence.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica različnih bolezni, ki prizadenejo možgane in njihovo delovanje. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročijo propad možganskih celic – nevronov; najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60 in 80 odstotkov vseh primerov demenc. Prvi znaki demence so težave s kratkoročnim spominom, težave z orientacijo v prostoru, težave pri govoru, organizaciji in vedenjske spremembe. Poleg Alzheimerjeve demence so še druge vrste demenc: demenca z Lewijevimi telesci, frontotemporalna demenca, vaskularna demenca…

Poudarek na preventivi

Ker že več kot 20 let ni novega, bolj učinkovitega zdravila, vsa svetovna stroka daje poudarek na preventivo, saj lahko z njo prispevamo k temu, da se prvi znaki pojavijo nekaj let kasneje. Tveganje za demenco s starostjo narašča. Po ugotovitvah raziskovalcev se zaradi bolezni, ki povzroči demenco pri posamezniku, nepravilnosti v možganskih celicah začnejo pojavljati že 10 let pred pojavom prvih znakov. Poleg tega so prvi simptomi različni pri vsakem posamezniku, zato jih težje prepoznamo. Vzrok zakaj do nepravilnosti v možganskih celicah pride, še vedno ni znan, kar otežuje razvoj novega zdravila.

Obstaja 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence (glej sliko), na katere lahko vplivamo in zmanjšamo tveganje do 40 odstotkov. Preventivno delovanje je potrebno v zgodnjem in srednjem življenjskem obdobju, da do morebitne demence pride z zamikom – šele v poznejšem obdobju življenja. Eden od dejavnikov tveganja za razvoj demence je diabetes, ki vpliva na sposobnost presnavljanja glukoze, saj se približno 30 odstotkov glukozne presnove dogaja v možganih. S preventivo lahko prispevamo k zmanjšanju tveganja za nastanek demence. Preventivni ukrepi so zdrav slog življenja, zdrava prehrana, kvalitetno spanje, redna telesna dejavnost, aktivno družabno življenje, vseživljenjsko učenje in obvladovanje stresa. Vse kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane.

Telesna aktivnost vpliva na žilni sistem in fiziologijo možganov ter je povezana z zmanjšanim tveganjem za demenco. Fizična aktivnost se priporoča tudi odraslim z blago kognitivno motnjo, da se zmanjša nadaljnje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Priporoča se vsaj 150 minut aktivnosti na teden in ne manj kot 10 minut v enem sklopu.

DELO-Spomincica-demenca-sluh-naglusnost-izguba-sluha-slusni-aparati-audio-bm-centri-svetovanje

INFOGRAFIKA Delo

Zelo pomembno za ljudi v srednjem življenjskem obdobju je, da so pozorni na okvaro sluha in se ob težavah posvetujejo z zdravnikom. »Ljudje smo družabna bitja, zato ni nenavadno, da je zmanjšanje socialne aktivnosti prepoznan dejavnik tveganja za demenco.

Prepoznani dejavniki tveganja so še prekomerna telesna teža, uživanje alkohola v srednjih letih in kajenje. Pa tudi v kasnejšem obdobju se lahko določene težave kompenzira in upočasni napredovanje kognitivnega upada, če smo kognitivno angažirani, skrbimo za druženje, uravnoteženo prehrano in smo telesno aktivni,« še navajajo v Spominčici.

Pomembnost pravočasne diagnoze

Zelo pomembna je pravočasna diagnoza, saj zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni. Obenem pa tudi svojci izvedo, da ima oseba demenco in pomembno je, da pridobijo čim več ustreznih informacij, kako ravnati z bolnikom z demenco, s tem pa lahko izboljšajo kakovost življenja.

Glavna podpora svojcem, z informacijami in aktivnosti je Spominčica, kjer so informacije in gradiva dostopni na njihovi spletni strani in Facebook profilu. Več kot dve tretjini oseb z demenco živi doma, v oskrbi svojcev. Osebe z demenco potrebujejo spodbudno okolje za ohranjanje samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih. Ko namreč oseba z demenco opravil ne opravlja več, te spretnosti izgubi.

Programi, ki jih izvaja Spominčica, vključujejo dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti kakovostnejše življenje osebam z demenco in njihovim svojcem:

  • Usposabljanje Ne pozabi me ima cilj o demenci izobraziti svojce, oskrbovalce in druge zainteresirane ter jih usposobiti za aktivno življenje z osebo z demenco.
  • Skupina za samopomoč je namenjena svojcem oseb z demenco, v katerih pod vodstvom strokovnjaka po diagnozi pridobijo kar največ potrebnih informacij o poteku bolezni ter o skupnem življenju z osebo z demenco.
  • Na srečanjih Alzheimer Cafe, ki so v različnih javnih prostorih oziroma v času epidemije covid-19 prek spleta, ljudi informirajo in ozaveščajo o demenci, si izmenjavajo izkušnje in se pogovarjajo s strokovnjakom s področja demence.
  • Cilj delavnic DEJVA je druženje, opolnomočenje in krepitev veščin ter kompetenc oseb z demenco in njihovih svojcev z izvajanjem prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti ter ohranjanja socialne vključenosti.
  • Posvetovalnica je namenjena svetovanju, usmerjanju, podajanju konkretnih rešitev, seznanjanju s pravicami in možnostmi v lokalnem okolju z namenom, da bi posameznika in družino opolnomočili za življenje z demenco.
  • Ozaveščanje in informiranje javnosti. Tekom leta se udeležujejo in organizirajo številne dogodke, s katerimi si prizadevajo javnost čim bolj seznaniti z demenco. Tako na primer organizirajo in vzpodbujajo izvedbo Sprehoda za spomin v vseh krajih po Sloveniji, okrogle mize o demenci na Zdravniški zbornici, strokovne konference in posvete o demenci … Sodelujejo na sejmih in festivalih v Mestni občini Ljubljana, na dogodkih četrtnih skupnosti MO Ljubljana in objavljajo različne prispevke v spletnih in tiskanih medijih.
  • Dejavnost Družabništvo izvajajo s prostovoljci, namenjena pa je aktivnemu preživljanju prostega časa z osebami z demenco, ki tako vsaj za kratek čas razbremenijo njihove svojce/skrbnike.
  • Spominčica sodeluje tudi v več evropskih projektih.
  • Izdajajo glasilo Spominčica in različne informativne zloženke.
  • Zaradi epidemije covid-19 in z njo povezanih omejitev za ohranjanje zdravja so aktivnosti Združenja Spominčica prilagojene izvedbi prek spletnih aplikacij. Izkazalo se je, da je ta pristop uporabnikom prijazen in dostopen večjemu številu udeležencev, zato nadaljujejo s spletnimi dejavnostmi ter jih kombinirajo z izvedbo v živo.

Strategije obvladovanje demence

SZO je sprejela strategijo za obdobje od 2017 do 2025, vsem svojim članicam pa priporoča, da pripravijo in implementirajo cilje iz strategije. Leta 2017 jih je imelo od 196 članic SZO samo 27 strategijo, med katerimi je bila tudi Slovenija. V Sloveniji je bila že aprila 2016 sprejeta Strategija obvladovanja demence za obdobje od leta 2016 do 2020. Pobudniki za priprave prve strategije, leta 2010, so bili dr. Aleš Kogoj, dr. Gorazd Stokin in Štefanija Zlobec, kot predstavnica svojcev. V strategiji so določeni cilji za urejanje področja demence od ozaveščanja, preventive, pravočasne diagnoze in zdravljenja, ter podpore po diagnozi do pravic oseb z demenco, usposabljanj in področja raziskav.

Svetovna zdravstvena organizacija obravnava demenco kot enega glavnih razlogov za invalidnost pri odraslih osebah, vendar v Sloveniji osebe z demenco še nimajo priznanega statusa invalida. Zato si v Spominčici tudi prizadevajo za oblikovanje pravnega okvirja, ki opredeljuje pravice oseb z demenco kot oseb z invalidnostjo in zajema vprašanja oskrbe, zdravljenja in terapij ter raziskav.

Pomemben del, ki se ureja s strategijo, je tudi zbiranje epidemioloških podatkov o demenci za Slovenijo. Dobre podatkovne zbirke o demenci so zelo pomembne za državo, da lahko načrtujemo število in kompetence strokovnjakov, da vemo, kolikšne stroške predstavlja demenca za državo in da se lahko ovrednoti učinkovitost ukrepov, ki jih bomo izvajali na področju demence. Multidisciplinarna delovna skupina, katere članica je tudi Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice, je letošnjega marca pripravila končni predlog Strategije za obvladovanje demence do leta 2030 z akcijskim načrtom; strategija žal še ni sprejeta in tako je danes Slovenija ena med redkimi državami v Evropi, ki trenutno nima strategije. V delovni skupini, ki jo je leta 2019 imenoval minister za zdravje za pripravo druge strategije, si prizadevajo in upajo, da bo strategija za obvladovanje demence čim prej sprejeta in da bodo cilji iz strategije implementirani, kar je tudi priporočilo SZO vsem članicam.

Program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih

Spominčica je skupaj s skupino partnerjev pripravila program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih, katerega cilj je izpeljava pilotnih projektov v lokalnih okoljih za celovito, pregledno in kakovostno oskrbo oseb z demenco. Projekt povezuje in nadgrajuje znanje in izkušnje Spominčice s specifičnimi znanji in izkušnjami partnerjev programa. Partnerji v programu so Nevrološka klinika Ljubljana, Zdravstveni dom Lenart, Dom starejših Rakičan, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Inštitut Emonicum. Program sofinancira ministrstvo za zdravje.

Izvajalci programa skupaj z udeleženci razvijajo inovativen pristop v lokalnih skupnostih, ki bodo vključevala obstoječe aktivnosti v lokalnih okoljih, jih nadgradila in povezala v demenci prijazno družbo. »V okviru pilotnih okolij z udeleženci sooblikujemo tematike, ki jih izvajamo z dokazano učinkovitimi in inovativnimi pristopi, razvitimi v okviru evropski projektov. Tematike bomo vključili v spletne učilnice, ki bodo po koncu programa brezplačno dostopne uporabnikom. Vsaka od ciljnih skupin bo lahko dostopala do vsebin v učilnicah po celotnem področju Slovenije. Obenem bodo usposobljeni širili znanje in dobre prakse tudi med uporabniki, ki spletnih orodij ne uporabljajo,« pojasnjujejo v Spominčici, kjer po izteku programa pričakujejo usposobljenost svojcev in družabnikov v lokalni skupnosti, s čimer se zagotovi trajnost in razvoj/ohranjanje demenci prijazne družbe na lokalni ravni.

Pričakovani rezultati omenjenega programa pa so boljša zdravstvena pismenost in zmanjšanje stigme demence in inkontinence, boljša kakovost življenja oseb z demenco in njihovih svojcev oziroma oskrbovalcev, ter usposobljeni svojci in oskrbovalci za oskrbo osebe z demenco v domačem okolju. Poleg tega pa še boljše prepoznavanje preventive in dejavnikov tveganja za demenco v širši populaciji, ter dostopnost in krepitev pomoči družin, ki živijo z demenco.

Spominčica – Alzheimer Slovenija, slovensko združenje za pomoč pri demenci

Spominčico – Alzheimer Slovenije, slovensko združenje za pomoč pri demenci, je po vzoru podobnih društev po Evropi leta 1997 ustanovil pokojni psihiater dr. Aleš Kogoj, ki je bil prvi predsednik. Pri delu z bolniki je ugotovil, da tudi svojci oseb z demenco potrebujejo informacije in izobraževanja, o poteku bolezni in o (ne)predvidenih težavah, ki spremljajo več let trajajočo bolezen. Pred letom 1990 demenca med ljudmi po celem svetu še ni bila prepoznana in ni bilo nobenega zdravila. Po letu 1990 so se z demenco začeli bolj aktivno ukvarjati in takrat so bila dostopna tudi prva zdravila, začela so se ustanavljati društva podobna Spominčici. Leta 1999 je dr. Kogoj uvedel usposabljanja za svojce Ne pozabi me in svetovalni telefon. Leta 2003 je izšla prva številka glasila Spominčica. Spominčica je leta 2012 postala članica Alzheimer Europe. Od leta 2013 je predsednica Spominčice Štefanija Zlobec, ki je sodelovala z dr. Kogojem od leta 2009.

Da bi povečali ozaveščenost, zmanjšali stigmo in prišli čim bližje ljudem v skupnosti, je Spominčica pričela z nacionalno kampanjo ozaveščanja, z odpiranjem Demenci prijaznih točk. Prvo Demenci prijazno točko (DPT) so odprli skupaj s takratno varuhinjo človekovih pravic, julija 2017, v njihovem uradu. Odprtje točke je takoj sprožilo velik interes za odpiranje točk po najrazličnejših organizacijah, inštitucijah in zavodih po celi Sloveniji, doslej jih je bilo po Sloveniji odprtih že več kot 300.

Mreža Demenci prijaznih točk so točke, ki so namenjene osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim, kot tudi vsem drugim v lokalni skupnosti, saj je pomembno, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Na DPT se lahko obrnejo po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in postopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov.

Mreža DPT so mednarodno priznana inovativna oblika vzpostavljanja demenci prijaznega okolja in so bile kot dobra praksa večkrat predstavljene v mednarodnem okolju. DPT so tudi odigrale pomembno vlogo pri blaženju negativnih posledic pandemije covida-19.

V Spominčici izvajajo tudi različne delavnice, katerih cilj je druženje, opolnomočenje in krepitev veščin z izvajanjem prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti ter socialne vključenosti. V podporo in pomoč osebam z demenco in svojcem izvaja Spominčica številne aktivnosti, ki so dostopne na spletu in njihovi FB strani.

Povezava do članka na DELO.SI, kjer ga lahko tudi poslušate: https://www.delo.si/dpc-zdravje/stigma-in-neprepoznavanje-znakov-ovira-za-ustrezno-obravnavo-oseb-z-demenco/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Antibiotiki-zdravila-ki-so-lahko-vzrok-za-okvaro-sluha-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-info-blog

ANTIBIOTIKI IN ZDRAVILA, KI (LAHKO) POVZROČAJO NAGLUŠNOST

Ob bakterijskih okužbah so antibiotiki ključnega pomena saj oslabijo bakterije in preprečijo širjenje okužbe. Tako kot večina zdravil, tudi antibiotiki s seboj nosijo različne stranske učinke, ki se pa od zdravila do zdravila razlikujejo.

Aminoglikozidi so bili razviti pred skoraj 60 leti in čeprav so vmes bile razvite tudi druge alternative, se aminoglikozidi še vedno najpogosteje uporabljajo zaradi njihove učinkovitosti, stabilnosti in majhnih stroškov proizvodnje. Naloga aminoglikozidov je zmanjševanje sposobnosti bakterij pri ustvarjanju beljakovin. So izredno močni antibiotiki, ki se redno uporabljajo ob zdravljenju meningitisa, seps, resnih okužb dihal in drugih življenjsko nevarnih okužb.

Je pa ta vrsta najbolj »ototoksična« od vseh antibiotikov. Če razčlenimo besedo »ototoksična«, dobimo ‘oto’ in ‘toksičnost’. Toksičnost lahko v tem primeru prevedemo kot škodljivost, ‘oto’ je pa latinska beseda, ki jo najemo pri enem najdaljših nazivov, oto-rino-laringo-logiji, in prestavlja uho. Škodljivi stranski učinki aminoglikozoidov se kažejo skozi naglušnost, tinitus (piskanje oz. šumenje v ušesih), nemalokrat pa povzročajo težave z ravnotežjem. Poškodujejo lahko tudi senzorične celice oz. dlačnice notranjega ušesa, ki zaznavajo zvok in gibanje. Poleg naštetih ototoksičnih učinkov lahko aminoglikozoidi povzročijo tudi poškodbe ledvic, zato je uporaba tega antibiotika omejena na smrtno nevarne okužbe. Večinoma se dajejo v obliki infuzije, drugi so pa v obliki tablet ali drugih formulacij.

Najbolj pogosti aminoglikozidi, ki lahko poškodujejo sluh, so:

AMINOGLIKOZIDZDRAVILO V SLOVENIJIFARMACEVTSKA OBLIKA
StreptomicinSTREPTOMYCIN SULFATprašek za raztopino za injiciranje
NeomicinDEXAMETHASONKapljice za oko in uho, raztopina
AmikacinAMIKACINraztopina za injiciranje/infundiranje
Gentamicin (Garamicin)GENTAMICINkrema ali raztopina za injiciranje/infundiranje
Kanamicin (Kantrex)MARCAINE SPINALraztopina za injiciranje
Paromomicin (Humatin)HUMATINtrde kapsule
Tobramicin (Tobi)TOBRAMICINkapljice za oko, raztopina
*VankomicinVANKOMICIN KABIprašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

*Vankomicin, tehnično ne spada pod aminoglikozide, vendar je še vedno povezan z začasno blago izgubo sluha, kot jo povzročijo aspirin in zdravila za redčenje krvi.

Kot smo omenili, se z aminoglikozoidi zdravijo smrtno nevarne okužbe in kot je povedal dr. Andy Miller, specialist za nalezljive bolezni v bolnišnici za specialno kirurgijo v New Yorku: »Ta zdravila so lahko izjemno učinkovita pri zdravljenju okužb – uporabljati jih je treba, ko so res potrebna, drugače pa se jim izogibati.«

Ototoksične učinke aminoglikozidov v notranjem ušesu lahko razdelimo na naslednje vrste:

  1. Vestibulo-toksičen: poškoduje vestibularni sistem ušesa, kar povzroča omotico in podobne simptome
  2. Kohleo-toksičen: poškoduje ušesne celice, ki zaznavajo zvok

V nekaterih primerih je zdravilo lahko vestibulo-toksično in kohleo-toksično.

Od 20 do 60 odstotkov odraslih, ki prejemajo aminoglikozide, doživi določeno stopnjo izgube sluha, od blage do globoke. Običajno povzroči visokofrekvenčno izgubo sluha. Pri večjih odmerkih, danih v daljšem časovnem obdobju, lahko vpliva na druge obsege sluha, kot so nizke frekvence, in sčasoma povzroči popolno gluhost. Raziskave tudi kažejo, da so nekateri ljudje genetsko bolj dovzetni za učinke aminoglikozidov.

V kolikor se srečujete s takšnimi antibiotiki, vam je lahko ta članek v pomoč pri razumevanju morebitnih stranskih učinkov in verjamemo, da vam bodo vaši prijatelji in znanci hvaležni ob deljenju tega, saj lahko dobijo odgovore in celosten (v)pogled na trenutno situacijo. Morda si nenadnega slabšega razumevanja ne morejo ali ne znajo razložiti, kar lahko vodi v slabo voljo in napačne zaključke.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Alpine-muffy-baby-glusniki-za-otroke-zascita-sluha-audio-bm-slusni-aparati-spletna-trgovina

Z MAJHNIMI OTROKI V HRUPNO OKOLJE IN KAKO JIH ZAŠČITITI PRED HRUPOM

Poletje gre proti drugi polovici. Vreme je še vedno zelo toplo in primerno za potovanja, koncerte in druge dogodivščine.

Večkrat se zgodi, da se družine, še posebno z majhnimi otroki, raje odpovejo določenim doživetjem in kot vzrok navajajo starost otrok ali hrup, ki ga bi otroci težko prenašali ali bi jim lahko škodoval.


Prav s tem namenom, imamo v naši ponudbi glušnike za zaščito sluha mlajših otrok. Glušniki ALPINE MUFFY BABY so posebej zasnovani za majhne otroke. Uporabni so npr. za potovanja z letalom, avtomobilom ali pa za obisk koncerta.

Naj bo še zunanji hrup zelo glasen, z glušniki bo vaš malček tudi v vozičku spal umirjeno in kar je še zelo pomembno, njegov sluh boste zavarovali pred premočnimi zvoki.

Glušnik za deklice >>

Glušnik za dečke >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 2 3 6

Iskanje

+
0