Izguba-sluha-vpliv-na-spomin-audio-bm-slusni-aparati-zascita-sluha-svetovanje-test-sluha

KAKO SLABŠI SLUH VPLIVA NA SPOMIN

Ali lahko zaradi slabšega sluha začenjate pozabljati? Ugotovite, kako in zakaj slabši sluh vpliva na vaš spomin.

Nekaj o sluhu

Splošno znano je, da lahko slabši sluh vpliva na raven stresa in tesnobe, toda ali ste vedeli, da lahko vpliva tudi na vaš spomin? Izguba spomina je le eden od stranskih učinkov slabšega sluha, vendar je med pomembnejšimi.

Slabši sluh pomembno vpliva na vašo samozavest in vsakdanji življenjski slog. Izguba spomina se pogosto napačno razlaga kot začetek demence. Če postanete naglušni, slabšanja spomina morda ne boste povezali s težavami glede sluha, vendar obstaja velika verjetnost, da bo vaš slabši sluh vplival na vašo sposobnost ohranjanja in pomnjenja informacij.

Ali lahko slabši sluh vpliva na spomin?

Raziskave so potrdile, da slabši sluh vpliva na spomin. Pravzaprav se domneva, da lahko slabši sluh vpliva na delovanje spomina na številne načine. Da bi razumeli zakaj sluh vpliva na spomin je pomembno, da si ogledamo splošni učinek slabšega sluha na posameznika.

Koncentracija

Če imate slabši sluh, se morate veliko bolj osredotočati na prepoznavanje zvokov. Pri pogovoru z nekom je večino vaše koncentracije usmerjene v dešifriranje tega, kar oseba govori. To pomeni, da so možgani manj osredotočeni na dejansko shranjevanje informacij.

Zaradi povečane koncentracije, ki je potrebna za preprosto spremljanje pogovora, možgani ne shranjujejo informacij. Zaradi kognitivne preobremenitve so možgani preveč zaposleni s poslušanjem in interpretacijo zvokov, da bi si lahko tudi zapomnili vsebino. Ko si poskušate zapomniti podrobnosti pogovora, informacij preprosto ni in jih zato ni mogoče priklicati.

Morda se vam zdi, da se ne morete spomniti, kar ste slišali, vendar v resnici možgani niso prišli tako daleč, da bi shranili informacije. Zaradi tega ne boste imeli podatkov, ki jih potrebujete za učinkovito delovanje funkcije priklica v možganih. Medtem ko mehanizem še deluje, informacij za obdelavo ni tam.

Izolacija

Dolgotrajno nerehabilitiran slabši sluh pogosto vodi v osamljenost in izolacijo. Zapiranje vase in manj druženja oz. socializacije se zelo pogosto kaže pri ljudeh, ki jih doleti slabši sluh ali tinitus (več o tinitusu).

Če ste izolirani, so vaši možgani izpostavljeni manj dražljajem. Posledično jim ni treba delati in postanejo manj aktivni. Takšno stanje v možganih lahko povzroči strukturne spremembe. Spominske funkcije se ne izvajajo več tako pogosto, kot nekoč, kar posledično zmanjša njihovo zmogljivost. Izolacija negativno vpliva na delovanje možganov. Ko pride čas za priklic informacij, slabše delovanje spomina pomeni, da si je težje zapomniti stvari.

Anksioznost in depresija

Če ob pojavu slabšega sluha ne ukrepate učinkovito, se lahko poveča tveganje za razvoj čustvenih in psihičnih težav. Mnogi ljudje ugotovijo, da slabši sluh negativno vpliva na njihovo duševno zdravje, pri čemer ima veliko število ljudi tudi povečano anksioznost in depresijo.

Študije depresije so pokazale, da ta spremeni način delovanja možganov. Ko depresija vpliva na spomin to pomeni, da ste manj sposobni zadrževati in priklicati informacije na zahtevo.

Izgubljanje spomina

Če opažate izgubo spomina je pomembno, da poiščete pomoč. Tudi relativno blaga naglušnost lahko povzroči kognitivno preobremenitev, kar pomeni, da lahko ljudje doživijo izgubo spomina, povezano s sluhom, ne da bi imeli zmerne ali hude težave s sluhom.

Morda boste opazili izgubo spomina, še preden boste zaznali kakršnokoli poslabšanje vašega sluha. Ker se večini ljudi sluh slabša postopoma, lahko traja kar nekaj časa, preden bo to opazno vplivalo na vaše vsakodnevno življenje. Čeprav se morda zavedate težav s spominom, morda ne boste opazili, kako zelo se morate osredotočati na spremljanje pogovora ali poslušanje zvokov. Ker se bodo vaši možgani čedalje bolj naprezali, boste posledično porabljali vedno več energije, kar boste občutili kot utrujenost. Vse to lahko sčasoma vpliva na kvaliteto vašega življenja.

Preprečevanje izgube spomina povezanega s slabšim sluhom

Kadar je izguba spomina povezana s sluhom, jo je običajno mogoče hitro in enostavno odpraviti. Že preprosta uporaba slušnih aparatov izboljša sluh. To preprečuje kognitivno preobremenitev, saj možganom ni več treba trdo delati, da bi zaznali in interpretirali zvoke. To možganom omogoča normalno obdelavo informacij in pomeni, da so informacije shranjene v spominu, pripravljene, da jih prikličete, ko in kadar so potrebne.

Poleg tega uporaba slušnih aparatov močno zmanjša tveganje socialne izolacije. Ker lahko nadaljujete z običajnim življenjskim slogom, lahko ostanete družabni in aktivni. Uporaba slušnih aparatov blaži tudi druge posledice slabšega sluha. Zmanjša se tveganje za razvoj depresije, demence in anksioznosti.

Če poskrbite za sluh, lažje vzdržujete svoj življenjski slog in posledično se vaša spominska funkcija v možganih še vedno dobro izvaja. Redna uporaba slušnih aparatov torej zagotavlja, da vaši možgani niso izpostavljeni strukturnim spremembam, ki se sčasoma lahko pojavijo zaradi izolacije, zmanjšane aktivnosti in depresije.

Kaj lahko storite, če opazite, da se je vaš sluh poslabšal?

Ne odlašajte in ne čakajte predolgo. Ne čakajte tako dolgo, preden se posvetujete s strokovnjaki za sluh, da začnete doživljati slabšanje spomina. Na srečo je večino težav s sluhom mogoče odpraviti. Rešitve obstajajo!

Vpliv slabšega sluha na spomin in na naše življenje sta dva pomembna razloga, zakaj je pomembno preverjati sluh, sploh če vi ali vaši svojci opažate znake za naglušnost.

Naročite se na brezplačno meritev sluha z avdiometrom >

Če želite izvedeti več o preverjanju sluha z avdiometrom in slušnih aparatih, nas kontaktirajte preko e-maila (info@audiobm.si) ali telefona (brezplačna številka je 080 80 58).

Spremljajte nas preko družbeno socialnih medijev, kot sta Facebook in Instagram, ali si oglejte različne video vsebine na našem YouTube kanalu.

Da vam bomo lahko osebno svetovali nas obiščite v enem izmed 14 slušnih centrov širom Slovenije. Vsa svetovanja so brezplačna. Veselimo se vašega obiska.

Grega-Sket-AUDIO-BM-slusni-akustik-Celje-Ljubljanska-cesta-Slusni-aparati-svetovanje
Grega Šket
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Tinitus-Evropska-raziskava-piskanje-sumenje-v-usesih-glavi-audio-bm-slusni-aparati

EDEN OD SEDMIH EVROPEJCEV IMA TINITUS

Približno 65 milijonov evropskih državljanov, vsak sedmi, ima tinitus. To število se bo v naslednjem desetletju močno povečalo. To je zapisano v raziskavi inštituta Mario Negri, objavljeni v Lancet Regional Health Europe.

Tinitus je zaznavanje zvokov, običajno piskanja ali šumenja v ušesih ali glavi, če ni zunanjega akustičnega dražljaja. V svoji najhujši obliki lahko močno vpliva na čustveno zdravje in socialno stanje ljudi.

Raziskavo na inštitutu sta izvedla epidemiologa Silvano Gallus in Alessandra Lugo v sodelovanju s strokovnjaki z britanske univerze v Nottinghamu, univerze v Regensburgu v Nemčiji in univerze Watt v Maleziji. Na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev 12 držav članic EU so proučevali razširjenost tinitusa.

V raziskavo so med letoma 2017 in 2018 zajeli več kot 11.000 odraslih v Bolgariji, Angliji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Irski, Italiji, Latviji, Poljski, Portugalski, Romuniji in Španiji. Postavili so jim vrsto vprašanj povezanih s tinitusom.

14% odraslih Evropejcev je poročalo, da so v zadnjih 12 mesecih zaznali tinitus za vsaj 5 minut – pojasnjuje Silvano Gallus, glavni avtor članka. Hud tinitus je bil ugotovljen pri 1,2% udeležencev.

Na podlagi teh rezultatov lahko predvidevamo, da ima samo v Sloveniji glede na delež odraslega prebivalstva tinitus okoli 190.000 ljudi, od tega jih ima hud tinitus preko 20.000 ljudi.

»Ugotovili smo, da se razširjenost tinitusa – dodaja Alessandra Lugo – s starostjo in poslabšanjem sluha znatno poveča, medtem ko je pri obeh spolih podobna. Trenutno ni zdravil ali zdravil, odobrenih za zdravljenje tinitusa,” so pa na voljo terapije za pomoč pri soočanju s tem simptomom. Nekatere najnovejše raziskave zdravil kažejo obetavne rezultate.” (ANSA).

David_Slusni_akustik_-Slusni_center_Koper-Capodistria-Apparecchi_acustici-slusni-aparati
David Olenik Vivoda
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Koper
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Prigode-uporabniki-slusnih-aparatov-auris-audio-bm-slusni-aparati

TRI ŠTORIJE S SLUŠNIMI APARATI

Živemu človeku se marsikaj zgodi in tudi naglušni ljudje nismo nobena izjema. V dolgoletni vsakodnevni uporabi slušnih aparatov se našim članom zgodi marsikatera resna, nesrečna ali pa tudi smešna prigoda. Zaupali so nam jih člani društva AURIS Kranj.

Dobremu gospodarju pri urejanju okolice hiše nikoli ne zmanjka dela in ker je slušni aparat pri samostojnem delu lahko bolj moteč kot pa koristen pripomoček ga večina takrat sname in skrbno shrani. Po opravljenem delu se prileže zaslužen počitek. To je naš član storil tudi tokrat. Slušni aparat je skrbno zavil v papirnat robček in ga položil na bližnjo omarico. Ko se je prebudil robčka ni bilo več na omarici, niti pod njo, niti kje v bližini. Začel ga je panično iskati. Med iskanjem ga žena vpraša, kaj išče. Pove ji, da išče slušni aparat, ki je bil v papirnatem robčku, nakar oba prebledita. Med njegovim počitkom se je žena namreč lotila pospravljanja in med drugim vzela tudi robček, ga vrgla v straniščno školjko, potegnila vodo in hkrati odplaknila tudi slušni aparat.

Zaščitne maske so velik problem za vse uporabnike slušnih aparatov. Največ preglavic nam povzročajo pri komunikaciji, saj nam preprečujejo branje z ust in obrazne mimike. Obilo težav nam povzroča tudi stalno natikanje in snemanje mask, saj trakovi posegajo ravno v tisto območje kjer je slušni aparat. Posledica vsega tega je kar nekaj izgubljenih in poškodovanih slušnih aparatov ali pa ušesnih vložkov.

Zgodi se pa tudi taka zgodba … Na bencinski črpalki je uporaba mask obvezna. Po plačilu in snemanju maske ob izhodu je naša članica snela masko, se usedla v avto in odpeljala. Ko je prišla domov je vsa prestrašena ugotovila, da ima samo en slušni aparat. Drugega ni nikjer, tudi v avtu ga ni bilo. Poklicala je na črpalko, kjer so ji povedali, da ga nikjer ne najdejo. Skupaj z možem sta se vseeno odpravila nazaj na črpalko, da sama preverita. Res sta ga zagledala na tleh, ampak žal v zelo klavrnem stanju, saj se je že na daleč videlo, da je bil večkrat povožen in resno deformiran …

Naporno sestankovanje in poslušanje preko indukcijske zanke je zelo utrujajoče. Takrat človek komaj čaka, da si lahko privošči malce odklopa in z veseljem ob prvi priliki sname slušni aparat. Kljub vsej skrbi za dragocen medicinski pripomoček včasih ni druge možnosti za shrambo, kot je prsni žepek na srajci. Ob razmišljanju o drugih stvareh se ob prihodu domov na to preprosto pozabi. Slušni aparat ostane v žepu srajce. Tudi na poti do pralnega stroja, kjer se skupaj s perilom opere, s centrifugo vred, in se šele med obešanjem opazi, da je tudi slušni aparat dal skozi ves pralni postopek. Po prvem šoku mi ni preostalo drugega kot, da ga lepo poskusim posušiti z molečim upanjem, da bo spet deloval. Na presenečenje vseh je tudi dejansko deloval, mogoče še boljše kot pred pranjem …

Izguba ali poškodba slušnega aparata je za uporabnika vedno šokantno, predvsem zaradi strahu, kako bomo komunicirali brez dragocenega pripomočka, pa tudi zaradi morebitnih stroškov, ki bi lahko nastali. Velikokrat nas iz resne zagate rešuje tudi prijaznost dobavitelja slušnih aparatov in predvsem razumevanje nastale situacije. 

Ena od naštetih zgodb se je ugodno razpletla tudi po zaslugi prijaznega razumevanja AUDIO BM.

Boris Horvat Tihi
predsednik AURIS Kranj

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Janez-Hocevar-Rifle-spet-slisim-TV-oglas-AUDIO-BM-slusni-aparati

JANEZ HOČEVAR – RIFLE, SPET SLIŠIM!

Janez Hočevar – Rifle je eden naših najbolj ikoničnih ljudskih igralcev in profesor. Leta 2020 je prejel Borštnikov prstan, leta 2011 pa je prejel Viktorja za življenjsko delo.

Čeprav je že dopolnil 80 let ostaja ves čas aktiven. Pri tem mu pomagajo tudi najnovejši slušni aparati.

Kdo se ga ne spomni iz Podarim-Dobim nagradne igre in akcije zbiranja denarja za slovenske športnike. Takrat se nam je zapisal v srca. Ljudje so pri akciji z nakupom kartice Podarim-Dobim prispevali denar za športnike, ob tem pa sodelovali v nagradni igri za sponzorske dobitke, med katerimi so bile tudi hiše, avtomobili in doživljenjske denarne rente. V 13 sezonah so prodali približno 18 milijonov kartic, v rekordni sezoni okoli leta 1989 pa več kot 2,230.000 darilnih kartic letno. Neformalni zaščitni znak igre je bil voditelj Janez Hočevar – Rifle s črno-oranžnim šalom.

Janez Hočevar – Rifle je odraščal na Viču. V mladosti se je zelo rad ukvarjal s športom, saj je treniral plavanje in vaterpolo. Obiskoval je OŠ Vrtača. Kasneje je obiskoval VII. državno gimnazijo v Ljubljani, po končani maturi pa je študiral igro na ljubljanski AGRFT. Že med študijem je začel z delom v Drami, kjer je delal kot osvetljevalec in statist. Z resnim igralstvom je začel pri gledališču Oder 57, kasneje pa je bil angažiran v ljubljanski Drami. Kasneje se je posvetil tudi igranju v celovečernih filmih in na televiziji (Naša mala klinika, Usodno vino, Moji tvoji najini, Primeri inšpektorja Vrenka …).

V AUDIO BM smo počaščeni, da je Janez Hočevar – Rifle skrb za boljši sluh zaupal prav nam.

Preizkusil je več modelov slušnih aparatov in se odločil za izvedbo, ki ne potrebuje baterij, z možnostjo prostoročnega telefoniranja in s samodejnim delovanjem v različnih zvočnih okoljih.

Janez Hočevar – Rifle sedaj pravi: »SPET SLIŠIM!«

Na podlagi svoje izkušnje želi v TV oglasih na svoj duhovit način predstaviti uporabnost sodobnih slušnih aparatov in zmanjševati predsodke. Še vedno namreč večina ljudi ne pozna zmogljivosti sodobnih slušnih aparatov in koristi, ki jih prinašajo naglušnim ter posredno tudi njihovim najdražjim in prijateljem. Prav slušni aparati lahko poskrbijo za njihovo boljšo komunikacijo in večjo povezanost.

Na televiziji ga boste lahko opazili v oglasih: VIC, HUDE SLUŠALKE, TELEFON, SLIŠIM in KOMAR.

Scenarist in režiser oglasov je Miha Hočevar. Njegova filmografija: Jebiga, Na planincah, Distorzija, Gremo mi po svoje, Gremo mi po svoje 2.

Gremo mi po svoje je v prvem vikendu predvajanja privabil rekordno število gledalcev v samostojni Sloveniji – 18.686. Do konca januarja 2011 si je film ogledalo 183.459 gledalcev gledalcev, s čimer je bil takrat najbolj gledani slovenski film po osamosvojitvi. Za ta dosežek je Hočevar prejel tudi viktorja za posebne dosežke in 8 zlatih rol.

VIC

Rifle na svojem vrtu za veliko družinsko mizo vpraša: »Že dolgo niste slišali dobrega vica?« Ponudi tudi nasvet: »Potem morda potrebujete slušni aparat.«

HUDE SLUŠALKE

Rifle je na svojem vrtu za veliko družinsko mizo. Nasproti sedi vnuk, ki ga ne vidimo v kadru. Ko si Rifle namešča slušni aparat ga vnuk začudeno vpraša: »Uau dedi, hude slušalke, a to imaš za muziko?«. Rifle mu odvrne: »Ne samo za muziko, za vse živo!« Nato vnuk navdušeno: »Zakon!«, saj ni vedel, da so slušni aparati lahko tudi brezžične slušalke povezane s telefonom, tablico ali računalnikom.

TELEFON

Snemalna scena je pripravljena kot snemalni set (v ozadju vidimo luči, odbojnike itd.).
Rifle je na pavzi, sedi na režiserskem stolu in se z nekom pogovarja, čeprav ni nikogar zraven. Asistent glasno komentira: »Rifle se pa kar sam s sabo pogovarja«, saj ni vedel, da se Rifle prostoročno pogovarja po telefonu.

SLIŠIM

Snemalna scena je pripravljena kot snemalni set (v ozadju vidimo luči, odbojnike itd.).
Rifle je na pavzi, sedi na režiserskem stolu. Asistent ga glasno pokliče, misleč, da ga Rifle ne bo slišal, če ga bo poklical tišje. Rifle mu odgovori: »Kaj se dereš, saj te slišim! Imam slušni aparat.«


KOMAR

Rifle na vrtu pred hišo hudomušno vpraša: »Komaj ga vidiš, zato pa toliko bolje slišiš. Kaj je to? Dvigne roko in razkrije skrivnost:« Ne, ni komar. Slušni aparat je.«
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Razumevanje-govora-hitrost-govorjenja-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-blog-nasveti-test-sluha

OD ČESA JE ODVISNO RAZUMEVANJE GOVORA

Ena izmed pogostih pripomb, ki jih slušni akustiki pogosto slišimo od strank, je: »Slišim, vendar ne razumem, kaj ljudje govorijo. Na primer, nisem razumel vseh besed, ki mi jih je povedal moj zdravnik, ko sem bil na pregledu.«

Za slabše razumevanje govora običajno obstaja več razlogov oz. kombinacija le-teh. Najpomembnejša in najpogostejša razloga za slabše razumevanje govora sta naglušnost posameznika in slušno okolje v katerem komuniciramo. Naglušnost se tekom let počasi razvija in postopno prične omejevati slišnost in tudi sposobnost razumevanja govora. Prav tako ni vseeno ali komuniciramo v mirnem ali hrupnem okolju. Kot naslednji razlog za slabše razumevanje lahko navedemo tudi starejše slušne aparate, ki so dotrajani ali neprimerno nastavljeni in tako ne predstavljajo optimalne pomoči.

Izpostavljamo še en zelo pomemben razlog za slabše razumevanje govora – in to je govornik. S kakšno hitrostjo in razločnostjo govori? Kakšna je frekvenčna sestava njegovega glasu?

Za nerazumevanje govora našega sogovornika, je torej poleg naglušnosti, vrste slušnega okolja in neoptimalnih slušnih aparatov lahko kriv tudi:

  • Govor sogovornika   
    • PREHITER GOVOR povzroči pomanjkanje natančnosti pri artikulaciji, pojavi se monotonost zvoka – govor je torej enoličen in brez melodičnosti.
    • FREKVENČNA SESTAVA glasu govornika je lahko ravno v področju, kjer ima poslušalec večjo stopnjo naglušnosti.
  • Akustika prostora     
    • Prostor v katerem se nahajamo in pogovarjamo z naglušno osebo močno vpliva na razumevanje govora. Akustika je v vsakem prostoru drugačna. Večjo težavo predstavljajo odprti prostori in večji zaprti prostori, kot so cerkve, dvorane, ipd. saj se zvok govorca odbija od sten in nastane veliko odmeva, kar negativno vpliva na jasnost slišanega govora.

Ob naštetih dejavnikih je potrebno poudariti, da je glavni razlog za slabše razumevanje še vedno okvara sluha, ki preprečuje, da bi posameznik razumel izgovorjene besede, saj so le-te sestavljene iz različnih zvokov, ki jih naši možgani niso sposobni več pravilno ter dovolj hitro razvozlati in prepoznati.

Razumevanje govora je izjemno zapleten niz akustičnih, nevroloških oz. jezikovnih dogodkov, ki jih je treba natančno zaključiti v milisekundah, če ne celo mikrosekundah, da bi lahko sledili temu, kar govorijo govorci. Povprečen govorec govori s hitrostjo kar 180 do 190 besed na minuto. Veliko, kajne?

Raziskava v ZDA je pokazala, da odrasli v starosti od 75 do 90 let, lahko bolje razumejo vsebino govorjenega govora, če se izgovori s hitrostjo približno 124 besed na minuto.

Obdelava zvočnih informacij tako predstavlja zalogaj za vsakega posameznika, tudi tistega brez okvare sluha, kaj šele nekoga, ki je utrpel izgubo sluha že nekaj časa nazaj in so njegove kognitivne sposobnosti že precej okrnjene, poleg vsega pa se nahaja v akustično neprimernem okolju s hitrim govorcem.

Kaj lahko storimo, če smo mi govornik?

Govorimo počasneje. S počasnejšim tempom bomo besede lepše izgovarjali, vsi zlogi bodo bolje slišani in posledično lažje razumljivi.

Primerna hitrost govora je 124 besed na minuto, torej kar 66 besed manj, kot jih v povprečju izgovorimo drugače. Upočasnjen govor bo tudi bolj poudarjen in razgiban, kar bo še dodatno pomagalo slabše slišečim.

Kaj lahko storimo, če smo mi naglušni?

Poskrbimo za svoj sluh. Če opažamo znake za naglušnost je čas, da preverimo svoj sluh. Več o tem tukaj.

Če smo že uporabnik slušnih aparatov, skupaj s slušnim akustikom preverimo, če so nastavitve slušnih aparatov optimalne. Slušni aparat redno uporabljajmo. Potrpežljivost pri navajanju na slušne aparate in razumevanje, da sluh ni več takšen kot je bil, se obrestuje. Več nasvetov o tem, kako najbolje poslušati s slušnimi aparati se nahaja tukaj.

Če strnemo vse napisano v dva stavka: “Pri govorjenju ne hitimo, saj biti prvi na cilju v tem primeru ne predstavlja zmagoslavja. Če smo naglušni, poskrbimo za svoj sluh.”

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ciscenje-uses-ugodje-uho-erogena-cona-AUDIO-BM-slusni-aparati

KAKŠNA JE POVEZAVA MED EROGENO CONO V UŠESU IN ČIŠČENJEM UŠES

Vsi poznamo opozorilo zdravnika: »nikdar si ne tiščite v uho ničesar, kar je manjše od vašega palca!« Zakaj potem kljub temu občutimo potrebo po čiščenju sluhovoda z vatiranimi palčkami, prsti ali celo s sponkami, avtomobilskimi ključi in podobno? Zato, ker je občutek tako fantastičen!

Obstaja več razlogov, zakaj smo nagnjeni k čiščenju sluhovodov. Eden izmed njih je ta, da je naše uho ena od erogenih con, v katerem se nahaja kompleksen sistem živcev in živčnih končičev.

Vagusov živec – je vejasta struktura, ki poteka vse od naših možganov pa do naše zadnjice – in je lahko stimuliran preko našega ušesa. Ta igra pomembno vlogo pri prijetnem občutku, kadar si z vatirano palčko vrtamo po ušesu. Kadar je Vagusov živec stimuliran občutimo njegov učinek tudi na drugih delih telesa: občutimo ga v možganih, koži, trebuhu in spolovilih.

Sluhovod je tudi del našega telesa, ki ni vajen dotikov. Je podobno mesto kot naša pazduha, ki je žgečkljiva na dotik, saj se je ne dotikamo pogosto. Nekaterim ljudem zato dotikanje pazduh povzroča občutek ugodja.

Vendar ne pozabite: ušesa so samočistilna! Kljub temu, da vam tiščanje različnih predmetov v vaš sluhovod povzroča prijetne občutke, tega nikar ne počnite. Ušesno maslo se s premikanjem čeljusti ob govorjenju, zehanju, smejanju … samodejno spiralno premika proti izhodu sluhovoda. S tem premikanjem skozi sluhovod ušesno maslo vse ujete mikro-umazanije in prah odnese ven iz sluhovoda. Samodejno izločanje ušesnega masla ohranja naša ušesa čista.

Jurij Globevnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zvok-podnebnih-sprememb-clanek-audio-bm-slusni-aparati-informacije-zanimivosti

ZVOK PODNEBNIH SPREMEMB

Ali je podnebne spremembe mogoče slišati? Umetnica in raziskovalka Kat Austen se je odpravila na Arktiko, da bi omogočila dojemanje taljenja ledu z zvočno skulpturo. Pri tem postopku je uporabila tudi merilnike pH-vrednosti družbe METTLER TOLEDO.

Podnebne spremembe so eden od največjih izzivov, s katerimi se trenutno sooča človeštvo. Vendar pa imajo znanstvena dejstva majhen vpliv na način dojemanja globalnega segrevanja in z njim povezanih tveganj. Glasbeniki in umetniki nas že dolgo poskušajo opozoriti na podnebne spremembe. Med ta ozaveščanja spadata na primer koncertni maraton »Live Earth« v letu 2007 in pianist Einaudi, ki je na svojem klavirju Steinway igral na plavajoči ledeni ploskvi na Arktiki. Osnovna zamisel glasbe, ki se dotakne src, je pradavna. Nedavno pa je bila razvita v novo zvrst, imenovano sonifikacija (npr. pretvorba podatkov v zvok). To pomeni pretvorbo podatkov meritev v zvok. Kat Austen, britanska umetnica, ki živi v Berlinu in ima doktorat iz kemije, je svoje delo posvetila tej obliki umetnosti. Podnebne spremembe ji je prek sonifikacije uspelo pretvoriti v čustveno doživetje.

Raziskovalna odprava na visoko kanadsko arktično območje

»Polarna območja so med območji na naši Zemlji, na katere podnebne spremembe vplivajo najbolj,« pravi izvajalka novega medija. »Taljenje arktičnega ledu je bila zato primerna tema za moje delo.« Program za umetnike na delovnem obisku na raziskovalnem inštitutu Friends of Scott Polar Research Institute na univerzi v Cambridgeu ji je omogočil, da se je udeležila dvotedenske raziskovalne odprave na Arktiko. »Zvok in glasbo doživljamo čustveno,« pravi Austen. »Kemijske spremembe arktičnih voda zaradi taljenja ledu sem zato želela pretvoriti v zvok.«

Slišati taljenje ledu

Vendar kako omogočiti, da bodo spremembe, ki jih običajno ne zaznamo, slišne? Ob taljenju ledenikov je v arktične vode sproščenega vedno več raztopljenega ogljikovega dioksida in organskih snovi. Austen, ki je kemik, je vedela, da se zaradi tega spremeni kislost (pH) vode. »Kemijski oddelek na univerzi University College London mi je za mojo raziskovalno odpravo podaril več merilnikov pH-vrednosti družbe METTLER TOLEDO,« je povedala Austen. »To opremo sem med odpravo uporabljala za izvajanje poskusov in jemanje vzorcev vode.« S »predelavo vezij«, ustvarjalno tehniko glasbene umetnosti, pri kateri se v elektronskih napravah ustvari kratek stik za ustvarjanje zvočnih učinkov, je lahko obsežne podatke svojih meritev pretvorila v zvok.

»Ko merilnik pH-vrednosti odčita meritev, je sprememba v napetosti, ki pri tem nastane, slišna kot zvok,« je razložila Austen. »Če se del raztopljenega ogljikovega dioksida in organskih snovi v vodi spremeni, se spremeni tudi pH-vrednost vode, posledično pa se spremeni tudi zvok.« Umetnica je te zvoke združila z zvoki tradicionalnih inštrumentov, da je ustvarila zvočno skulpturo – štiristavčno simfonijo, imenovano »The Matter of the Soul« (Snov duše). S svojim orkestrom »Wasserklang Orchester« (orkester vodnih zvokov) igra to simfonijo na dogodkih in delavnicah po svetu. Vzorci vode, ki jih je prinesla z Arktike, so vedno del njenega nastopa.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
dlacnice-notranje-uho-poskodbe-zaradi-hrupa-vrtne-kosilnice-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

KOŠNJA SLUŠNIH DLAČNIC

Sam se do kakšnega leta nazaj nisem kaj preveč spoznal na košnjo. Imel sem občutek, da košnja ni ravno nek »bau-vau« in da bom brez večjih težav kosil, ko bo to potrebno. Lani sem najel zelenico, ki leži neposredno ob naši večstanovanjski hiši in takoj svojega najemnika prosil, da pokaže mestnemu blokovskemu otroku kako se kosi. Če sem prvih nekaj metrov še nekoliko dvomil vase in se spraševal ali prav kosim, sem po parih minutah od kipečega ponosa želel po frajersko že izstaviti ven svoj levi komolec, kot pri poletni vožnji z avtom ob odprtem oknu. No, edina skrb ni bila ali mi bo uspelo, nekoliko večja skrb je bil dotičen dan, dela prosta nedelja. Pogosto sem slišal kako se ob nedeljah ne sme kositi, spet drugi so govorili, da je to njihova pravica do urejanja svoje okolice, a takrat me to niti ni zanimalo kaj preveč. Tudi iz verskih razlogov je bilo pogosto slišati, da se pač ob nedeljah ne kosi ali ne dela kaj drugega.

Med mentorstvom v košnji mi je tako najemodajalec omenil, da lahko kosim tudi ob nedeljah. Verjel sem mu na besedo in tisto nedeljo pokosil, a je to bila tudi edina nedelja, na katero sem kosil. Sosedom se tako ali drugače pač ne bi rad zameril, dober sosed je zlata vreden! Pa poglejmo kaj pravi zakonodaja na temo košnje.

Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je bila sprejeta leta 1996. V enem od členov smo naleteli tudi na uporabo kosilnic, škropilnic in žag in brali: “V I., II. in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro,” – a tako je bilo nekoč!

Ta uredba od 1. januarja 2006 namreč ne velja več! Nadomestila jo je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer pa zaman iščemo tovrstna določila. Skladno z veljavno uredbo se hrupa tako ne sme povzročati med 22. in 6. uro zjutraj, pa najsi bo to med tednom, vikendi ali prazniki! Ta uredba je nad vsemi odloki občin o javnem redu in miru, ki od leta 2006 niso več veljavni, zato se nanje ne morete več sklicevati.

Koliko hrupa dejansko povzroča kosilnica?

Odgovor je odvisen od tipa kosilnice, proizvajalca, modela in končno tudi od stanja kosilnice. Splošno gledano nove kosilnice povzročajo od 80 pa vse tja do 110 dB – odvisno od modela. Bolj kot je kosilnica stara in manj kot je vzdrževana, glasnejša bo! Od vibracij zrahljani vijaki precej povišajo ropot, prav tako precej povišan ropot povzroča dotrajan dušilec. Že zaradi trajnostne dobe kosilnice je dobro, da se ta redno podmazuje, a to znatno pripomore tudi k manjšemu izhodnemu zvoku kosilnice.

Večina kosilnic, če ne kar vse, imajo kovinski pokrov znotraj katerega so rezila in ta pokrov ob visoki hitrosti vrtenja rezil resonira podobno kot cerkveni zvon. Tako lahko slabo vzdrževana in stara kosilnica lahko povzroči glasnosti do 120 dB, kar je že primerljivo z zvokom sirene rešilca. Približno tako je svoje zadnje vrtljaje pred izdihom odvrtela tudi moja stara kosilnica, a žal te glasnosti nisem izmeril in sem tako prve tedne poleg trave kosil še svoje slušne dlačice.

Zakaj ne obstajajo tišje kosilnice?

Tišje kosilnice sicer obstajajo, a so zelo redke. Nekatere električne in potisne kosilnice ne presegajo glasnosti 60 dB in potemtakem ne zahtevajo zaščito sluha ob košenju, a teh ni kaj preveč v obtoku. Pri konvencionalnih kosilnicah se problem skriva v materialu dušilcev, saj je večina kosilnic opremljena s cenenim absorbnim tipom dušilcev, ker ti ustvarjajo majhno omejitev pretoka goriva kar je odlično za končno moč motorja, a slabo za ustvarjen hrup. Proizvajalci bi načeloma lahko izdelovali tišje ali celo tihe kosilnice, a tega zaradi visokih stroškov in še to na račun nižje moči motorja, ne počno.

Tako vedno, kadar kosimo s kosilnicami, ki proizvedejo več kot 80 dB, uporabljajmo ustrezno zaščito sluha. Da s čepki med košnjo ne bi slišali nekoga, ki vas kliče ali vam nekaj govori, to zagotovo ne drži! Ravno obratno: s čepki boste prej slišali klic in lažje razumeli kaj vam govorijo. Pogosto se spomnim prijatelja Saše, ki nam je prvi začel po obisku enega od festivalov v tujini s palcem zatiskati uho na katerega nam je govoril v času zabave ali na plesišču in dejansko smo ga odlično razumeli – veliko bolje, kot če nam ne bi s palcem prikril sluhovoda.

Njegove metode smo se kasneje redno posluževali in jo širili naprej. Ob tem vse pozivam, da če še ne uporabljate zaščite na zabavah, poskusite normalno govoriti z nekom sredi plesišča in nato poskusite metodo s palcem in vprašajte sogovornika kdaj vas je bolje in več razumel. Poskusite tudi obratno, presenečeni boste!

Veliko številk je zapisanih v tem prispevku in odlično bi bilo, da še te številke znamo pravilno razumeti. Normalen govor dosega okoli 60 dB. Logaritmična formula za določanje glasnosti podvoji inteziteto na približno vsakih 10 dB. Tako je kosilnica, ki dosega obratovalno glasnost 80 dB, kar štiri krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Nekoliko glasnejša kosilnica, recimo z glasnostjo 90 dB, je osem krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Glasnost 120 dB pa je že splošno sprejeta kot meja, kjer zvok lahko že boli in tega naj bi se ne tako poredko posluževali med vojnami pri mučenju ujetnikov. Ob tem je zanimiv pogled name v prvih tednih košnje in splošno na vse ljudi, kako se prostovoljno in malomarno izpostavljamo nečemu, kar je na drugi strani bilo uporabljeno za mučenje in kjer to v kakšnem drugem režimu še vedno izvajajo.

Na naslovni sliki vidite občutljive dlačnice, ki se nahajajo v notranjem ušesu. Predstavljajte si, da so dlačnice trava na travniku – s kosilnico pa to travo kosimo. Tudi s hrupom kosilnice uničujemo naše dlačnice v notranjem ušesu. Trava zraste ponovno, poškodbe dlačnic v notranjem ušesu in s tem pridobljena izguba sluha ali tinitus, pa so žal trajne.

Ne drezajmo v osje gnezdo, naj bo zaščita sluha ob košnji kot varnostni pas v avtu, kot čelada na motorju in kot riba v vodi!

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

IZBOLJŠAJTE SI POSLUŠANJE V NAJZAHTEVNEJŠIH SLUŠNIH SITUACIJAH

Današnja tehnologija slušnih aparatov odlično izboljšuje razumevanje govora, vendar 31% uporabnikov slušnih aparatov še vedno poroča o težavah z razumevanjem v hrupnem okolju.

Dodatni brezžični mikrofoni Roger omogočajo razumevanje govora z razdalje in v hrupnih okoljih. Izpopolnjena tehnologija zmanjša moteč hrup iz ozadja, hkrati pa prenese govor vašega sogovornika v vaše slušne aparate.

Ali imate težave pri poslušanju predavanj?

Ali imate težave pri razumevanju sodelavcev?

Ali imate težave pri vključevanju v družabne pogovore?

Znanstveno dokazano je, da vam brezžični mikrofoni lahko pomagajo:

  • Izboljšano razumevanje govora
    Študije kažejo, da uporabniki slušnih aparatov z uporabo dodatkov Roger v hrupu in ob večji razdalji razumejo kar 62% več besed kot zdravo slišeče osebe.
  • Skupinski pogovori
    Študija Dr. Linde Thibodeau kaže, da se pri uporabi slušnih aparatov skupaj z dodatki Roger Select in MultiBeam razumevanje govora v skupini s prisotnostjo hrupa pri 75 dBA izboljša kar za 61%, v primerjavi, ko se uporabljajo le slušni aparati.

Preberite več podrobnosti o rešitvah Roger >>

Preglejte celotno AUDIO BM ponudbo dodatkov za slušne aparate >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Piercing-prebadanje-uses-audio-bm-slusni-aparati-zanimivosti

PREBADANJE UŠES

Priljubljen modni dodatek je tudi prebadanje različnih delov telesa oz. t.i. pirsing. Namen le tega je še vedno enak, kot je bil v zgodovini – krasitev telesa. Dokazi o obstoju telesnega nakita segajo v obdobje izpred 5400 let nazaj. Sledi nam kažejo, da se je največkrat prebadalo ušesa oz. uhlje, nos, v antičnem Rimu prsne bradavice. Največkrat je bil okras narejen iz živalskih kosti in žice.

Zgodovina prebadanja ušes

Najstarejši dokaz prebadanja ušes so odkrili na mumificiranem telesu 5300 let stare Őtzi Iseman, katerega so odkrili na ledeniku Valentina Trujillon v Avstriji. Najstarejši uhani so bili najdeni v grobnici v sumerskem mestu Ur iz leta 2500 pred našim štetjem. Uhane omenjajo tudi v Svetem pismu, kjer Jakob pokoplje uhane, ki jih nosijo člani njegovega gospodinjstva, Aron pa naredi zlato tele, ki nastaja ob taljenju uhanov.

V 16. stoletju so bili uhani pogostejši okras moških kot žensk. Modna muha se je iz Španije ponesla v celotno Evropo, celo med sodnike. V času elizabetinske Anglije pa so uhane nosili tudi pomembneži, kot sta bila princ Charles I. in Shakespeare.

Piersing, ki pomaga držati ušesni vložek – olivo v ušesu.

Uhani so bili razširjeni tudi med mornarji in raziskovalci, kateri naj bi jih po eni razlagi varovali pred boleznimi in nesrečami na dolgih potovanjih, po drugi pa bi jim njihova vrednost omogočila spodoben pogreb, če bi jih naplavilo na obale daleč od doma. Dandanes je prebadanje katerega koli dela telesa modna muha, ki se je poslužujejo predvsem mladostniki. Ob skrbi za zdravje, pa je potrebno poudariti, da tako početje predstavlja možnost prenosa okužbe na mesto, kjer je koža prebodena. Zato se je pred samim posegom dobro pozanimati, kakšne so lahko posledice oz. zapleti, ki lahko sledijo.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 2

Iskanje

+
0