Povrnitev-sluha-rastni-gen-raziskave-naglusnost-slusni-aparati-svetovanje-audio-bm-slusni-centri-akustiki

DRZNA NAPOVED ALI UTOPIJA: POVRNITEV SLUHA. KAJ OBETAJO RAZISKAVE?

Najpogostejša vrsta izgube sluha je zaznavna oz. senzorinevralna izguba sluha. Najpogostejša vzroka za njen nastanek sta staranje in hrup. Največkrat gre za poškodbo in zmanjšanje števila dlačnic v notranjem ušesu, ki so odgovorne za pretvorbo mehanske energije v električne impulze, ki nato potujejo preko slušnega živca v slušne centre v možganih. Poškodovane ali odsotne dlačnice v notranjem ušesu se ne morejo obnoviti, zato je takšna izguba sluha žal trajna.

Ljudje, ki so bili večkrat izpostavljeni glasnim zvokom, na primer delavci v proizvodnji, gradbeni delavci in glasbeniki, so najbolj izpostavljeni tem poškodbam in posledično do te vrste izgube sluha pride prej. Dlačnice se ne morejo obnoviti, ko so enkrat poškodovane ali uničene, zato je pomembno, da varujete svoje ušesa.

Sčasoma – s staranjem, do te vrste izgube sluha pride praktično pri vseh ljudeh, čeprav si to stežka priznamo. Slabši sluh v starosti sodi v naravni proces staranja. Rešitve za uspešno premagovanje naglušnosti obstajajo.  Najpogosteje so to slušni aparati, ki uspešno nadomestijo primanjkljaj. V tem članku nas zanima, kakšni so obeti, da bi to vrsto izgube sluha pozdravili, zmanjšali ali povsem odpravili.

Ena izmed najbolj fascinantnih zanimivosti, ki sem jih prebral na temo sluha, je ta, da ptice z leti slišijo bolje in da se njihov sluh s časom izboljšuje. K vinu torej lahko prištejemo še ptice in kot berem imajo to zavidljivo lastnost tudi ribe. Vino, ptice in ribe… mhm, kar po morju diši! Pred leti sem imel privilegij poslušati predavanje nevroznanstvenika Damirja Del Monte, ki izvira iz obmorskega Zadra, in že takrat se je v svojih predavanjih delovanja možganov dotikal možganskih slušnih centrov, vendar rahlo razočaran ugotavljam, da ta odlični znanstvenik in predavatelj tokrat ni v povezavi z naslednjim navdušujočim obetom: “Raziskovalci Del Montejevega inštituta za nevroznanost so vse bližje odkritju mehanizmov, ki bi lahko regeneracijo ušesnih dlačnic ptic in rib prenesli na sesalce.” 

Raziskovalci Del Montejevega inštituta za nevroznanost so vse bližje odkritju mehanizmov, ki bi lahko regeneracijo ušesnih dlačnic ptic in rib prenesli na sesalce

Iz naših preteklih raziskav vemo, da lahko pri sesalcih iz gena za aktivno rast ERBB2, aktiviramo rast novih dlačnic v notranjem ušesu, vendar takrat še nismo povsem razumeli, zakaj,” je povedala dr. Patricia White, profesorica nevroznanosti in otorinolaringologije na medicinskem centru univerze v Rochestru. Študija iz leta 2018, ki jo je vodil dr. Jingyuan Zhang, je pokazala, da je aktiviranje rastnega gena ERBB2 sprožilo kaskadno serijo celičnih sprememb, s katerimi so se podporne celice v notranjem ušesu začele množiti in aktivirati druge sosednje izvorne celice, da postanejo nove čutne lasne celice, nove dlačnice.

Z uporabo enoceličnega sekvenciranja RNK pri miših so raziskovalci primerjali celice s čezmerno aktivnim rastnim genom (signalizacija ERBB2) s podobnimi celicami, ki niso imele takšne signalizacije. Ugotovili so, da gen za rast – ERBB2 – spodbuja razvoj, podoben matičnim celicam, tako da sproži izražanje več proteinov – vključno s SPP1, proteinom, ki signalizira prek receptorja CD44. Znano je, da je receptor CD44 prisoten v celicah, ki podpirajo slušni živec. To povečanje celičnega odziva je spodbudilo mitozo v podpornih celicah, ki je ključni dogodek za regeneracijo.

“Ta nova študija nam pove, kako se ta aktivacija dogaja – pomemben napredek h končnemu cilju ustvarjanja novih dlačnic v notranjem ušesu pri sesalcih,” je dejala dr. Patricia White.

Znanstveniki upajo, da bodo s temi spoznanji lahko ustvarili nove dlačnice v notranjem ušesu tudi pri sesalcih, kar bi pomenilo pomemben napredek k regeneraciji ušesnih dlačnic pri ljudeh.

Se nam torej obeta v bližnji prihodnosti medikalno izboljšanje sluha ali je to le eden izmed obetov iz katerega moke ne bo kruha? Čas bo pokazal.

Naš slušni akustik iz Kranja vsak dan običajno začne svoj delovnik z jabolkom. Rad pripomni, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Eno jabolko na dan velja za dobro in zdravo izbiro, toda ali ste kdaj pomislili, da bi bilo pametno, da bi si dali čepke v ušesa na glasnem koncertu ali v hrupu? Tako kot vam bo telo hvaležno v prihodnosti za eno jabolko na dan, tako vam bodo v prihodnosti hvaležna tudi vaša ušesa, če jih boste zavarovali pred hrupom. Točneje, še zlasti vam bodo hvaležne dlačnice v notranjem ušesu, če jih boste zaščitili, saj njihova poškodba v sedanjem času ni popravljiva, obeti za prihodnost pa so, kot smo lahko prebrali, še precej negotovi.

Če ste v dilemi o stanju vašega sluha ne čakajte in izkoristite možnost brezplačne meritve sluha v vseh AUDIO BM slušnih centrih po Sloveniji.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1760 ocen
×
js_loader