ENAK AVDIOGRAM, DRUGAČEN SLUH – KAKO JE TO MOGOČE?

Predstavljajmo si dva človeka približno enake starosti. Oba opravita pregled sluha. Rezultat je zelo podoben. Na avdiogramu so krivulje skoraj enake in na prvi pogled bi lahko sklepali, da imata tudi v vsakdanjem življenju zelo podobne težave.

Nimata jih.

Prvi pove, da doma pravzaprav nima večjih težav. Televizijo spremlja normalno, s partnerjem se brez težav pogovarja in tudi po telefonu še dobro razume. Drugi pa opisuje povsem drugačno izkušnjo. »Slišim, da ljudje govorijo, ampak polovice ne razumem. V družbi se po določenem času kar izgubim.«

Kako je mogoče, da imata dva človeka lahko zelo podoben rezultat meritve sluha (pražni tonski avdiogram – ADG), njune težave pa so lahko precej različne? Odgovor je pravzaprav precej preprost.

Avdiogram nam pove veliko. Ne pove pa vsega.

Kaj sploh meri pražni tonski avdiogram?

Pri klasični meritvi sluha poslušamo tone različnih frekvenc in ugotavljamo, kako tih zvok še lahko zaznamo.

Ko zaslišimo ton, pritisnemo na tipko.

Pisk.

Pritisnemo.

Naslednji pisk je nekoliko tišji.

Spet pritisnemo.

Na koncu dobimo krivuljo, ki pokaže prag sluha pri posameznih frekvencah. Tako lahko precej natančno ugotovimo, kateri del sluha je ohranjen in kje je prisotna izguba.

Toda tukaj je ena pomembna podrobnost. V vsakdanjem življenju skoraj nikoli ne poslušamo posameznih piskov v tihem prostoru. Poslušamo govor.

In to pogosto med prometom, v restavraciji, na sestanku, ob prižganem televizorju ali med več ljudmi, ki govorijo hkrati. To pa je za naš slušni sistem precej zahtevnejša naloga.

Uho zazna zvok, možgani pa morajo iz njega nekaj narediti

Pri poslušanju ne sodelujejo samo ušesa. Uho mora zvok zaznati in ga posredovati naprej, naši možgani pa morajo iz vseh prejetih informacij ugotoviti, kaj pravzaprav poslušamo.

Pri govoru morajo prepoznati posamezne glasove, jih povezati v besede, izločiti nepomembne zvoke iz okolice in slediti vsebini pogovora. In vse to se dogaja izredno hitro.

Zato lahko dva človeka, ki imata podoben prag sluha, govor razumeta različno dobro.

Eden lahko v mirnem prostoru razume skoraj vse, težave pa ima predvsem v hrupu. Drugi ima lahko težave že pri običajnem pogovoru. Na avdiogramu pa sta si še vedno zelo podobna.

Restavracija stvari hitro postavi na svoje mesto

Dober primer je ponovno restavracija. Če sedimo z nekom v mirnem prostoru in se pogovarjamo na razdalji enega metra, imamo skoraj idealne pogoje. Potem okoli nas dodamo še dvajset ljudi, glasbo, kozarce, kavni aparat, natakarja, ki se pogovarja pri sosednji mizi in prijatelja nasproti nas, ki ravno razlaga, kaj se mu je zgodilo prejšnji vikend.

Naša naloga ni več samo slišati njegov glas. Iz vseh zvokov moramo izbrati pravega in mu ves čas slediti. Nekdo bo to zmogel razmeroma dobro. Drugi bo po nekaj minutah rekel:

»Tukaj notri pa jaz nič ne slišim.«

Če bi pogledali samo njuna avdiograma, razlika morda sploh ne bi bila tako očitna.

Kako pomembno je trajanje naglušnosti?

Veliko ljudi se na slabši sluh počasi prilagaja. Če sprememba nastaja več let, se človek začne drugače obnašati, ne da bi se tega nujno zavedal. Pri pogovoru se obrne proti sogovorniku. V restavraciji izbere sedež, kjer bolje sliši. Televizijo da nekoliko glasneje. Če česa ne razume, pomen dopolni iz konteksta. Možgani so pri tem presenetljivo dobri.

Toda prav zaradi tega dve osebi z zelo podobnim sluhom svoje težave lahko doživljata popolnoma drugače. Razlikujejo se lahko tudi okolja, v katerih živita. Nekdo večino dneva preživi doma v mirnem okolju. Drugi dela z ljudmi, ima sestanke, veliko telefonira, obiskuje prireditve in je pogosto v družbi. Njuna meritev sluha je lahko podobna. Njune potrebe pa zagotovo niso enake.

Slušnega aparata ne moremo nastaviti samo po številkah

Avdiogram je osnova za nastavitev slušnega aparata, vendar se delo z njim ne konča. Pomembno je, kako oseba razume govor, v katerih situacijah ima največ težav, kakšno je njeno vsakodnevno okolje in kaj od slušnih aparatov pričakuje. Nekomu je najpomembnejši pogovor doma. Drugemu sestanki v službi. Tretji želi ponovno normalno sodelovati pri družinskem kosilu, kjer govori pet ljudi naenkrat. Zato ni dovolj samo pogledati avdiogram in reči: »Takšna je vaša izguba sluha.«

Pomembnejše vprašanje je:

»Kje zaradi svojega sluha dejansko opažate težave?«

Šele ko združimo rezultat meritve in izkušnje človeka iz resničnega življenja, dobimo precej boljšo sliko njegovega sluha.

Avdiogram je zemljevid, ne celotno potovanje

Brez avdiograma ne bi mogli kakovostno oceniti stanja sluha in ustrezno nastaviti slušnih aparatov. Je eden najpomembnejših podatkov, ki jih imamo, vendar slušnih aparatov ne moremo prilagajati izključno samo na podlagi tega podatka.

Na pogled podobni avdiogrami lahko pripadajo več ljudem, ki svoj sluh doživljajo povsem drugače. Zato pri obravnavi ni pomembno samo vprašanje:

»Kako slišite?«

Precej več nam pove vprašanje:

»Kje in kdaj ne slišite tako, kot bi želeli?«

In tukaj se običajno začne iskati prava rešitev ter pot do boljšega sluha.

Stanje svojega sluha lahko brezplačno preverite v vseh AUDIO BM slušnih centrih. Meritev bomo opravili s profesionalnim računalniškim avdiometrom, rezultate pa vam bomo podrobno razložili in odgovorili na vaša vprašanja.

Za obisk vas prosimo, da si predhodno rezervirate prost termin. Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 58.