ITALIJANSKI DEKLICI SLOVENSKA KIRURGA POVRNILA SLUH

Prvi slušni vsadek v možgansko deblo na Slovenskem, redka operacija tudi v Evropi.

Ljubljana, Trst – Petletni deklici so ljubljanski kirurgi v sodelovanju z italijanskimi in turškimi zdravniki povrnili sluh z vgraditvijo slušnega vsadka v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji in zelo redka v Evropi je dala čudoviti rezultat: po dveh letih popolne tišine je deklica spet slišala. UKC Ljubljana je eden redkih centrov v Evropi, ki ima ekipo zdravnikov za tovrstne operacije otrok.

 

Sodelujoči kirurgi po operaciji: (z desne) dr. Roman Bošnjak, Ljubljana; dr. Levent Sennaroğlu, Ankara; Enrico Muzzi, Trst; dr. Burcak Bilginer, Ankara; Nejc Steiner, Ljubljana; (sedita) dr. Saba Battelino, Ljubljana; dr. Eva Orzan, Trst. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Prirojena razvojna anomalija notranjega ušesa je povzročila, da je deklica že v svojih prvih treh letih večkrat zbolela za meningitisom, zato je do tretjega rojstnega dneva popolnoma oglušela tudi na drugo uho. Standardna operacija – polžev vsadek ji ni pomagal. Svet zvokov, materinih in očetovih besed, čebljanja vrstnikov in otroških pesmi je zanjo izginil. Kot bi lebdela v zvočni praznini vesolja, sta minili naslednji dve leti, vse do 17. septembra letos, ko sta ji ušesna kirurginja izr. prof. dr. Saba Battelino in nevrokirurg prof. dr. Roman Bošnjak ob navzočnosti tutorjev iz tujine vstavila ABI – slušni vsadek v možgansko deblo.

 

Štiriurna operacija v operacijski sobi številka 41 prvega nadstropja UKC je bila uspešna. Deklica se je zbudila brez težav. Natanko čez mesec dni, 17. oktobra, ko se je rana zacelila, so jo isti zdravniki spet za tri ure uspavali v Trstu, da so ponovno umerili električne dražljaje do drobne elektrode, vgrajene v dekličino slušno jedro v možganskem deblu, nato pa ji na uho pritrdili senzor. Ko se je zbudila tokrat, je zaslišala rahle udarce na boben in s kocko v roki ponovila ritem: tam-tam, tam-tam. Popoldne je že zaplesala v ritmu žive glasbe. Kako je potekala zahtevna operacija?

 

Operacijo plačala italijanska zavarovalnica, slovenska teh operacij še nima v sistemu.  FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Ne v Nemčijo ali Švico, na operacijo v Ljubljano

Priprave na operacijo italijanske deklice so bile dolgotrajne in skrbne, pripoveduje ušesna kirurginja s klinike za ušesa, nos in grlo v UKC Ljubljana dr. Saba Battelino, ki je deklico že od vsega začetka spremljala v Trstu. Otroška bolnišnica Burlo Garofolo v Trstu pokliče namreč ljubljansko kirurginjo na pomoč za vse zahtevnejše primere. Tako je bilo tudi z deklico, ki ji je zaradi prirojene anomalije iz enega ušesa tekla možganska tekočina (likvor), zato se ji je ponavljal meningitis. Dr. Battelinova je deklico trikrat operirala že v Trstu, kot operira tam tudi druge zahtevnejše male bolnike. Toda standardna operacija – polžev vsadek –, ki jo kirurgi UKC Ljubljana izvajajo že 21 let, deklici ni omogočila sluha. Izkazalo se je, da ima zaradi meningitisa okvarjen slušni živec.

 

Mednarodno sodelovanje za redke primere bolezni

V poštev bi prišla redka operacija z vsadkom ABI. Ko so ugotovili, da te zahtevne operacije ne morejo izvesti ne v severni Italiji ne v Nemčiji, so se starši skupaj z zdravniki odločili za Ljubljano, kjer te vrste operacije sicer niso izvedli še nikoli. Starši so predlogu zdravnikov zaupali in deklico 16. septembra pripeljali v Ljubljano. Kot je v takih primerih v navadi, sta prišla kot tutorja na pomoč v UKC Ljubljana kirurga iz Turčije, ki imata za sabo že veliko takih operacij.

 

»Pomembno je, da pri takih redkih boleznih in redkih primerih zdravniki iz različnih držav med seboj sodelujemo,« je povedala dr. Battelinova. V Sloveniji se narodi vsako leto pet ali šest gluhih novorojenčkov. Na kliniki za ušesa, nos in grlo (otorinolaringologijo) vsadijo gluhim dojenčkom v starosti od 8. do 11. meseca običajno polžev vsadek in otroci – slišijo. Operacije drobnih ušesc so še zahtevnejše in bolj tvegane kot operacije odraslih, saj so le nekaj kilogramov težki otroci dovzetnejši za zaplete kot odrasli bolniki. »Otroški organizem je, kar se tiče izgube krvi, poškodb tkiva in vnetij, ranljivejši kot odrasli, zato so operacije majhnih otrok posebno delikatne,« pove sogovornica.

 

izr. prof. dr. Saba Battelino FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Prvič v Sloveniji: Slušni vsadek v možgansko deblo

Večino operacij za odpravljanje gluhote ali izboljšanje sluha sicer izvedejo pri odraslih. »Veliko ljudi ogluši pozneje, v zreli dobi in v starosti. Oglušijo zaradi genetske predispozicije, zaradi katere notranje uho hitreje peša kot navadno, zaradi meningitisa, poškodb, hudega vnetja, širjenja vnetja srednjega ušesa v notranje uho, zaradi zapletov pri sladkorni bolezni,« pove. Toda ABI (ang. acoustic brainstem implant) – slušni vsadek v možgansko deblo – so v UKC septembra letos vsadili prvič. Kako deluje ABI?

 

»Zvok se pretvori v električni signal, ki potuje do možganskega debla in se prenese prek elektrode, ki je v direktnem stiku z deblom točno nad slušnimi jedri, ki jih električni tok vzdraži. Od jeder potuje ta informacija o zvoku po prisotni slušni poti do slušne možganske skorje, kar gluhi človek doživlja kot občutek zvoka – torej nekaj sliši, ima slušne zaznave. Stik med biološkim tkivom in kovino je to omogočil. Gre za čarobnost uporabe znanosti, visoke tehnologije, tehnike in znanja za povrnitev sluha,« pojasni nevrokirurg dr. Roman Bošnjak, ki je skupaj z dr. Battelino operiral deklico. Kako sta sodelovala?

 

»Ušesni kirurg pripravi ležišče za elektrodo, ki bo šla v jedro slušnega živca, nevrokirurg pa odpre duro, vstopi do možganskega debla, med spodnjimi možganskimi živci najde pravo ležišče in namesti elektrodo na jedro slušnega živca. Potem pridejo na vrsto obsežne nevrofiziološke meritve in poskusne stimulacije,« pripoveduje kirurginja tehnične podrobnosti operacije. Slišati je zelo preprosto, a za kirurgi, ki to znajo in zmorejo, se skrivajo večdesetletne delovne izkušnje.

 

Operacija v UKC Ljubljana je gluhi italijanski deklici povrnila sluh. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Možnosti: UKC referenčni center za Evropo

Operacija italijanske deklice v Sloveniji pa je bila tudi velik organizacijski podvig, ki ga brez entuziazma vseh zdravnikov – tako turških kot italijanskih in slovenskih – ne bi bilo. Operacijo – vsadek stane 25.000 evrov – je plačala italijanska zavarovalnica. Na tako operacijo čaka tudi slovenski otrok. Slovenska zdravstvena blagajna (ZZZS) za zdaj takih operacij v svojem (plačilnem) sistemu še nima.

Slovenija je na evropskem medicinskem zemljevidu ena redkih držav, ki ima zadosti usposobljenih strokovnjakov za zahtevne operacije ušes gluhih otrok. »UKC Ljubljana bi lahko postal referenčni evropski center za velik del Evrope za operacije z vsadki ABI. Operirali bi lahko otroke iz Italije, Madžarske, Češke, Poljske, Ukrajine, Bolgarije, Romunije, države nekdanje Jugoslavije,« načrtuje prof. dr. Roman Bošnjak, predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Vse te države svojega centra za operiranje in oskrbo gluhih otrok nimajo.

 

Prihodnost elektrostimulacije možganov

Nevromodulacija, kot se strokovno imenuje vplivanje na možgane z električnim tokom, je nasploh velika prihodnost nevrokirurgije, pove dr. Bošnjak. Električni tok v možganih že uporabljajo za obvladovanje Parkinsonove bolezni, epilepsije ter omogočanje stanja in hoje negibnih tetraplegikov. V prihodnosti si nevrokirurgi veliko obetajo od električnega toka pri izdelavi vidnih protez, za obvadovanje depresije in apetita ter tudi pri vzbujanju občutkov.

»Delovati je mogoče na dva načina: z globinskimi elektrodami kot pri parkinsonizmih in s površinskimi elektrodami. Elektični tok je mogoče usmerjati v zelo ozka območja možganov, jih z elektrostimulacijo spodbuditi ali utišati. Električni tok omogoča tudi individualno možgansko kirurgijo. Pri pacientu, ki mu v UKC operiramo počasi rastoči možganski tumor, že zdaj pri odprti glavi, in ko je zbujen, z draženjem posameznih možganskih centrov zelo natančno vemo, katere dele možganov lahko odstranimo, katerih pa ne smemo, ker, na primer, človek ne bi mogel več govoriti. S slike tega ni mogoče natančno videti. Možgani so še skrivnost, ki jo zdaj prav z električnim tokom pospešeno odkrivamo. Z električnim tokom je na enak način mogoče povzročiti tudi jezo, strah, celo orgazem. Morda nismo več daleč od povsem virtualnega življenja,« pripoveduje dr. Bošnjak.

 

Vir: www.delo.si

Iskanje

+
0