ŽIVLJENJSKA ZGODBA – DENIS POŠTRAK

Denis Poštrak iz Lenarta jih je pred kratkim dopolnil 32, praznuje pa še dva rojstna dneva. Za prvo operacijo na odprtem srcu pri njegovih petih so veliko prispevali bralci Slovenskih Novic. Ker je od prve operacije nekoliko slabše slišal in ker je njegovo delo tesno prepleteno z glasbo, smo na pomoč priskočili tudi v AUDIO BM in poskrbeli za njegov sluh.

V nadaljevanju preberite članek »Dvakrat vstal od mrtvih«, ki ga je napisala Mojca Marot in je bil 16. avgusta objavljen v Slovenskih novicah.

Lenart v Slovenskih Goricah
»Pred 26 leti sem se ponovno rodil, potem, ko sem prestal 12-urno operacijo na odprtem srcu na kliniki Cecil v švicarski Lausanni,« je v nedeljo 11. avgusta, na svojem profilu na facebooku zapisal 32-letni Denis Poštrak, ki ga poznamo predvsem kot glasbenega menedžerja ter producenta in scenarista glasbenega projekta Moč glasbe nas združuje, v katerem gosti številne nekdanje in aktualne glasbenike in jim tudi sicer tako in drugače pomaga pri promociji. Z mnogimi je spletel tesne prijateljske vezi, saj čutijo, da je Denis srčen fant, vselej pripravljen pomagati. Kako tudi ne, ko pa je bil sam deležen srčne pomoči, in to pri rosnih petih letih, zaradi katere mu je pravzaprav danes dano živeti.

»Tega, kar so zame takrat storili številni Slovenci v raznih akcijah in v veliki meri Slovenske novice, ne bom nikoli pozabil, čeprav sem bil takrat še otrok in nisem vedel, kaj se dogaja okoli mene. A me na to spominjajo številni časopisni članki, v katerih so tudi vaši novinarji vse podrobno popisali in fotografirali. Zato tudi vem, da se me je prijel vzdevek, da sem pravzaprav otrok Slovenskih novic, saj sem bil eden prvih, če ne čisto prvi, ki ste mi do operacije na odprtem srcu v Švici pomagali tudi s pomočjo denarja, zbranega v Krambergerjevem skladu,« nam spomin osveži Denis, s katerim se srečujemo na različnih glasbenih prireditvah.


Bakterija je bila skoraj usodna
Vsa Slovenija je leta 1993 torej zbirala denar, da bi Denisu iz Slovenskih goric rešili srce in življenje. Podvig je uspel in na Cecilijini kliniki v Lozani avgusta 1993 ga je operiral dr. Ninoslav Radovanović ob asistenci dr. Metke Zorc, Slovenke leta 2006, ki je ostala njegova kardiologinja vse do danes in je Denisova druga mama, kot pravi sam. Njegova prava mama Jelka se tistih dni še vedno spominja s cmokom v grlu: »Težko je bilo že spoznanje, da je bolan, še težje je bilo zbrati potreben denar, za operacijo.

Strah se je v družino vrnil pred šestimi leti, ko je Denis nenadoma dobil visoko vročino. Srčne težave so se ponovile. Januarja 2014 je bil ponovno operiran, takrat v mednarodnem centru za kardiovaskularne bolezni Medicor v Izoli, ki je v lasti Zorčeve. »Testi v mariborskem UKC so pokazali, da sem dobil bakterijo, ki je iz sicer na splošno nenevarne kožne infekcije s krvjo prišla do srca. Šest tednov so me zdravili z antibiotiki, a ni pomagalo, bakterija je očitno ostala v elektrodah, ki jih imam od prve operacije na srcu. Zato sem poklical dr. Metko Zorc v Medicor, prepeljali so me tja, operiral pa me je dr. Miladin Đorđević. Kar pet ur je trajala operacija, med njo so mi vstavili nov srčni spodbujevalnik. In spet sem okreval,« nam pove Denis. Po vsem prestanem pravi, da danes posebnih težav nima, seveda pa ne pretirava pri fizičnih naporih, ne uživa alkohola in ne kadi.

Z Mamo Jelko, ki je za njegovo življenje trepetala dvakrat. FOTO: OSEBNI ARHIV

»Preizkušnje so me naučile spoštovati oziroma ceniti življenje,« pravi Denis, ki se že 17 let predaja glasbi, od tega sedem let dela pri projektu Mož glasbe nas združuje, ki se predvaja na številnih televizijah po Sloveniji.

Odprl bo glasbeni muzej
»Pred dvema letoma sem začel zbirati nosilce zvoka, tako gramofonske plošče kot kasete in zgoščenke različnih glasbenikov, saj bi rad nekoč uredil glasbeni muzej,« nam pove sogovornik, ponosen tudi na to, da mu je en izpit med študijem uspelo narediti kar v bolnišnici in je verjetno celo edini v Sloveniji s tovrstno izkušnjo.

Sluh
»Od prve operacije sem nekoliko slabše slišal, in ker mnogi vedo, da je moje delo tesno prepleteno z glasbo, so mi na pomoč priskočili v podjetju AUDIO BM in poskrbeli za moj sluh,« nam še zaupa Denis, zdaj že odrasel, pa vendar še vedno v očeh mnogih otrok Slovenskih novic.

Denis Poštrak in Franci Urankar v AUDIO BM slušnem centru.
  • 16. avgusta, ko je privekal na svet
  • 11. avgusta, ko je imel prvo operacijo na odprtem srcu
  • 24. januarja, ko je prestal drugo

Vir: Slovenske novice >>

Facebook stran projekta Moč glasbe nas združuje >>

SPOROČILO ZA JAVNOST – ZAVAJAJOČA OGLASNA SPOROČILA

ZVEZA DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE
16. julij 2019

SPOROČILO ZA JAVNOST – Zavajajoča oglasna sporočila

Obveščamo vas, da so ljudje po različnih krajih Slovenije v poštne nabiralnike prejeli zavajajoča oglasna sporočila, ki oglašujejo “inteligentni ojačevalec sluha” in jih primerjajo s slušnimi aparati.

V omenjenem oglasu gre za zavajanje, ki je podprto z lažnimi strokovnimi raziskavami in izjavami posameznikov, saj nerealno in neresnično navajajo, da lahko “inteligentni ojačevalec sluha” 100% povrne slušne sposobnosti, učinkovito prepreči izgubo sluha in tudi redne, dolgotrajne težave s sluhom. Vsebina oglasa ne temelji na strokovnih utemeljitvah in dognanjih medicinske stroke.

V primeru oglasa ne gre samo za zavajanje, temveč tudi za neposredno škodljivost oglasa, saj lahko oseba, ki slabše sliši in nujno potrebuje zdravniško pomoč ali celo operacijo, le to zaradi zavedenosti z vsebino oglasa opusti. Pri okvari sluha gre za stanje, ki ga mora zdravnik najprej diagnosticirati, šele potem se odloči za način zdravljenja in rehabilitacije. Prav tako je uporaba individualnih neprilagojenih pripomočkov za krepitev zvoka iz okolice lahko škodljiva in dodatno okvari ostanke sluha.

Tržni inšpektorat Republike Slovenije že dlje časa opaža in je seznanjen s porastom različnih oglasov za prodajo pripomočkov, zdravil in prehranskih dopolnil. Oglasi se pojavljajo tudi na svetovnem spletu ter dnevnem časopisju in revijah, ki potrošnikom nudijo čudežne rešitve za njihove težave, pri katerih se v večini primerov izkaže, da je prodajalec podjetje iz tretjih držav, ki potrošnikom ne priznavajo enakega varstva pravic, kot mu jih zagotavlja slovenska zakonodaja.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je skupaj s 13 društvi po vsej Sloveniji reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha in sicer za gluhe, naglušne, osebe z gluhoslepoto in polževim vsadkom. Želeli bi predvsem opozoriti, da ne nasedajte oglasom za reševanje vaših težav s sluhom s cenenimi ojačevalci zvoka, ali različnimi pripravki. V Sloveniji je za vsako zavarovano osebo zagotovljena pridobitev standardnega slušnega aparata brezplačno. Kakršnakoli uporaba pripomočkov in ojačevalcev zvoka, ki ni medicinsko indicirana je lahko zdravju škodljiva, na kar opozarja tudi medicinska stroka v Sloveniji.

Mladen Veršič
Predsednik ZDGNS

SONIC SREČANJE DISTRIBUTERJEV IN PRAZNOVANJE 20. ROJSTNEGA DNE – SPLIT

Poletni čas v AUDIO BM slušnih centrih intenzivno posvečamo tudi spoznavanju novosti in druženju. Konec junija smo se odpravili v Split, kjer smo slišali najnovejše s strani SONIC slušnih aparatov iz skupine Demant. V nadaljevanju preberite osebni zapis – potopis slušnega akustika.

Proti Splitu sva krenila v četrtek okoli 13. ure, kjer se je 27. 06. 2019 pričenjalo že okroglo dvajseto mednarodno srečanje distributerjev slušnih aparatov SONIC. Francija sem želel pričakati v kolesarski AUDIO BM opremi s kolesarsko čelado na glavi in z bidono v roki, a sva bila nekako ‘na knap’ s časom, tako sem norčijo preložil na kdaj drugič.

Ker se zaradi družinskih vezi pogosto vozim v Split, imam seveda tudi ‘svojo pot’ kako najhitreje in s čim manj gneče priti do glavnega mesta Dalmacije. In tako sem se hvalil, kako še nikoli po tej moji poti nisem srečal kamionov, da sva potem seveda morala naleteti na avtobus in za njim kolono petih vozil. No, vsaj kamion ni bil! Vedel sem tudi kje se skrivajo policaji, tako sva še ubežala kazni v prvem mestu za mejo, kjer ti po navadi s položnico zaželijo Welcome to Croatia. Meni so enkrat že, pa ne bodo več!

Ob prihodu v najbolj hvaljen hotel v Splitu sva nasproti recepcije zagledala sprejemni pult Sonica, kjer so naju prav lepo presenetili. Francija so prepoznali, ga med drugim naslovili z ‘main star’ in z ‘our special speaker’. Fotografinja je ob tem kar skočila iz stola in ‘škljocanje‘ fotoaparata se kar ni ustavilo. Franciju je bilo malce nerodno (mislim da), jaz pa sem si na veliko sončil zobe na njegov račun in cvetel od ponosa.

Četrtkov večer je bil namenjen za spoznavanje z novimi člani družine SONIC in kramljanje z že znanimi obrazi.

Spoznal sem nekaj novih in sila zanimivih ljudi ter z veseljem pozdravil in nazdravil že poznane.

Petek je bil dan D za Francija. Imel je predstavitev dobre prakse in nekaj malega neupravičene treme. Pred tem smo dopoldan obnovili zgodovino Demant holdinga in evolucijo slušnih aparatov SONIC ter trenutno še vedno zelo aktualno zgodbo uspeha revolucionarnega modela slušnega aparata s popolnoma  upravičenim očarljivim imenom Enchant (v Sloveniji ga zagotavljamo v vseh AUDIO BM slušnih centrih).

Po kosilu je prišel čas prezentacij. Na vrsto je prišel naš Franci, ki je s skupino distributerjev iz celotnega sveta podelil naš način dela in našo filozofijo. Pisala, katera smo dobili ob SONIC blok papirju, so šele tukaj začela prelivati barvo po papirju. Navdihujoče je bilo opazovati mimike, kjer so se poslovni partnerji spogledovali in si odobravajoče prikimavali. Tudi vse te poglede z navdušeno dvignjenimi obrvmi. Kolikor koli je Franci vadil ali ne, deloval je sproščen in poudarek na dobrih odnosih zaposlenih in strank je še bolj poudaril osebno noto.

Za konec je še podelil prepričanje kako je pomembno biti srečen in kako se je potrebno tudi zabavati in preko projektorja pokazal še zadnji dve novoletni čestitki za naše stranke, kjer je na eni sliki z Božičkovo kapo in na drugi v podobni opremi, v Božičnem puloverju. Sliki sta seveda poželi glasen aplavz in kup prisrčnih nasmehov. Do konca dneva so skoraj pa že vsi člani na tem jubilejnem srečanju prišli čestitati Franciju za predstavitev, sam sem si pa znova malce posončil zobe.

Imeli smo tudi precej prostega časa, precej več, kot sem pričakoval. Z veseljem nas je večina ta čas izkoriščala za kopanje na plaži hotela ali v bazenu hotela. Od kar je razcvet t.i. infinity pool bazenov (bazenov, kjer vsaj ena stranica nima vidnega roba, ampak se voda ‘zliva’ v morje), me kar vleče v te bazene. Prej me je bolj v morje vleklo. Prvi dan sva si s Francijem privoščila kopanje v morju, drugi dan sem pa v solo izvedbi zaplaval in se nastavljal soncu še v prečudovitem neskončnem bazenu.

Zvečer smo se odpravili na Rivo v center Splita. Riva je glavno sprehajališče v mestu in leži ob ostankih Dioklecijanove palače. Že samo od hotela pa do Rive smo imeli turističnega vodiča, ki pa je več kot o čem drugim, govoril o športnikih iz Splita in kako ogromno olimpijskih medalj (nekaj čez 70 mislim) so si priborili športniki iz Splita. Zanimivo je, kako iz vsakega turističnega vodiča med vodenjem ogleda mesta odzvanjajo različne osebne note. Ta nas je oblegal s športnimi informacijami, vodička naslednji dan pa z migranti. Kar nekajkrat je omenila besedo strah, da sem že mislil da dela za CNN, POP TV ali kak drug proameriški medij. Večerjo smo imeli v najbolj prestižni restavraciji- kar je že samo po sebi narekovalo ogromen krožnik in miniaturno porcijo z majhnimi madeži različnih in raznobarvnih omak. In res je bilo tako. Kar slišati je bilo glasna fantaziranja o čevapčičih in prav zabavno je bilo gledati zaprisežene mesojedce, kako odstranjujejo vse zeleno iz krožnika kot granitne kose raznesenega černobilskega reaktorja. Do te točke so skoraj vsi že pohvalili Francijevo predavanje, ki je res izstopalo, le glavni povezovalec dogajanja, mojster ceremonije Dario, si je to pustil za zadnji dan.

Soboto smo vsi že komaj čakali, saj nam je na vseh urnikih pisalo, da je to dan, ko gremo z ladjo na otok. Ugibal sem, da gremo na Šolto in tako je na koncu tudi bilo. Drugi so že zvohali katera ladja nas bo tja peljala, sam sem se pustil presenetiti. Zelo lepo je bilo potem videti to ladjo in na njej z vetrom napolnjeno Sonicovo jadro, ki pa je bilo bolj za okras kot za karkoli drugega. Ladjo so najeli samo za nas, tako drugih potnikov ni bilo. Meni je bilo zelo smešno, kako smo vsi potrpežljivo čakali na vedno dooooolga izplutja ladje in gledali šank, katerega nihče ni želel obiskati. Potem je, mislim da Dario, povedal po mikrofonu, da je bar s pijačo odprt, torej vse plačano. V sekundi je bil bar zaseden, jaz pa prvi v vrsti. 😊 Na moje veliko začudenje je Franci dejal, da še nikoli ni spil Jaeger-kole, tako sem moral hitro naročiti dve štartni. Ne pravijo zastonj, da ko piješ, ne vozi. Franci se je vseeno odločil prijeti za krmilo ladje in v isti sekundi je snelo Sonicovo jadro. Naključje ali ne?

Vsi smo imeli svetlo modre čepice in nahrbtnike v istem odtenku, tako turizma kljub novonastali barvi nismo uspeli dobro skriti. Brisače tudi v istem modrem odtenku, le očala so bila bela. Škoda, da teh belih Franci ni izbral in se je odločil za svoja polarizirana očala. Mogoče zato, ker se je ladja imenovala Polaris. Tako mu jih je sredi plovbe odpihnilo in jih je izgubil. Čudno… jaz se ne spomnim, da bi se vozil na ladji z imenom Lasis. Šolta je pač čudovita, morje je že precej bolj čisto čeprav gre za otok kar blizu obale. Posnetki pod vodo lepo merijo čistost morja.

Po še enem ‘velikanski-krožnik-mini-porcija’ meniju smo se AUDIO BM-ovci odpravili na kopanje in nič nas ni vleklo dol. Enostavno je bilo ‘plavati’ mrtvaka zaradi velike slanosti morja in votlosti želodca, ki deluje podobno kot prazen kanister v morju, ki navadno označuje globino morja, parkirno mesto, potapljača ali še kaj drugega. Dvakrat smo se skopali in ladja nas je s ponovno napetim Sonicovim jadrom vabila nazaj na krov. Po poti nazaj smo znova ugotovili kako je svet majhen, saj je eden od članov osebja ladje poznal skupnega znanca in tako sva kramljala naslednje pol ure še o marsičem drugem. Franci je našel super-spot na premcu ladje in ko se je enkrat usedel, se ni več premaknil do izplutja. Zakaj bi se le?

Večerjo smo tokrat imeli kar v hotelu. Dvorano, v kateri smo do sedaj imeli predavanja, so spremenili v salo za poroke. Vsaj meni je na prvi pogled delovala tako. S pokrivali prekriti stoli, čez svečano zavezane pentlje, dolgi namizni prti, seveda vsi snežno bele barve s svetlo modro bogatimi šopki na vsaki mizi in z mini odrom v kotu dvorane polnim glasbil lokalnega banda.

Pa še pevka je bila dobra! Tudi v petju. Super so igrali, pridno so prejemali aplavze in bliskavice mobitelov. Franci se je tik pred večerjo zapletel z dvema Portugalcema v pogovor, v katerega sem se vrinil tudi sam. Pogovor se kar ni končal, tako smo se usedli skupaj za še edino mizo z dovolj prostimi sedeži, ki je bila tudi najbližja miza odru za nastopajoče. Saj mi ni težko pogovarjati se v navadno zlomljeni angleščini, a če dodamo, da je moj sogovornik poznal zelo malo angleških besed in če upoštevamo neposredno bližino mini odra z bandom, ki ga nažiga brez obzirnosti do našega poklica, ter če še dodamo to, da zgleda na Portugalskem ni nič nenavadnega jesti in govoriti, potem lahko iskreno povem, da mi je tokrat bilo kar težko.

Po jedi so pripeljali tronadstropno torto za Sonicov 20 rojstni dan. Ta je bila res lepa. Po torti so začeli leteli baloni po plesišču, žur je, vsaj tako je delovalo, bil na vrhuncu, band je igral dobro in živahno. Nakar vidim pravi vrhunec zabave, zaradi katerega sem sogovornika kar prekinil, mu z roko pokazal na plesišče in enostavno in upravičeno odhitel posneti ‘Like a Boss’ moment, ko je kar na enkrat Franci ostal na plesišču s Pio in Vesno, vsaka na eni strani, Franci v sredini. Like a Boss!

Nedelja je bila mišljena kot poslovilna. Večina se jih je zjutraj pozdravila in odšla naprej, opcijsko je bil na voljo še vodeni ogled Splita, na katerega sva se s Francijem prijavila. Funny fact, vedno skušam v rodnem in precej domačem Splitu ne delovati kot turist, a tokrat sem si dal duška in slikal in snemal kot pravi japonski par frišno v pokoju.

Na moje veliko presenečenje je organiziran izlet zajemal le Dioklecijanovo palačo, tako sem moral Francija peljati še na preostali ogled Splita. Itak sem si želel mu malo pokazati naokoli, je pa dobro, da je izpadlo kot nujno in neizbežno. Najprej sva se odpravila v galerijo Meštrovića. Kot že sam priimek narekuje gre za pravega meštra! Meštar namreč po dalmatinsko pomeni mojster in kakšen je šele bil ta! Vem, da Franci vidi in ceni umetnost malce drugače, tako je bila to res prava izbira. Še bolj smešno je bilo to, da sem v spominu imel eno drugo galerijo, ki je slabih 200 metrov stran. In tja bi ga peljal, če mi Google ne bi narekoval drugače. Tako sem enega največjih hrvaških umetnikov, prvič (!), videl tudi sam. Funny, but true!

Še med ogledom muzeja se nama je pridružil moj oče Josip oz. Jozo, kot se rad sam predstavi. Brez njega super-duper-privilegiran ogled naslednje znamenitosti ne bi bil možen. Moj oče ima namreč še vedno v kompleksu stadiona splitskega Hajduka svoje prostore, tako sva bila deležna še insajderskega pogleda tega daleč najlepšega stadiona nekdanje skupne države.

Še sam sem v določenih prostorih bil prvič. Zgleda se je fot’r zmenil za extended verzijo. Po vseh teh fancy restavracijah je prišel čas za ‘pravu spizu’ (spiza je po italijanskem izročilu beseda, ki predstavlja hrano oz. obrok). Odpeljali smo se proti nekdanji baletni šoli v Kaštel Kambelovcu, katero so pa ravno obnovili. Čeprav desetletja ni delovala, restavracija nasproti nosi njeno ime in je daleč naokoli znana po najboljši črni rižoti. In porcija ni simbolična! Ves čas najinega skupnega druženja s Francijem sem se skušal dokopati do pijače, ki se jo da dobiti le v ožji Dalmaciji, legendarni Pipi, katerega se večina spomni po ekstravagantni reklami- vsaj za tiste čase. Nikjer drugje ga nisem dobil, zato sva jih tukaj spila kar pet, Franci dve in jaz tri.

‘Crni rižot’ je kmalu zadišal in temno obarval naša usta in resnično dobro smo se najedli te odlične in na pogled povsem neprivlačne specialitete.

Preskočil sem še kratek ogled Braavosa iz Igre prestolov, ta je namreč oddaljen največ kilometer-dva od moje oz. naše hiše v Kaštel Gomilici, ki je bila tudi zadnja točka preden sva se s Francijem podala nazaj v domov. Nazaj v Slovenijo.

Zapisal Vlado Pirić, slušni akustik AUDIO BM

Oglejte si še kratka video posnetka.

Spoznajte slušne aparate SONIC >>

SLUŠNI CENTER AUDIO BM CELJE NA NOVEM NASLOVU

Celje, 11. 7. 2019

Od danes dalje je naš slušni center v Celju na novem naslovu. Preselili smo se z Ljubljanske ceste 5B na Ljubljansko cesto 14.

Sedaj smo v neposredni bližini Splošne bolnišnice Celje v stavbi imenovani GLAZIJA. Nahajamo se na vogalu, nasproti novogradnje v zeleni barvi. Če povemo še bolj natančno, nahajamo se med parkirno hišo Glazija in med stavbo Policije. V stavbi deluje tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Levo v ozadju: Splošna bolnišnica Celje. Desno: Policijska postaja Celje. Osrednji del slike: AUDIO BM SLUŠNI CENTER.
Pogled iz smeri Splošne bolnišnice Celje.
Do glavnega vhoda Splošne bolnišnice Celje je le okoli 200 korakov.

Za dostop z invalidskimi vozički je omogočen dostop brez stopnic.

Veseli bomo vašega obiska v večjih, svetlejših in modernejših prostorih.

Oglejte si več slik novega AUDIO BM slušnega centra CELJE >>

UNITRON IPF 2019 (International Partner Forum), potopis slušnega akustika

Prihod v Varšavo

Nedelja je bila daljša kot ponavadi, saj sem dolgo pričakoval potovanje in se ga tudi zelo veselil. Pred AUDIO BM slušnim centrom na Viču me je Franci pobral malo pred dogovorjeno uro (kar bi lahko pričakoval) in že sva krenila na pot. Ob 17.10 sva namreč imela let proti zgodovinski Varšavi, glavnemu mestu Poljske. Potovanje, ki naju je čakalo, je nosilo ime Unitron IPF. Kratica predstavlja mednarodni partnerski kongres, se pravi izobraževanje in druženje za vsa podjetja, ki zastopajo blagovno znamko Unitron. Bil sem globoko počaščen, da sem bil lahko del te poučne in zanimive izkušnje.

S poljsko letalsko družbo Lot sem letel prvič. Ker je bilo vreme muhasto, smo izkusili malo turbulence, a sva se s Francijem držala kot prava heroja in čez uro in pol pristala v mestu, ki ima skoraj toliko prebivalcev kot celotna Slovenija. S širšo okolico to številko krepko preseže, kar jo uvršča na osmo mesto največjih evropskih mest. Ob pristanku malo pred sedmo zvečer se je na letalu slišala glasba Fredericka Chopina, po katerem nosi ime to veliko mednarodno letališče. Po prejeti prtljagi, pa tudi nekoliko evrov sva morala zamenjati za poljske zlote, sva poklicala taksi in se odpeljala proti poslovnemu centru mesta – 7 kilometrov oddaljenem hotelu Hilton, znameniti verigi mondenih hotelov v lasti družine Hilton. Med drugim kontroverzne mlade dame Paris Hilton, vnukinje ustanovitelja Conrada Hiltona. Prvi hotel je odprl vrata že daljnega leta 1919.

Po nastanitvi v 21. nadstropju hotela, iz katerega sva imela prekrasen razgled na same moderne stolpnice v okolici, sva se odpravila na uvodni spoznavni večer, ki je potekal v prijetnem baru v stavbi nasproti hotela. Temperatura je iz 27 padla na ugodnih 20 stopinj celzija.

Pogled iz hotelske sobe

Ko sem pregledoval seznam udeležencev, mi je bilo hitro jasno, da veliko znanih obrazov ne bo. Med približno sto gosti so bili ljudje iz dobesedno celotnega sveta. Vseh kontinentov, vseh ras, vseh veroizpovedi, iz 37 držav. Od Bangladeša, Hong Konga, Peruja, Indonezije, Katarja, Južnoafriške republike, do držav kot so Sirija, Šri Lanka, Ekvador, Dominikanska republika in tako naprej in naprej.

Okoli enajste ure, ko se je ambient pričel prazniti, sva tudi midva s Francijem odšla na počitek.


Predavanja in ogled Varšave

Kot je za pričakovati, je nit pogovorov najlažje poiskati z ljudmi, ki so nam bližje. Pri bogatem zajtrku v avli hotela sva hitro našla tiste, za katere sva pričakovala morda že večer prej, da se bomo poiskali. Nenazadnje je namen kongresa partnerjev poleg predstavljenih novosti tudi izmenjava pogledov in izkušenj, slišanje primerov dobrih in slabih praks ter navezovanje in obnovitev stikov.

Ob devetih so se v kongresni dvorani hotela pričela predavanja, ki jih je odprl g. Rico Vannotti, vodja distribucije v družbi Sonova, z nagovorom, s katerim je pozdravil vse udeležence.

Po predavanjih smo odšli v različne sobane ob kongresni dvorani poslušati kratka predavanja o prilagajanju slušnih aparatov, poslušali smo simulacijo okolij ob predpostavki, da imamo izgubo sluha in nato brez izgube sluha, preizkusili smo direktno povezljivost z Bluetoothom pri nekem filmu, kjer smo izkusili res izjemen zvok, ter si pred kosilom nadeli Moxi Jump R slušna aparata, ki smo ju celotno popoldne nosili na ušesih. Uporaba teh slušnih aparatov je tako udobna, da smo na to, da jih imamo za ušesi zelo hitro pozabili. Delujejo na novi platformi Discover, ki smo jo dodobra spoznali in je fantastična!
Okoli 14. ure smo se pred hotelom vkrcali na avtobusa ter se odpeljali v center Varšave.

Stari del mesta je bil od hotela oddaljen le slabe 3 kilometre. Močno me je spominjal na stari del Ljubljane ali Dunaja. Razdelili so nas v skupine po deset in na različnih mestih smo preko slušnih aparatov dobivali naloge, ki smo jih morali razrešiti. Obljubljena je bila simbolična nagrada za skupino, ki bo imela najboljši rezultat. Pri vsakem vprašanju so se na tablici vodnika skupine prikazali štirje odgovori, na nas pa je bilo, da odgovorimo pravilno.

Presenečen sem bil, kajti Varšava je pred nemško okupacijo leta 1939 veljala za vzhodni Pariz. Stičišče umetnosti in razvoja, rasne in verske tolerance. Ob nemškem obleganju je veliko zgodovinskih stavb pogorelo ali so jih porušile granate, veliko ljudi je izgubilo življenje. Kasneje je mesto prešlo pod sovjetsko nadvlado. Na vsakem koraku so bili vidni spomeniki na leta tuje agresije. Kljub temu je bil center mesta izjemno lepo obnovljen, veliko turistov smo videli na vsakem koraku in po dvournem sprehajanju in reševanju ugank, ki so bile bodisi povezane z Unitronom in Sonovo, bodisi pa z zgodovino mesta in države, smo se usedli ob glavni ulici in naročili hladno pivo. In kako dobro je bilo.

Na koncu so vse skupine poklicali na enega od trgov, kjer smo se vsi skupaj slikali, sledilo pa je presenečenje. Takoj po slikanju je pred nas stopila navijaška skupina samih deklet in v slogu nove serije slušnih aparatov Jump so priredile pravo predstavo. Ob koncu plesne točke so nas povabile k sebi, razdelile so kolebnice in vsi skupaj smo v ritmu skakali na kolebnice. Popravek. Vsi skupaj ravno ne, sva se pa s Francijem z veseljem povabilu odzvala. Presenečena sva ugotovila, da skakanja na kolebnico, podobno kot pravijo za vožnjo kolesa, nikoli ne pozabiš.

Skupinska fotografija v Varšavi

V hotelu smo imeli dobro uro časa, da smo se odpočili in nabrali moči za večerni program. Franci se je takoj usedel pred prenosni računalnik in začel odgovarjati na različna sporočila ter objavil nekaj slik, jaz pa sem čas izkoristil za enourni sprehod. Del sprehoda med stolpnicami je bil sladoled z marcipanom.


Podelitve nagrad in predavanja

Drugi dan je sledila podelitev mednarodnih nagrad za izjemne rezultate. Med vsemi udeleženci so bile podeljene 4 nagrade in nagrado AWARD OF EXCELLENCE je prejelo prav naše podjetje AUDIO BM SLOVENIJA. Priznanje je iz rok direktorja SONOVE g. Arnda Kaldowskega in g. Rica Vannottija, vodje distribucije, prevzel direktor AUDIO BM Franci Urankar, ki je ob tej priložnosti povedal, da je to mednarodno priznanje velika nagrada in hkrati obveza, da se bomo s še več energije in veselja trudili za zadovoljstvo naših strank.

Prevzem priznanja AWARD OF EXCELLENCE iz rok direktorja skupine SONOVA g. Arnda Kaldowskega in vodje distribucije g. Rica Vannottija

Nato so podelili nagrado za najboljši rezultat v prejšnjem dnevu reševanja ugank in vprašanj. In zmagovalci smo bili mi. In zopet – Franci. Dobili smo bombonjere. Ostali so se šalili, da je Franci – kot je že v navadi, osvojil vse možne nagrade.

Zmagovalna skupina na temo odkrivanja Varšave in Unitron

Podelitvi je sledilo predavanje g. Jaroslawa Widomskega, direktorja podjetja Geers, ki je eden vidnejših dobaviteljev slušnih pripomočkov na Poljskem. Hkrati podjetje, ki je kljub svoji velikosti tisto, ki se najbolj vzpenja glede na število uporabnikov slušnih aparatov. Imajo kar 215 poslovalnic

Poslušala sva zvočne primere. Navdušena nad zvokom Unitron slušnih aparatov!

Kot zadnja predavatelja sta spregovorila g. Arnd Kaldowski, CEO Sonove, ter g. Stefan Launer, podpredsednik tehnološkega razvoja pri Sonovi. Predstavila sta nekaj idej za naprej. Telefonski klic bo v prihodnosti aplikacija lahko zapisovala v obliki besedila, slušni aparati pa bodo lahko merili bitje srca, pritisk in telesno temperaturo. Po njuni statistiki slušni aparati v 60 % primerov pomagajo pri odpravljanju tinitusa, demenca napreduje počasneje, 4X več je padcev pri ljudeh, ki ne nosijo slušnih aparatov v primerjavi z ljudmi, ki jih uporabljajo.

Direktor Sonove, g. Arnd Kaldowski
Michael Waloszek in Douglas Baldwin

Predavanja, ki so bila jedrnata, raznovrstna, ne le omejena na tehnične specifikacije nekega slušnega aparata ampak zelo splošna, človeška, so mi omogočila nov, bolj širok vpogled na poklic, ki ga opravljam.

Po kosilu, okoli 14. ure,  smo se odpravili 8 kilometrov izven mesta v World Hearing Center (WHC). Zasebno ustanovo, ki je hkrati moderna bolnišnica opremljena z najnovejšo tehnologijo. Hkrati eden vodilnih raziskovalnih centrov za izvajanje široke palete raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti. Te vključujejo usposabljanje strokovnjakov na različnih področjih medicine, kliničnega inženirstva, logopedije, izobraževanja gluhih in psihologije. Obenem center izvaja diagnostične in kirurške posege, od ušes, nosu, sinusov in grla, pri čemer se dnevno izvaja več kot 70 operacij in več kot 18500 operacij letno.

World Hearing Center, The Institute of Physiology and Pathology of Hearin, International Rehabilitation Center
Franci Urankar in Luka Gartner pred World Hearing Centrom
Še ena skupinska slika pred World Hearing Centrom

Tudi vsi mi smo bili preko neposrednega video prenosa in komentarja v živo priča kar štirim operacijam vstavitve elektrode polževega vsadka, ki jih je izvedel Prof. Henryk Skarzynski. Ogledali smo si še oddelek avdiometrije, oddelek različnih slikanj predela glave, oddelek pripravnikov za rinoplastiko (estetska korekcija nosu) in oddelek, kjer delajo logopedi z otroci.

Nisem se mogel upreti 🙂
Še pogled skozi mikroskop

Ob 19. uri smo z avtobusi odšli nasproti zadnjemu dejanju – večerji in plesu v barvitih oblačilih, ki je bila na odprti terasi v 27. nadstropju. Tam smo uživali v plesu in dobri hrani in pijači od sončnega zahoda pozno v noč.

Predstava, ki nas je osupnila
V stilu Unitron veselih barv in odličnega razpoloženja
Varšava

Povratek v Slovenijo

Jutro je bilo nekoliko drugačno. Budilka se je oglasila. Težko je bilo vstati, saj smo spali le nekaj ur. Potrebno je bilo oditi na zajtrk in kreniti na pot vse do Ljubljane. Poslovila sva se od poznanih, zaželeli smo si srečo ob povratku in uspeh v prihodnosti.

Z letalsko družbo Lot sva polna vtisov poletela med oblake proti domu.

Povezave:
UNITRON, Discover >>
MOXI UNITRON slušni aparati >>
WORLD HEARING CENTER >>

Zapisal: Luka Gartner, AUDIO BM SLUŠNI CENTER Ljubljana Vič
Fotografije: Unitron in Franci Urankar

PREJELI SMO LASKAVO MEDNARODNO PRIZNANJE “AWARD OF EXCELLENCE”

Varšava, 17. in 18. junij 2019
V Varšavi je potekal tradicionalni dogodek Unitron IPF (Unitron, International Partner Forum), kjer smo se zbrali slušni akustiki iz vsega sveta. Na dogodku smo navdušeno spremljali zanimiva predavanja številnih eminentnih predavateljev ter obiskali World Hearing Center.

Slišane novosti vam bomo predstavili v posebnem prispevku, tokrat pa z vami želimo deliti prejem mednarodnega priznanja, ki smo ga prejeli iz rok direktorja skupine SONOVA, g. Arnda Kaldowskega in vodje distribucije g. Rica Vannottija.

Kdor nas, AUDIO BM slušne akustike že pozna ve, da svoje delo opravljamo strokovno in s srcem. V zahvalo smo vsak dan deležni hvaležnosti naših cenjenih strank v vseh trinajstih slušnih centrih, kjer jim pomagamo do boljšega sluha in boljšega življenja. Da dober glas seže v deveto vas, smo doživeli tudi v Varšavi.

Ko sta na oder stopila direktor skupine SONOVA, g. Arnd Kaldowski in vodja distribucije g. Rico Vannotti ter najavila podelitev posebnih priznanj za izjemne dosežke v svetu, smo napeli ušesa. Prvi hip šok. AUDIO BM SLOVENIJA … Slišimo prav?

AUDIO BM sušni centri Slovenija smo prejeli AWARD OF EXCELLENCE – Best Marketing Campaigns 2018/2019.

Priznanje je iz rok g. Arnda in g. Rica prevzel direktor AUDIO BM, g. Franci Urankar, ki je ob tej priložnosti povedal, da je to mednarodno priznanje velika nagrada in hkrati obveza, da se bomo s še več energije in veselja trudili za zadovoljstvo naših strank.

Vaš AUDIO BM, VEČ ZA VAŠ SLUH.

Več o SONOVA >>

NOVO V PONUDBI: BATERIJE ZA SLUŠNE APARATE RAYOVAC

V AUDIO BM slušnih centrih smo ponosni, da vam odslej zagotavljamo tudi baterije za slušne aparate Rayovac. Tako zagotavljamo največjo izbiro baterij za slušne aparate v Sloveniji na enem mestu. Tudi Rayovac baterije nabavljamo brez posrednikov in to le tiste serije, ki so vrhunske kakovosti (PRO LINE Advanced in EXTRA Advanced).

Vedno skrbimo, da so zaloge sveže, cene pa kar se da ugodne.

Zgodovina podjetja Rayovac

Pri podjetju Rayovac imajo že več kot 110 let izkušenj na področju iskanja inovativnih rešitev pri proizvodnji baterij. Že od leta 1906 se skupaj s strokovnjaki, uporabniki in proizvajalci slušnih pripomočkov neprestano trudijo, da bi izdelke razvijali v skladu z vedno spreminjajočimi se potrebami uporabnikov.

Podjetje je bilo ustanovljeno 17. januarja, 1906 v mestu Wisconson, ZDA, kot francosko podjetje za baterije za slušne aparate.

  • Leta 1930 so razvili njihov prvi prenosni slušni aparat.
  • Leta 1949 so razvili prvo alkalno baterijo za slušne aparate.
  • Leta 1977 predstavijo prvo cink – zrak baterijo za slušne aparate.
  • Leta 1986 predstavijo prvo baterijo velikosti 10A.
  • Leta 1999 kapaciteto baterij drastično povečajo.
  • Leta 2006 se prične proizvodnja Rayovac Cochlear Advanced, naprednih baterij tip 675 za polževe vsadke.
  • Leta 2008 pričnejo s proizvodnjo Rayovac Mercury Free baterij, ki ne vsebujejo živega srebra.
  • Leta 2010 predstavijo AVA, baterije brez živega srebra in s povečano napetostjo, 1.45V.
  • Leta 2014 so baterije izpopolnili za brezžično predvajanje in Bluetooth povezovanje.
  • Leta 2015 predstavijo novo tehnologijo Rayovac Clear Sound Technology.

Poslovni in družbeni vidik

Številne odgovornosti podjetje jemlje zelo resno. Strankam, zaposlenim in dobrodelnim partnerjem nudijo kar največjo podporo. To izvajajo preko posebnih razvojnih programov za zaposlene, dobrodelnih donacij, naravovarstvenih politik in prepoznavanja odličnosti v industriji.

Razvoj zaposlenih

Njihovi zaposleni so ključ do nadaljnjih uspehov, zato jih podpirajo pri doseganju svojih osebnih in poklicnih ciljev in sicer preko »Spectrum First« strategije za razvoj zaposlenih, ki se izvaja v različnih oblikah, kot so specialistični treningi in podobni družabno – izobraževalni dogodki.

Okoljevarstvena politika

Z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolja so oblikovali več vrst strategij, ki temeljijo na embalaži, katero je mogoče popolnoma reciklirati in baterijah brez živega srebra v smislu zmanjševanja odpadnih snovi. Za več informacij o njihovi okoljevarstveni politiki si oglejte uradno spletno stran.

Pri Rayovac skrbijo za čisto prihodnost

Ohranjevanje čistega okolja in ohranjanja naravnih bogastev je pomembna tema za nas vse. Posamezne vloge, ki jih imajo pri varovanju okolja so kritičnega pomena za naravne vire.

Pri Rayovac se trudijo zmanjšati porabo naravnih dobrin in ponovno uporabiti dobrine, ki to omogočajo. Odpadke odlagajo premišljeno in jih reciklirajo tako, da so ti na voljo za druge namene. Na področju ohranjanja čistega in zdravega okolja se neprestano trudijo in iščejo nove rešitve, ki bi jim pri tem še bolj pripomogle.

Oblikovali so več okoljevarstvenih strategij, ki vključujejo baterije brez živega srebra ter napredne programe za recikliranje. Poleg tega skušajo zmanjševati porabo energije in količino emisij, ki negativno vplivajo na klimo in okolje. Njihovi programi in strategije za varstvo okolja in zmanjševanje emisij so ocenjeni s standardom ISO 14001.

Veliko so naredili, da bi dosegli omenjene cilje. Njihove baterije brez živega srebra, plastična embalaža, ki jo lahko 100% recikliramo in že reciklirana kartonasta embalaža so le korak k čistejšem planetu. S prihodom nove tehnologije prihajajo tudi nove rešitve in priložnosti, zato se neprestano trudijo, da bi bil njihov vpliv na okolje še manjši. Pri Rayovac so ponosni na zgodovino inovacij, ki pa niso prisotne le na področju slušnih pripomočkov, ampak tudi pri zmanjševanju vpliva na okolje.

Lokacije

Rayovac je globalno podjetje, ki z baterijami oskrbuje več kot 140 držav na svetu. Trudijo se, da uporabniki prejmejo neprekinjen vir energije, ki jo potrebujejo za kvalitetno življenje. Da bi lahko zadovoljili povpraševanje po njihovih vodilnih baterijah v industriji, imajo na voljo 2 proizvodna obrata. Enega v Washintonu, UK in drugega v Portage, Wisconsin, ZDA. Uporaba dveh obratov in številnih dobaviteljskih vozlišč jim omogoča, da izdelke dobavljajo hitro in učinkovito.

V Spectrum Brands inštitutu za dizajn in inovacije se predani strokovnjaki neprestano trudijo, da bi Rayovac baterije ostale vodilne v svojih zmožnostih napajanja najnovejših generacij slušnih pripomočkov.

Zagotavljanje kvalitete in vrednosti uporabnikom po celem svetu

Leta 2005 je podjetje Rayovac postalo del skupine Spectrum Brands, globalnega proizvajalca, ki je na ZDA borznem indeksu naveden kot Russel 2000. Spectrum Brands vključuje veliko vodilnih in dobro poznanih, zaupanja vrednih blagovnih znamk. Izdelki iz skupine so prodajani v več kot milijon trgovinah in v približno 140 državah.

Nakup baterij Rayovac serij “PRO LINE Advanced” in “EXTRA Advanced” je mogoč v AUDIO BM slušnih centrih in tudi v AUDIO BM spletni trgovini.

VERTIGO DAYS / DNEVI ZA VRTOGLAVICO 2019

NOVOSTI PRI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z VRTOGLAVICO

Portorož, 4. – 5. oktober 2019

Namen simpozija
Dnevi za vrtoglavico 2019 je drugo mednarodno strokovno srečanje z delavnicami na temo vrtoglavice in omotice v Sloveniji. Prvi takšen dogodek je bil 7. junija 2018 v Strunjanu. Velika pogostnost teh težav s široko paleto možnih diagnoz z različnih področij medicine (od psihiatrije, nevrologije, otorinolaringologije, interne medicine, fizikalne medicine, medicine dela, prometa in športa…), številne novosti pri njihovi prepoznavi in zdravljenj v zadnjih letih kot tudi potreba po stalnem izpopolnjevanju znanja zdravnikov narekujejo takšna srečanja.

Namenjen je zdravnikom družinske medicine, nevrologom, otorinolaringologom, internistom, fiziatrom, medicincem dela, prometa in športa ter vsem ostalim, ki jih ta tema zanima ali se pri svojem delu srečujejo z vrtoglavimi bolniki.

Letos so vključene tudi slušne motnje v povezavi z vrtoglavico zaradi pogostega medsebojnega prepletanja teh simptomov. Glavni cilj je širjenje novosti v prepoznavanju, zdravljenju in rehabilitaciji vrtoglavice, omotice in slušnih motenj. Znanje bodo posredovali najvidnejši mednarodni in domači strokovnjaki s tega področja preko predavanj in interaktivnih delavnic. 

Več podrobnosti preberite na uradni spletni strani dogodka: www.vertigoday.si in www.vertigodays.si

DONACIJA AUDIO BM

Življenjske zgodbe oseb z okvaro sluha so zaradi komunikacijske ovire sila različne in velikokrat prepletene s številnimi zgodami in nezgodami, ki včasih tudi ne najdejo prave poti v javnost. Še posebej specifične so zgodbe gluhoslepih ljudi, ki se vse prevečkrat znajdejo v situaciji, ki jo sami težko prebrodijo, zato je vsaka pomoč pri premagovanju njihovih težav še kako dobrodošla in zaželena.

Ena od takih zgodb je tudi zgodba gluhoslepe Metke Knez, ki se kljub težki invalidnosti trudi biti produktivna na vseh življenjskih področjih. Še posebej občudovanja vredna je njena študijska pot s katero vsem nam dokazuje, da kjer je volja je tudi pot. Za uspešno premagovanje vseh obveznosti pa potrebuje tudi ustrezne tehnične pripomočke in z veliko večino tudi uspešno premaguje svoje vsakodnevne obveznosti, tudi s pomočjo osebne asistence ki ji jo nudi Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih AURIS Kranj v skladu z Zakonom o osebni asistenci.

Žal se ji je nekako ponesrečila nabava ustrezne budilke, ki kljub želji in upanju ni ustrezala njenim potrebam zato nam je večkrat potožila da ima zaradi tega probleme pri usklajevanju vseh svojih obveznosti. Zakonodajno možnost oziroma pravico, ki jo omogoča Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in pravilnik o tehničnih pripomočkih je izkoristila in nabavo ustrezne bi morala sofinancirati v celoti kar ji pa njen socialni status in skromen proračun ni dopuščal. Splet srečnih okoliščin je botroval temu, da se je z njeno življenjsko zgodbo seznanil tudi direktor AUDIO BM g. Franci Urankar in obenem izrazil tudi vse spoštovanje do njenega dosedanjega delovanja v Svetu Tišine, še posebej na področju gluhoslepote zato se je odločil da bo naši Metki v celoti doniral tako želeno budilko.

Realizacija donacije je potekala v prostorih AUDIO BM v ljubljanskem trgovskem centru BTC, kjer smo se zbrali vsi sodelujoči.

Vsaka donacija je lepa in dobra zgodba, ta zgodba ima še neko posebno in vsega spoštovanja vredno dodano vrednost saj je plod sodelovanja civilne družbe in dobavitelja, ki del svojega prihodka plemenito vrača nazaj v družbeno okolje oziroma konkretno pomaga ljudem z okvaro sluha.

Ob predaji in zaključku donacije smo bili vsi prisotni veseli in ponosni, da smo lahko bili del te plemenite zgodbe in se po daljšem klepetu razšli kot dobri stari prijatelji v upanju, da še kdaj skupaj ponovimo kakšno tako lepo in dobronamerno zgodbo.

Boris Horvat Tihi
podpredsednik ZDGNS in tudi predsednik Odbora naglušnih ZDGNS (Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije)

NAGLUŠNA TEKMOVALKA ZMAGALA V PEVSKEM SHOWU »THE VOICE«

Maelyn Jarmon je na desno uho popolnoma gluha, a to jo niti malo ni ustavilo. Ravno nasprotno. Maelyn svojo naglušnost dojema kot prednost.

Maelyn je štela šele dve leti, ko so ji zaradi pogostih vnetij ušes vstavili timpanalne cevke. Funkcija timpanalnih cevk je sicer zračenje srednjega ušesa. To je precej pogost in rutinski operativni poseg, ki pa je pri Maelyn žal šel po zlu in njena bobniča sta ostala uničena. Desni v popolnosti, na levem pa v tej meri, da ji je še na temu ostalo 80% sluha. A v njenem petju naglušnosti ni opaziti. Nihče, ki jo je slišal peti na spletu ali v živo, si ne bi mislil, da gre za naglušno osebo. Njen velik talent in vztrajnost sta jo pripeljala do finala tekmovanja s precej možnosti za zmago.

The Voice je tekmovanje v petju, kjer žiranti odločajo le na podlagi slišanega, saj so na tekmovanju s hrbtom obrnjeni proti tekmovalcem in tako lahko tekmovalce le slišijo, videti jih ne morejo. V intervjuju za časopis HollywoodLife je novinarki razkrila, da je svojo naglušnost vedno dojemala kot nekakšno super-moč. V družini namreč njena naglušnost ni bila nikoli obravnavana kot kakšna hiba, v bistvu se o njeni naglušnosti niti ni kaj dosti govorilo.

Zaupala nam je tudi zakaj so bili njeni prvi nastopi na omenjenem tekmovanju tako velik izziv. Namreč, ni vajena, da bi morala kaj imeti v ušesih. Na takšnih tekmovanjih in tudi na večjih koncertih imajo nastopajoči v ušesih tako imenovani monitoring – slušalko v ušesu, katera služi kot referenca pri ritmu (kdaj peti) in glasnosti (kako glasno) petja. »Prvič je bilo… kaj pa vem… čudno! Potrebovala sem nekaj časa, da se privadim nanj. Nato mi je v prejšnjem tednu sredi nastopa odpovedal monitoring v slušalki in nisem slišala popolnoma nič. Zanašati sem se morala na svoj občutek. Sicer se mi je to, da od enkrat nič ne slišim, že prej dogajalo in tako sem vajena, da se včasih moram enostavno prepustiti občutku. Tako da ja, včasih zna biti to težava, a kakorkoli čudno se sliši, večinoma je prednost.«

Maelyn je edina tekmovalka pod okriljem legendarnega, in to ne le zaradi njegovega priimka, John Legenda. Zanj je to sicer prva trenerska preizkušnja v tekmovanju The voice, njeni trije nasprotniki so Dexter Roberts, Andrew Sevener in Gyth Rigdon. »Zelo cenim in vedno bom hvaležna za čas, ki ga z Johnom preživiva skupaj. Ne glede na izid tekmovanja, ta izkušnja je bila neverjetna in čudovita!« Zaupala nam je še, da je najboljša stvar, ki jo je odnesla od Johna, zaupanje vase: »Zaupaj svojim instinktom in nikoli ne dvomi vase!« sta bili najpogostejši spodbudi in nasveta od legendarnega Johna. »Sliši se lahko, vendar moram bolj zaupati vase,« je še dodala.

Niti ni bila skrivnost, niti ni bilo presenečenje, ko je Mealyn 21. maja 2019 nastopila in zmagala v finalu, saj so njeni vsi trije posnetki nastopov v tekmovanju The Voice pristali med najboljših 10 na iTunes lestvici. V zadnjem intervjuju pred finalom je navdihujoče povedala: »Pripravljena sem! Trdo sem delala in vadila. Vem, da mi lahko uspe! Če lahko sodim po dosedanjih izkušnjah, potem sem vsekakor pripravljena. To so moje sanje in hkrati sanje mojega fanta. S pomočjo Johna zaupam vase in nič me ne more ustaviti!«  

1 2 3 6

Iskanje

+
0