Red-dot-design-award-winner-Unitron-Moxi-Blu-AUDIO-BM-slusni-aparati

RED DOT DESIGN AWARD – ŽE 7. NAGRADA UNITRONU

Red Dot Award je največje in najbolj ugledno oblikovalsko tekmovanje na svetu. Sega že v leto 1955. Nagrajuje odličnost v oblikovanju in funkcionalnosti izdelkov. Globalna konkurenca je zelo velika, a nagrade se podelijo le najboljšim med najboljšimi. Med njimi je letos ponovno podjetje UNITRON, tokrat že sedmič. Nagrado so si prislužili z novo serijo slušnih aparatov Moxi BLU B-R.

UNITRON stremi k temu, da so njegovi slušni aparati zasnovani tako, da so enostavni za uporabo, udobni za nošenje, najbolj napredni in najlepši v slušni industriji. Tako je UNITRON tudi letos prepričal žirijo in premagal tekmece s svojo novo serijo slušnih aparatov Moxi BLU B-R. Zaslužil si je laskav naziv Red Dot Award zmagovalec 2021.

Moxi BLU serija slušnih aparatov s polnilno baterijo je zasnova tako, da je lepa in pametna. Z novo tehnologijo zagotavlja zvok naslednje generacije in najboljšo povezljivost. Slušni aparati Moxi BLU so v celoti prilagodljivi in zagotavljajo sproščujočo slušno izkušnjo, kot še nikoli doslej. Uporabnikom omogočajo, da so kos vsem zapletom v vsakdanjem življenju, se samodejno prilagajajo slušnim razmeram ter slogu vsakega posameznika – in to v vsakem trenutku.

Napolnite in pojdite. Ostanite povezani. Občutite svobodo z Moxi BLU serijo slušnih aparatov.

UNITRONOVI slušni aparati družine Moxi BLU so na voljo ekskluzivno v AUDIO BM slušnih centrih. Preizkusite jih lahko brezplačno.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Znakovni-jezik-vpisan-v-ustavo-Slovenija-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-novice

SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK VPISAN V USTAVO

Slovenija je postala prva država na svetu, ki je v ustavo vključila jezik gluhoslepih. Poslanci so razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolni s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Poslanske skupine so izrazile zadovoljstvo, da bo gluhim, naglušnim in gluhoslepim lažje pri uveljavljanju enakih možnosti.

Ustava se dopolnjuje z novim 62. a členom, ki se glasi:
“Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.”

Predlog za spremembo ustave, s katero bi umestili znakovni jezik v ustavo, je podala vlada na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, podprli pa so ga tudi v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan. Poslanske skupine so v predstavitvi stališč izrazile zadovoljstvo, da so naredili zadnji korak za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Poudarili so tudi pomen nadaljnjih korakov pri uresničevanju te ustavne pravice v praksi.

Umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih pomeni velik korak k zagotavljanju enakih možnosti in lažjemu vključevanju gluhih, naglušnih in oseb s polžjim vsadkom, ki so uporabniki slovenskega znakovnega jezika, ter uporabnikov jezika gluhoslepih v družbo. Možnost za sporazumevanje je nujna in osnovna, če človek želi polno delovati. Zato je izjemnega pomena, da imajo gluhi in gluhoslepi možnost sporazumevanja in s tem vključitev v življenje. S tem so lahko enakopraven člen skupnosti. Komunikacija s svetom v najširšem smislu je ključna za socialno vključevanje v družbo, artikuliranje besed je temelj denimo za družbeno življenje in kulturno-umetniško udejstvovanje.

Številni se vse življenje spopadajo s hendikepom zaradi pomanjkanja komuniciranja in težjega vključevanja v družbo, nekateri pa ta hendikep doživijo pozneje zaradi starosti ali bolezni. Onemogočeno jim je samostojno vključevanje v izobraževanje in so težje zaposljivi.

V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 ljudi ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih ljudi, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 ljudi pa uporablja slušni aparat.

Vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS je na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek. Sedaj se pričakuje, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo.

Slovenija je s sprejetjem predloga po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki ureja znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati pa je prva na svetu, ki je na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih. Predsednik republike Borut Pahor je po sprejemu ustavnega zakona, po katerem je ustava dopolnjena s pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika dejal. “Zelo sem prevzet nad trenutkom, ki sem mu priča. Smo na predvečer praznika ustanovitve naše države in konec tega leta bo minilo 30 let od sprejema ustave,” je nagovor v predsedniški palači začel Pahor. Današnja sprememba ustave po njegovih besedah orje ledino v ustavni teoriji in praksi tako v Evropi kot v svetu, so sporočili iz urada predsednika republike. Kot je poudaril predsednik republike, morajo biti prav zaradi razlik med nami vzpostavljeni pogoji, da smo vsi enakovredni, enakopravni in enako spoštovani. “Predvsem pa, da imamo vsaj približno enake možnosti, da uveljavimo naše človeško dostojanstvo in naše talente,” je povedal.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Nina-Stopar-Avbar-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-svetovanje-Ljubljana-Novo-mesto

NAŠI UPORABNIKI TUDI NAM LEPŠAJO ŽIVLJENJE

Slušni akustiki se dnevno srečujemo z ljudmi, ki potrebujejo našo pomoč. Skupna pot slušnega akustika in naglušne osebe se prične v trenutku, ko prestopite prag našega slušnega centra. Smo vaša pomoč pri pravilni izbiri slušnih aparatov, vaša opora tekom privajanja nanje, poslušamo vaše želje in težave, odgovarjamo na vprašanja in poskrbimo, da slišite bolje.

Biti del vaše poti do boljšega sluha je resnično lepa izkušnja. Zadovoljstvo, nasmeh na obrazu in prijazne besede, ki so plod predanega dela pa so za slušnega akustika neprecenljivo darilo. Nemalokrat se zgodi, da zadovoljstvo uporabnika slušnih aparatov tudi nam polepša dan. Gospa Marija je bila nad našimi slušnimi akustiki tako navdušena, da je ob nakupu slušnih aparatov prinesla v slušni center šopek pomladi.

Na sliki Nina Stopar Avbar, slušni akustik v AUDIO BM.

Hvala vsem, ki ste nam že zaupali in prav tako tistim, ki nam boste v prihodnosti.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Predavanje-o-slusnih-aparatih-za-DGN-Ljubljana-Franci-Urankar-AUDIO-BM-slusni-aparati-osebno-svetovanje

PREDAVANJE O SLUŠNIH APARATIH

Iz prve roke spoznajte slušne aparate. Kako jih pridobiti? Kakšne vrste slušnih aparatov poznamo? Kakšne so njihove zmogljivosti? Kateri dodatki za slušne aparate se priporočajo in zakaj? … V predavanju boste spoznali tudi novosti, trende, ter slišali veliko koristnih nasvetov.

Prisluhnite predavanju Francija Urankarja, ki ga je organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Unitron-BLU-najnovejsi-slusni-aparati-PRISM-chip-SONOVA-AUDIO-BM-slusni-centri

PREDSTAVLJAMO NAJNOVEJŠE SLUŠNE APARATE: UNITRON BLU

Unitron se prilagaja edinstvenim izkušnjam in življenjskemu slogu vsakega uporabnika slušnih aparatov. S ponosom predstavljamo najnovejše slušne aparate Unitron BLU.

Poganja jih nov čip Sonova PRISM (Processing Real-Time Intelligent Sound Management – obdelava in inteligentno upravljanje zvoka v realnem času) in novi Unitronov sistem za obdelavo signalov Integra OS. PRISM čip obdeluje neverjetnih 552 milijonov operacij na sekundo!

Slušni aparati Unitron BLU zagotavljajo prilagodljivo, personalizirano in osvobajajočo slušno izkušnjo, kot še nikoli prej. S slušnimi aparati Unitron BLU so uporabniki opremljeni z najnaprednejšimi slušnimi aparati in bodo vedno pripravljeni na nove nepričakovane življenjske trenutke v vseh zvočnih okoljih in preko vseh povezanih naprav. Integra OS optimizira izkušnjo poslušanja glede na specifično situacijo vsakega poslušalca, samodejno.

Najsodobnejša tehnologija vgrajena v slušne aparate BLU omogoča uporabnikom, da se brez vmesnikov povežejo s številnimi napravami, ki vsebujejo Bluetooth tehnologijo. Z inovativnim glasovnim upravljanjem lahko uporabniki slušnih aparatov dostopajo do virtualnih pomočnikov (Alexa, Siri, Google asistent …), sprejemajo in končujejo klice, enostavno predvajajo ali zaustavijo glasbo na telefonu, tablici ali računalniku. Hkrati so lahko povezani z dvema napravama Bluetooth. Sprejem/zavrnitev telefonskega klica ali predvajanje/zaustavljanje glasbe se izvede na povsem nov način – le z dvojnim dotikom ob strani ušesa (pritisk tipke na slušnih aparatih ni več potreben).

Skupno lahko uporabniki seznanijo kar do osem bluetooth naprav, kot so na primer telefoni Android, iPhone, tabličnimi računalniki, avtoradio …

S slušnimi aparati Unitron BLU in brezplačno aplikacijo Remote plus lahko uporabniki dosežejo še več. Preprosto na primer višajo in nižajo jakost, prilagodijo frekvence in udobje poslušanja. V posebnih okoliščinah lahko uporabniki izberejo do šest vnaprej nastavljenih programov, ki jih lahko dodatno prilagodijo za izboljšanje razumevanja govora, zmanjšanje hrupa ali dodatno usmeritev mikrofonov, da delovanje popolnoma ustreza njihovim trenutnim življenjskim potrebam.

Nova družina vsebuje več modelov Moxi BLU. Vključuje dva modela litij–ionskih polnilnih slušnih aparatov in enega na klasične baterije. Polnilni slušni aparati so po 3 urah polnjenja pripravljeni na celodnevno uporabo.

Unitron-BLU-najnovejsi-slusni-aparati-AUDIO-BM-slusni-centri-2
Unitron BLU slušni aparati

IZBIRNI DODATKI

Za najboljše poslušanje televizije

Z dodatno napravo TV Connector lahko televizijo poslušate brezžično, jasno in razločno ter celo v stereo tehniki. Kjerkoli se nahajate v prostoru, razdalja, hrup in odmev nista več ovira za poslušanje televizije brez katerihkoli motenj.

Za poslušanje partnerja

Partner Mic je majčken mikrofon za sogovornika, ki je enostaven za uporabo in idealen za pogovore med dvema osebama, še posebej če se nahajata v hrupnem okolju ali če je med njima večja razdalja.

Daljinsko upravljanje

Namesto tipk na slušnih aparatih ali preko telefona, lahko tudi s priročnim daljinskim upravljalnikom diskretno prilagajate glasnost in preklapljate med programi.

RAZLIČNE RAVNI TEHNOLOGIJE, ZA RAZLIČNE POTREBE

Slušni aparati Moxi Blu imajo različne ravni tehnologije.

Moxi BLU 9
Vrhunska zmogljivost s 7 zvočnimi okolji in najbolj izpopolnjene funkcije, ki vam omogočajo, da se osredotočite na govor in smer iz katere prihaja, kljub gneči in prisotnosti hrupa v ozadju. Poleg tega lahko uživate v odlični lokalizaciji zvoka, ter samodejnem vklopu  programa za glasbo.

Moxi BLU 7
Napredna zmogljivost s 6 zvočnimi okolji in odličnimi funkcijami pomaga k osredotočanju na govor, ki prihaja od spredaj in s strani v zahtevnih okoliščinah. Vsebuje tudi odlično lokalizacijo zvoka, ter samodejni vklop programa za glasbo. Prisotne so napredne funkcije, ki vam pomagajo prepoznati, od kod prihajajo zvoki, ter razumeti pogovore v gneči in hrupu.

Moxi BLU 5
Standardna zmogljivost s 4 zvočnimi okolji vključuje funkcijo, ki vam v tihih okoljih pomaga ugotoviti, od kod prihajajo zvoki.

Moxi BLU 3
Osnovne funkcije z 2 okolji. Omejena sposobnost samodejnega prilagajanja več zahtevnim slušnim okoljem.

Dovolite, da vam pomagamo pri izbiri pravih dodatkov in tehnologije, ki najbolje ustreza vašemu načinu življenja in potrebam.

Unitron ljudem že skoraj 60 let zagotavlja slušne izkušnje, ki izboljšujejo življenje. Najnovejša tehnologija, inovacije, izkušnje in intuitivno oblikovanje, za vse, ki želijo bolje slišati in bolje živeti.

Spremljajte nas. Kmalu predstavimo še več podrobnosti.

Nove slušne aparate Unitron Moxi BLU lahko brezplačno testirate v vseh poslovalnicah AUDIO BM. Potrebna je predhodna rezervacija prostega termina.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Svetovni-dan-zemlje-slusni-aparati-brez-baterij-na-trajni-akumulator-audio-bm-slusni-centri-Slovenija

SLUŠNI APARATI BREZ BATERIJ – ZA ČISTEJŠI PLANET

22. aprila se spominjamo našega planeta – na ta dan namreč obeležujemo svetovni dan zemlje, vse od leta 1970 dalje. Od vsakega od nas je odvisno, ali bomo obnovili Zemljo – ne samo zato, ker nam je mar za naravo, temveč tudi zato, ker je Zemlja naš planet, planet na katerem živimo. Vsi potrebujemo zdravo Zemljo, ki bo podpirala naša delovna mesta, preživetje, zdravje in srečo. Zdrav planet ni možnost – je nuja!

V AUDIO BM slušnih centrih skrbimo za naš planet. Iztrošene baterije zbiramo in varno predajamo zbirnim centrom. Veliko teh odpadkov na žalost še vedno konča med mešanimi komunalnimi odpadki ali v napačnem zabojniku za ločeno zbiranje odpadkov ter tako nimajo možnosti, da se reciklirajo. Njihove nevarne sestavine gredo posledično nazaj v okolje, kjer predstavljajo nevarnost zanj. S predajo iztrošenih baterij za slušne aparate pri nas, želimo spodbuditi ljudi k bolj odgovornemu ravnanju s temi tako malimi, a še kako nevarnimi odpadki ter ozavestiti širšo javnost o tej tematiki.

Ponosni smo tudi na dejstvo, da imamo v ponudbi veliko slušnih aparatov, ki baterij za enkratno uporabo sploh ne potrebujejo več, saj imajo vgrajen akumulator, ki ga v celotni življenjski dobi slušnega aparata ni nikoli potrebno zamenjati. Slušni aparati brez baterij so ekološki, pa tudi najpreprostejši za uporabo.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ljubica-Marolt-Doca-slusni-aparati-audio-bm-Ljubljana-Slovenija

OSEBNE ZGODBE – LJUBICA MAROLT DOCA IZ ZASEDBE BELE VRANE

Ko rečemo mini in maxi, se nam v misli prikrade prijetna melodija in besedilo pesmi Mini-maksi, ki jo je izvajala vokalno-instrumentalna zasedba Bele vrane (Presenečenja, Maček v žaklju, Na vrhu Nebotičnika …).

Naslov pesmi Mini-maksi bi lahko bil tudi kratek in jedrnat opis slušnih aparatov AUDIO BM, najdejo se tako mini kot maksi. Med našimi mini slušnimi aparati smo tokrat poiskali tistega, ki je popolnoma ustrezal gospe Ljubici Marolt, dobro poznani pod vzdevkom Doca. Gospa je nepogrešljivi vokal znanih uspešnic skupine Bele vrane, poleg že prej omenjene je svoj prepoznavni ton prispevala tudi pri skladbi Na vrhu nebotičnika, ki so jo poslušalci preimenovali v skladbo Mala terasa.

Glasbenikom je sluh vsekakor najpomembnejše čutilo in med vsemi najbolj razvito. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da so slušni aparati pravilno izbrani in izvrstno nastavljeni. Naš slušni akustik Roman Demir je v nastavljanje slušnih aparatov tudi tokrat vložil vse svoje znanje in poskrbel, da bo gospa Marolt še naprej uživala v zvokih, ki jih ima rada.

Ljubica-Marolt-Doca-slusni-aparati-audio-bm-Ljubljana
Ljubica Marolt Doca, pevka v zasedbi Bele vrane in Roman Demir, slušni akustik

»Imam nove aparate podjetja AUDIO BM, ki so moderni, prijetni za nošnjo, majhni, skoraj neopazni in z njimi se lepo posluša. Kar naenkrat slišim korake, škripanje parketa in radio iz sosednje sobe. V slušnem centru AUDIO BM sem srečala akustike, ki so skrbno preverili moj sluh in mi pametno svetovali, kakšen aparat bi bil zame najboljši. Zelo sem zadovoljna, zelo dobro slišim in priporočam obisk slušnih centrov AUDIO BM vsem, ki se še niso odločili za slušni aparat.«

Gospe se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in ji želimo veliko prijetnega poslušanja z njenimi novimi slušnimi aparati.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Boris-Kopitar-Oddaja-Prisluhnimo-tisini-audio-bm-slusni-aparati

HRUP UNIČUJE SLUH, prof. dr. METODA DODIČ FIKFAK, BORIS KOPITAR …

PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA

Predvajano 20. marca 2021, RTV SLO 1
Dolžina oddaje: 14 min, 40 sek

Ste vedeli, da je le sedem minut in pol dovolj, da si s sedenjem ob zvočniku lahko trajno poškodujete sluh? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od približno 466 milijonov ljudi z okvarjenim sluhom 34 milijonov otrok mlajših od 15 let. In kar 37 odstotkov teh otrok ponavlja vsaj en razred v šoli. Napovedi so še pretresljivejše. Kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, je v nevarnosti, da si zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškoduje sluh. Skrb vzbujajoč podatek je tudi, da spada poklicna naglušnost med najpogostejše poklicne bolezni povsod v svetu. Če smo na območju povečane jakosti zvoka, izberemo takšno zaščito sluha, ki najbolje ustreza trenutnim razmeram.

Če opazite poslabšanje razumevanja pri komunikaciji, je pomembno izkoristiti kakovostno tehnologijo, ki je na voljo. Ker ima naglušnost nevarno vlogo pri hitrejšem nastanku demence in resnih duševnih obolenj, je uporaba slušnih aparatov rešitev, ki je marsikomu spremenila življenje. Tudi Borisu Kopitarju, ki ima v skoraj 40-letni glasbeni karieri za seboj okrog 1000 koncertov. 

Boris pove: »Ko sem bil pri ansamblu Kovinarji, narodno zabavnem ansamblu s katerim sem prvič pel, smo bili čisto navadni amaterji. V roki sem držal mikrofon, na katerega je z leve piskal klarinetist, z desne trobentar, pa še malo sem se držal proti harmonikarju, da se je njega kaj slišalo. Imeli smo samo en mikrofon. Vsi ti zvoki so bili v bistvu v dvorani kot je hala Komunalnega centra v Domžalah, kjer je bilo 2000 ljudi. Na recimo enem novoletnem praznovanju in to mora pustiti posledice. Ampak jaz se tega takrat niti slučajno nisem zavedal. Tako je z glasbenikom, ko uživa, ne razmišlja o posledicah. Ampak saj ne vem, če bi se to dalo omejiti, ker ne moreš reči ljudem, lepo prosim ali lahko malo bolj potiho vpijete.

Sam sebi ne priznaš, pa kaj, večina ljudi, ki jih poznam in slabo slišijo, rečejo: »jaz dobro slišim«. Pa jim rečem: Ali si ti tudi tičal v istem podjetju?« »Kaj, v kakšnem poletju?« In to je to. Tudi meni se je dogajalo. Besede sem narobe razumel, ker imam največjo okvaro v visoko tonskem spektru.

Ko so mi rekli vnuki, pa dedi, kaj imaš ti te risanke tako naglas, sem rekel, zame je v redu, pa so rekli, pa, dedi, to vpije. Potem je žena rekla, daj Boris ta poročila bolj potihem. In potem sem se odločil, da ne bom dal poročila bolj naglas, ampak bom dal sebe bolj naglas.

In kaj se da narediti, če izkoristiš tehnologijo, ki je na tem področju res napredovala še odkar imam aparate, že tretje leto teče. Tehnologija je že tako napredovala, da razmišljam še o kakšni dodatni pridobitvi. Res, da to stane. Ampak, jaz vedno rečem: tako je, ko kupujemo avto, pa rečemo, naj ima še take zavore, pa to in ono. Pri slušnih aparatih je enako, moraš vzeti dobro tehnologijo.

Vsem glasbenikom predlagam, pomagajte si tudi vi s tehnologijo, ki je na odrih na voljo, in nikar ne ponavljajte take napake, kot sem jo delal jaz. Morda vam pa ne bo treba imeti slušnih aparatov. Čeprav sem se jaz z njimi čisto sprijaznil in upam, da mi bodo še dolgo služili.

Oglejte si oddajo (od 9. minute dalje lahko prisluhnete osebni izkušnji Borisa Kopitarja).
Ogled oddaje >>

O oddaji Prisluhnimo tišini

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini se predvaja od leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja.  Gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha. Vse oddaje:

Pregled oddaj >>

Če se želite z Borisom Kopitarjem osebno pogovoriti in njegovi izkušnji s slušnimi aparati, ga lahko pokličete na telefon: 041 640 280.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusnost-vodi-v-izolacijo-slovenskenovice.si-slusni-aparati-Franci-Urankar

NAGLUŠNOST VODI V IZOLACIJO – SLOVENSKE NOVICE

Vsako leto 3. marca je mednarodni dan skrbi za sluh. V Slovenskih novicah si lahko preberete pogovor na to temo. Če ste zamudili nakup časopisa, preberite pogovor tukaj ali na spletni strani Slovenskih novic.

Naglušnost je navzven nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, poudarja Franci Urankar, slušni akustik. Naglušnost, s katero se spopada več kot 500 milijonov ljudi po svetu, namreč bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, med najpogostejše povzročitelje težav pa spadata hrup in staranje. Jasno je torej, da se s podaljševanjem življenjske dobe povečuje tudi delež ljudi s starostno izgubo sluha, torej napredujočo zaznavno naglušnostjo na obeh ušesih. »Okvara sluha lahko nastane kjer koli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje,« pojasnjuje sogovornik.

Izgubljanje sluha je naravno in del staranja.

Hrup je velik dejavnik tveganja za naglušnost.

500 milijonov ljudi pestijo različne težave s sluhom.

»Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Med druge povzročitelje uvrščamo različne bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost, fizične poškodbe …« Odmiranje čutnic, odgovornih za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, se lahko zgodi že pri 20 letih in že takrat se začnejo spremembe sluha, nadaljuje: »Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje (za razumevanje govora). Ne slišimo telefona, ne moremo slediti pogovoru v družbi. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje (tinitus), ki je za nekatere celo bolj moteče kot sama naglušnost.

Spremembe sluha se lahko pojavijo že zelo zgodaj.

Naglušnost običajno močno oteži sporazumevanje z okolico, ljudi vodi v socialno izolacijo, depresijo, poveča se tudi tveganje za demenco.« Drugi najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je hrup, opozarja: »Izpostavljenost hrupu lahko trajno poškoduje sluh. Hrup je lahko prisoten doma in na delovnem mestu. V nekaterih poklicih, kot so industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje ali delavci v gradbeništvu, so lahko velik del delovnega časa izpostavljeni visokim ravnem hrupa. Hrupu smo izpostavljeni tudi doma, denimo napravam, kot so sušilnik za lase, sesalnik, predvajalniki glasbe, kosilnica.«

Čedalje glasnejši televizor

A kot rečeno, izgubljanje sluha je naravno in del staranja. Do starosti 60–65 let doživi že okoli 30 odstotkov ljudi izgubo sluha, ki že pomembno vpliva na sposobnost poslušanja vsakodnevnih zvokov, kot je na primer govor. Izguba se kaže različno – od omejenega poslušanja tišjih zvokov ali slabšega razumevanja govora do popolne gluhosti: »Podatek, da zaznamo zvok do frekvence 20.000 Hz, je treba sprejeti z zadržkom, saj velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz. Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov. To pri poslušanju radia včasih ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost, bolj je moteče pri pogovoru dveh ali več ljudi v množici. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z visoko frekvenco in tudi nižjo jakostjo. Zato jih v starosti najprej slabše slišimo.« Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji kot pa naglušni sam. Ta večkrat krivi druge, da govorijo tiho, in jih mora večkrat prositi, da ponovijo povedano. Sporazumevanje z okolico je oteženo. Ljudje postajajo depresivni, poveča se tudi tveganje za demenco.

Velikokrat se zgodi, da ne razume pogovora ali pa ga razume drugače kot preostali, sklene slušni akustik: »Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Naglušne osebe lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo. Bližnji jih, denimo, tudi opozarjajo, naj utišajo TV-sprejemnik, naglušnemu pa se zdi, da je ta primerno glasen. Mnogi tudi večkrat uravnavajo zvok slušalke in zvonjenja na telefonu. Na težave s sluhom opozarja tudi tinitus, šumenje, piskanje ali žvižganje v ušesih. Nekateri imajo občasno tudi motnje ravnotežja, ki je prav tako povezano s sluhom; če so težave čedalje pogostejše, je potreben pregled pri specialistu ORL.«

Ema Bubanj

https://www.slovenskenovice.si/stil/zdravje/naglusnost-vodi-v-izolacijo/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

TVOJ SLUH, TVOJA ODGOVORNOST

UVOD V POGOVOR S FRANCIJEM URANKARJEM NA SPLETNEM SEMINARJU: TVOJ SLUH, TVOJA ODGOVORNOST

Podjetje AUDIO BM ima 14 slušnih centrov po vsej Sloveniji. Najdete jih tudi na spletu. Združujejo mladost in tradicijo, saj ima direktor Franci Urankar, s katerim se bom pogovarjala v nadaljevanju, na področju slušnih aparatov že 29 let izkušenj. Z njim v ekipi je še 21 mladih in zagnanih sodelavcev. Izobražujejo se tako doma kot v tujini, da so na tekočem z najnovejšimi tehnologijami in novimi spoznanji. Zavedajo se, da napačno izbran ali napačno prilagojen slušni aparat lahko naredi več škode kot koristi. Poleg slušnih aparatov ponujajo tudi veliko izbiro tehničnih pripomočkov, ki so opredeljeni v zakonu o izenačevanju možnosti invalidov.

Za ogled pogovora kliknite spodaj. Če rajši berete, je celoten pogovor objavljen tudi v besedilni obliki.

POGOVOR

Gospod Franci Urankar, dober dan. Greva kar konkretno v najino debato. Ko oseba pri ORL specialistu prejme dokumentacijo za slušne aparate, kaj naj potem naredi?

Naj bo odgovorna, naj premisli, kaj želi naprej doseči ali samo slediti nekim napotkom »pojdi, pa si uredi…« ali želi dejansko bolje slišati. Sama pravila pravijo, da je treba obiskati s prejeto dokumentacijo tistega dobavitelja, ki ima podpisano pogodbo z zavarovalnico. Ta pravila so zelo jasna, sprejeta so bila decembra 2012 in so dosegljiva tudi na spletnih straneh, torej avdiogram, izvid in tudi ostalo dokumentacijo prinesti dobavitelju, ki si ga oseba izbere.

Pri koliko dobaviteljih lahko nekdo testira slušne aparate?

Pri čim več. Lahko obišče enega, vemo, da to zna biti naporna pot, ampak ta omejitev ne obstaja. Res je, da zdravnik specialist izda naročilnico, na kateri je opredeljen ušesni vložek, za testiranje slušnih aparatov je pogoj, da je tudi v ušesu ustrezna rešitev. Včasih se kar po domače reče oliva, to je marsikaj. Ampak če pri dobavitelju, ki si ga nekdo izbere prvega, da testira, zaključi postopke testiranja, lahko obišče drugega s kopijo naročilnice, kajti s tem se izkaže, da je v postopku testiranja. Na koncu, ko bo postopek testiranja zaključen in bo oseba sama izbrala, kje bo slušni aparat nabavila, bo pa od tistega dobavitelja tudi prejela potrdilo. O postopkih bi omenil še to, da marsikateri ljudje pridejo najprej v slušni center, kjer tudi mi v kontroliranih pogojih, torej v tihih kabinah z avdiometrom preverimo sluh. Nikoli, nikdar, tudi če kdo želi, vpraša, potem ni prodaje slušnega aparata, kajti to ni diagnostični pregled, mi ne postavljamo indikacij, da je slušni aparat prava izbira, ampak informiramo osebo, da mora obiskati osebnega zdravnika, specialista, ki bo, kot je prof. Battelino povedala, dalje presodil, katera varianta rehabilitacije bo primerna.

Na kaj moramo biti še pozorni, ko se odločamo za dobavitelja? Verjetno ljudje izberejo tistega, ki je v bližini njihovega doma?

Ja, običajno, lahko rečem, da je tako. Bi pa zdaj izpostavil, da je tudi današnje srečanje z naslovom Tvoj sluh, tvoja odgovornost, pravzaprav že odgovor na to. Bodimo odgovorni pri izbiri. Ali ima ta bližnji, morda ne najbližji ponudnik tudi servis, ali ima usposobljen kader, ki je dosegljiv, kadar ga oseba potrebuje, ne pa: Pridite naslednjič, danes ne delamo tega, onega. Tudi formalno je določeno, da mora biti slušni akustik v slušnem centru dosegljiv vsak dan med tednom najmanj sedem ur. Tudi to, da ima ponudbo več blagovnih znamk. Včasih moramo kaj več poskusiti, ni nujno, da moramo zato obiskati drug naslov, da lahko tehtamo, kaj je za nas bolje. Tudi mi kot slušni akustiki včasih nimamo odgovora na to, zakaj neko ime slušnega aparata dejansko nudi boljše zadovoljstvo in rezultat kot drugo, pa tudi če primerjamo tehnične lastnosti, ni vse v tem.

Ali je dovolj, da testiramo le eno blagovno znamko aparatov, ali je pomembno, da testiramo različne blagovne znamke?

Lahko se posreči in je dovolj. Tukaj je zelo pomembno, da slušnemu akustiku oseba pove, kaj pričakuje, kakšen je življenjski slog, namreč slušni aparat je lahko napačno izbran, pa je blagovna znamka prava. Zelo pomemben je pogovor in nekako iskati in testirati različne možnosti. Predlagamo kaj več poskusiti kot samo eno.

Koliko časa pa naj poteka testiranje slušnega aparata?

Formalno je določeno 14 dni do tri mesece, ampak lahko rečem, da je to črka na papirju, kajti vsak človek je zgodba zase. Nekateri imajo od prej slušne pripomočke in so navajeni poslušati s slušnimi aparati. Seveda je njim lažje, nekaterim tudi ne, saj so nečesa vajeni. Rečemo, navada je železna srajca. Tudi za marsikoga tri mesece ni dovolj, kljub temu, da aktivno sodeluje s slušnim akustikom, prihaja na kontrole, še išče boljše rezultate, kar želimo vsi. V tem primeru včasih tudi prosimo za podaljšanje termina pri ORL ambulanti, zato da sama kontrola sledi šele potem, ko je nekdo usposobljen, ko so rezultati, ki si jih vsi želimo.

Kaj sploh pomeni testirati slušne aparate? Kaj je tisto, kar mora človek v tem času ugotoviti?

Na začetku si je potrebno postaviti neke cilje, ki v dialogu z akustikom in s specialisti že izvemo, kje si neke realne možnosti. Tehnika omogoča marsikaj, oglasi omogočajo, pravijo, da je mogoče še več. Včasih je težko soditi, kaj je realno možno. In testiranje slušnih aparatov dejansko pomeni biti aktiven, se tudi rekreiramo, poslušamo recimo gledališko predstavo, kot je bilo omenjeno s strani g. Martina. Skratka, tam, kjer največ smo in tako kot živimo, tam moramo doseči izboljšanje, sicer resnično slušni aparat ne bo na ušesih.

Zanima me, kdo krije stroške testiranja?

Stroškov testiranja v bistvu ni. To je morda težko verjeti, vendar zelo redko je to povezano s stroški, če odmislimo stroške, morda potovanje, da nekdo mora sesti v avto ali javni prevoz in se odpeljati do svojega slušnega akustika. Praviloma pa je tako, da naročilnica, ki je bila izdana s strani ORL specialista, zadošča za testiranje slušnih aparatov. Na strani dobavitelja pa je, če morda vendarle nekaj tudi zaračuna, tudi po pravilih je skladno, na primer če nekdo ima željo testirati vušesni slušni aparat oziroma nositi, je najbolje, da si tudi takšnega po meri izdela. To je lahko povezano z manjšimi stroški, saj je tudi tako, da je v ohišje, ki je votlo, prazno, potrebno vgraditi elektroniko in to dejansko ni pokrito s strani naročilnice, ki jo izda specialist.

Če poveste samo na kratko, na koliko časa je človek upravičen, da zamenja slušni aparat?

Trajnostne dobe so predpisane s strani zdravstvene zavarovalnice, ki tudi prispeva na vsakih 6 let za odraslo osebo vrednost do cenovnega standarda 300 evrov po slušnem aparatu. Če je otrok mlajši od 6 let, je to na dve leti, med 6 in 15 let pa je tri leta ta trajnostna doba minimalna. Uporabnik lahko nosi slušni pripomoček tudi dlje, če ne želi zamenjave, praviloma pa kar želijo čim prej poseči po novih rešitvah, ki so v današnjem času dosegle velik napredek.

Ravno to me zanima. Kakšna je tista razlika med standardnim aparatom, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica, in nadstandardnim, ki ga človek mora doplačati?

Razlike so precejšnje. Zdaj bi lahko na svojem primeru pokazal, kako vas poslušam. Poslušam vas v glavi s pomočjo slušnih aparatov, ki jih imam na ušesu. Zdaj ne vem, če se bo to videlo, če imate cel zaslon. Skratka, v ušesu imam slušna aparata z brezžično povezavo povezana s prenosnim računalnikom. Tega običajno standardni slušni aparati ne omogočajo. Prav tako, ko se gibam po prostorih ali grem na cesto, poslušam glasbo, samodejnost. Slušni aparat prepoznava slušna okolje in jih tudi prilagaja, ne da bi moral poseči po tipkah ali po daljinskem upravljalniku ali telefonu, s katerim tudi lahko upravljamo ali nadzorujemo slušne aparate.

Zanima me kakšni slušni aparat priporočate oziroma glede na kaj svetujete človeku kakšnega izbrati?

Slušni aparati naj bodo odgovor malo na želje, predvsem pa najprej na sluh, naglušnost, da ustrezajo s te plati. Namreč, marsikdaj pride oseba, ki ima v sebi idejo, morda sliši od koda, takšen slušni aparat želim tudi jaz. Ne vem, obstajajo večji, manjši, ali če pokažem drugače, je izbira aparatov pestra. Kakšnega izbrati? Vsak ima svojo zgodbo, zato tukaj mora slušni akustik predstaviti različne možnosti, mora pojasniti, zakaj je neka izbira dobra, pluse in minuse, ker so to dolgoročne odločitve in mi ne moremo pričakovati, da bi nekdo, preden pride, imel realno sliko, kaj je primerno zanj. Torej, spet dialog, slušni akustik, izkušnje. Mnenje drugih morda kasneje, vsak ima svojo zgodbo.

Danes smo iz osebnih zgodb tudi slišali, da ljudje odlašajo s tem, da pridejo k vam. Morda tudi vsak nima najboljše izkušnje. Tudi takšne zgodbe poznamo: Sem le dal aparat gor, pa nisem z njim slišal. Je torej še kakšen napotek, je pomembna vztrajnost?

Pomembna je vztrajnost, pomembno je tudi opraviti s temi predsodki, ki so bili že omenjeni, ki nas ovirajo pri sprejemanju teh odločitev, Tipičen primer je tudi moja mama, 83 let ima. Pred leti je prejela slušne aparate, v sebi pa: Saj jih še ne rabim. Kljub temu, da smo jo opozarjali, kako nas ne posluša in narobe odgovarja. Lahko povem, da tudi napredek tehnologije je tisti, ki pomaga starejšim, da se lažje soočijo s tem, kajti tehnologija je postala bolj preprosta. To pomeni, za poslušanje televizije, za prostoročno telefoniranje pravzaprav uporabniku ni potrebno nič storiti, pa sliši in razume mnogo bolje kot nekoč. Tako da slišimo zgodbe nekaterih: Nekoč sem poskusil slušni aparat, ni v redu, slišal sem, nisem razumel, moti to in ono. Naj si dajo vsaj drugo priložnost, kajti če za sluh ne bodo skrbeli, je kot če se ne gibamo, ni kondicije. Naš sluh bo vedno bolj »len« in bo potem spet težje poslušati in razumeti, kajti zvoki bodo iz naše podzavesti, če povem po domače, šli.

Zdaj morava počasi zaključiti, pa vendarle imam še eno vprašanje. Zanima me kako je z vzdrževanjem slušnih aparatov. Če lahko bolj na kratko, ker imava potem še vprašanja gledalcev?

Vzdrževanje ni težko. Treba se je odgovorno držati navodil, ki jih uporabnik prejme on prejemu aparata v pisni obliki kot tudi ustnih napotkov slušnih akustikov. Treba je poskrbeti za čistočo, rešitev je lahko prepihati ušesni vložek, ga oprati v lončku. Pri vsakodnevni uporabi aparata na ušesu je lahko to dodatno sušenje z napravami, ki so za tak namen. Ali ko ga odložimo v polnilnik za nočno polnjenje, seveda za izvedbe, ki nimajo baterij, je v taki štalici lahko tabletka, ki poskrbi za sušenje čez noč. Priporočamo letni obisk slušnega akustika, kajti leto je hitro naokrog in morda so določene stvari za preveriti, zaradi nastavitev in zaradi zanesljivejšega delovanja v letih, ki prihajajo.

Postavila bom še dve vprašanji in lepo prosim na kratko. Če je možno, lahko poveste, koliko stane slušni aparat z bluetoothom?

Ja, dobro vprašanje. Bom dal še en tak odgovor. Recimo, da je za dva slušna aparata, za par, doplačilo 1000 evrov. Za takšno izvedbo je dovolj že manj, ampak to pomeni, da na dan, ko gledamo za 6 let vnaprej, damo pol evra. Če bi v šestih letih dali le pol evra na stran, imamo slušne aparate, ki nam omogočajo bluetooth, ki jih lahko brezžično povežemo s televizijo. Če si mene zdaj predstavljate, da sem pravzaprav talevizija in ne glede na to, če se oddaljim iz dometa kamere, vi mene slišite enako, ker oddajnik deluje in tako pride zvok v slušne aparate osebe brez žic. Torej nekaj sto evrov, ker je odvisno od blagovnih znamk, so te rešitve že na voljo. Bluetooth omogoča tudi prostoročno telefoniranje, a ne pri vseh modelih brez dodatnih naprav. Morda bi dodal samo še komentar, da mnoge naprave, ki so tekom let bile, so že omogočale brezžično povezovanje. To, kar natikam okoli vratu, se nekako ni obneslo, ker je treba uporabniku nekaj nositi okoli vratu ali pripenjati na oblačila. Sedanja tehnologija omogoča, da so brezžično povezani, kot omenjate bluetooth. Tako kot imam jaz zdaj po računalniku povezan zvok. Skratka, dostopno.

Čisto na kratko, lepo prosim. Zanima me, če je možno, da se tudi vušesni aparati povezujejo preko bluetootha z računalnikom, telefonom?

Ja, zadnje generacije ja, ni pa bilo to možno še pred dobrim letom nazaj.

Potem pa me zanima samo še to, ali odsvetujete, da bi človek imel na enem ušesu vušesni aparat, na drugem pa zaušesni? Torej, da sta različna.

Odsvetujem iz več razlogov, ker tudi sama akustika, namreč naš uhelj je tudi akustični element in potem kje je namestitev mikrofonov, kako to deluje, da je čim bolj naravno, naj bo izenačeno levo in desno. Tudi po obliki.

Hvala lepa g. Urankar, za ta informativni pogovor. Če strnem, nikar ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten aparat. Nikakor pa ne odlašajte!

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 2 3 12

Iskanje

+
0