ZAKAJ NAGLUŠNE OSEBE GOVORIJO GLASNEJE

Ste se že kdaj znašli v družbi osebe z naglušnostjo in opazili, da govori nekoliko glasneje kot drugi? To je povsem običajen pojav in ima zanimivo razlago, povezano z načinom, kako naš slušni sistem deluje in kako se učimo uravnavati lastni glas.

Slušni nadzor govora

Naš govor ni samo rezultat govornega aparata – glasilk, jezika in ustnic – ampak je močno odvisen tudi od sluha. Ko govorimo, ves čas poslušamo sami sebe. To je neke vrste povratna zanka, ki nam omogoča, da uravnavamo glasnost, višino in jasnost govora. Če slišimo svoj glas pretiho, bomo govorili glasneje; če ga slišimo preglasno, bomo spontano utišali ton.

Pri naglušnih pa ta povratna zanka ni več popolnoma zanesljiva. Ker svoj glas zaznavajo slabše, pogosto ne slišijo, kako glasni so v resnici. Zato začnejo govoriti glasneje, kot bi bilo potrebno, preprosto zato, da sami sebe bolje slišijo in imajo občutek nadzora nad komunikacijo.

Zakaj pride do spremembe ob uporabi slušnih aparatov

Ko naglušna oseba začne uporabljati slušne aparate, se situacija spremeni. Aparati ojačajo zunanje zvoke, hkrati pa omogočijo, da oseba ponovno sliši tudi lastni glas bolj naravno. To pomeni, da se povratna zanka govornega nadzora obnovi. Posameznik končno sliši, da je njegov glas dovolj glasen, zato ga spontano utiša. Nekatere lasen glas sprva celo moti, dokler se ga ponovno ne privadijo.

Zanimivo je, da se ta sprememba zgodi zelo hitro – pogosto že ob prvi uporabi slušnih aparatov. Ljudje so včasih presenečeni, ko jih svojci opozorijo, da govorijo tišje in bolj “normalno”. To ni zavestna odločitev, temveč naravna prilagoditev telesa, ki se zgodi sama od sebe.

Psihološki vidik

Pri tem ima vlogo tudi psihološki dejavnik. Naglušni se pogosto nezavedno trudijo biti razumljivi, zato glas povzdignejo še dodatno – da ne bi izpadli nerazumljivi. Ko pa jim slušni aparat omogoči jasnejšo komunikacijo, se ta potreba zmanjša. Posledično se sprostijo, njihov govor postane manj napet in bolj podoben govoru slišečih.

Zaključek

Glasnejši govor pri naglušnih ni posledica navade ali značaja, ampak naravne posledice izgube sluha in pomanjkljive povratne zvočne informacije. Ko se ta povratna zanka obnovi s pomočjo slušnih aparatov, se govor skoraj čudežno povrne na normalno raven.

To je lep primer, kako tesno sta povezana sluh in govor ter zakaj je zgodnja uporaba slušnih aparatov tako pomembna – ne le za poslušanje drugih, ampak tudi za lastno izražanje.