ZAKAJ SO SLUŠNI APARATI DARILO ZA VAŠE MOŽGANE

Redna uporaba slušnih aparatov je zelo pomembna. Še najbolj je to pomembno v času prilagajanja na zvok slušnega aparata. Pogosto slišimo več ali manj iste razloge zakaj slušne aparate nekateri doma ne uporabljajo: »Saj sem cel dopoldan sam(-a) doma.« Potem: »nimam se s kom pogovarjati.« Tudi »ne nosim ga vedno, samo kadar menim, da ga potrebujem« je nemalokrat slišano.

Slušne aparate je najbolje uporabljati od jutra do večera. Rezultati raziskav kažejo, da ima redna nošnja pomembno vlogo tudi pri dolgoročnem zdravju možganov, pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti in pri splošni kakovosti življenja. V resnici gre za veliko več kot le izboljšanje glasnosti zvokov – gre za podporo celotnemu sistemu, ki omogoča razumevanje sveta okoli nas.

Kaj se dogaja z možgani, če ne poskrbimo za sluh?

Sluh ni pasiven proces. Ušesa zaznajo zvočne valove, vendar je možganom namenjena glavna naloga – ti zvoke dejansko zaznajo in jih pretvorijo v pomen. Zahvaljujoč temu lahko prepoznamo glas bližnje osebe, zaznamo opozorilni signal ali uživamo v melodiji glasbe.

Ko pride do izgube sluha, do možganov ne pride več popolna informacija. Signal je oslabljen ali popačen, zato mora slušni del možganov delati precej več, da zapolni manjkajoče dele. To je podobno, kot če bi poskušali brati knjigo, v kateri manjka polovica črk.

Zaradi tega možgani vključijo tudi druge kognitivne vire, kot so spomin, pozornost in sklepanje. Takšen dodaten napor sčasoma vodi v miselno utrujenost. Mnogi ljudje z izgubo sluha zato ob koncu dneva poročajo, da so izčrpani, čeprav niso počeli nič posebej zahtevnega.

Prav ta napor je tudi eden od razlogov, zakaj se lahko ljudje z izgubo sluha začnejo izogibati družabnim situacijam. Če je vsak pogovor naporen, postane umik iz komunikacije pogosto najlažja rešitev.

Kako slušni aparati pomagajo tudi možganom?

Sodobni slušni aparati niso le preprosti ojačevalniki zvoka. Gre za zelo napredno tehnologijo, ki pomaga možganom ponovno dobiti jasnejši zvočni signal. S tem razbremenijo slušni sistem in omogočijo bolj naravno obdelavo zvoka.

• Pomagajo ohranjati kognitivne sposobnosti

V nevroznanosti pogosto govorimo o pojmu kognitivna rezerva. To je sposobnost možganov, da se prilagajajo staranju in različnim spremembam. Če so možgani stalno obremenjeni z naporom poslušanja, se ta rezerva hitreje izčrpava.

Raziskave so pokazale tudi povezavo med nezdravljeno izgubo sluha in večjim tveganjem za razvoj demence. Nekatere epidemiološke študije celo kažejo, da je izguba sluha eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki jih lahko z ustrezno obravnavo omilimo.

Ko uporabljamo slušne aparate, možgani dobijo bolj jasen signal. Tako lahko več energije namenijo drugim nalogam, kot so razmišljanje, pomnjenje in orientacija v prostoru, ne pa le borbi za razumevanje povedanega.

• Ohranjajo aktivne slušne centre v možganih

Možgani so izjemno prilagodljivi. Ta lastnost se imenuje nevroplastičnost – sposobnost oblikovanja novih povezav med živčnimi celicami.

Če slušni sistem dlje časa ne prejema dovolj zvočnih informacij, se lahko zgodi, da druge čutne funkcije začnejo prevzemati del območij v možganih, ki so bila prej namenjena sluhu. Posledično se sposobnost razumevanja govora še dodatno zmanjša.

Redna uporaba slušnih aparatov možganom zagotavlja stalno zvočno stimulacijo. S tem se ohranja aktivnost slušnih centrov, izboljšuje razumevanje govora in preprečuje nadaljnje slabšanje slušne obdelave.

3. Izboljšujejo socialno in čustveno počutje

Sluh je tesno povezan z našimi odnosi. Omogoča pogovor, smeh, spontano komunikacijo in občutek povezanosti z drugimi.

Ko je komunikacija otežena, se lahko pojavijo frustracija, negotovost ali celo občutki osamljenosti. Ljudje pogosto začnejo izpuščati družabne dogodke ali se v pogovorih umikajo.

Slušni aparati lahko ta krog prekinejo. Ko je pogovor ponovno lažji in bolj naraven, se poveča samozavest v komunikaciji, izboljša razpoloženje in ponovno se vzpostavi občutek vključenosti v družbo.

Zakaj je redna uporaba tako pomembna

Da bi slušni aparati prinesli največ koristi, jih je treba uporabljati redno in dosledno. Občasna uporaba v zahtevnih situacijah običajno ni dovolj, saj možgani potrebujejo stalno zvočno okolje, da se nanj ponovno navadijo.

Prvih nekaj tednov je pogosto obdobje prilagajanja. Zvoki, ki jih dolgo nismo slišali – na primer šumenje listja, zvok hladilnika ali promet v ozadju – so lahko na začetku presenetljivo izraziti. Sčasoma se možgani ponovno naučijo razlikovati med pomembnimi in nepomembnimi zvoki.

Pomembno vlogo ima tudi sodelovanje s slušnim akustikom. Redni kontrolni pregledi omogočajo prilagoditev nastavitev, kar zagotavlja čim bolj naravno in udobno poslušanje.

Slušni aparati kot del skrbi za zdravje

Včasih so slušni aparati veljali predvsem za simbol staranja. Danes pa jih vse pogosteje razumemo kot napredno zdravstveno tehnologijo, ki pomaga ohranjati aktivno življenje in dobro delovanje možganov.

Podobno kot zdrava prehrana ali telesna aktivnost tudi skrb za sluh pomembno prispeva k dolgoročnemu dobremu počutju. Slušni aparati zato niso le pomoč pri poslušanju – so naložba v možgane, v odnose z ljudmi in v kakovost življenja.

Če imate težave s sluhom, vabljeni na brezplačni test sluha.

Če imate slušne aparate, ki večino časa počivajo v predalu, jih velja ponovno vzeti v roke in nadeti na uho. Morda potrebujete pomoč pri uporabi? Naročite se pri vašem slušnem akustiku, povejte da ste jih v zadnjem času neredno nosili in dogovorite se za obisk. Ta bo vaše slušne aparate prilagodil na trenutno stanje sluha in upošteval tudi vaše želje in slušna okolja. Vaši možgani in vaši bližnji vam bodo zelo hvaležni, če boste poskrbeli za svoj sluh.

V slušnih centrih AUDIO BM vam bomo na poti do boljšega sluha radi pomagali.