DEL SLUŠNE REŠITVE, V KATERI NI NITI ENEGA ČIPA

Današnji slušni aparati vsebujejo mikrofone, zmogljive procesorje, sisteme za zmanjševanje hrupa, usmerjene mikrofone in številne druge napredne funkcije. Toda eden od pomembnih delov celotne slušne rešitve nima baterije, procesorja niti ene same elektronske komponente.

To je ušesni vložek.

Na prvi pogled je njegova naloga preprosta: poskrbeti za udobno in stabilno namestitev v ušesu. V resnici pa je ušesni vložek tudi pomemben del akustične poti. Njegova oblika, tesnjenje in prezračevanje vplivajo na to, kako zvok iz slušnega aparata dejansko pride do bobniča. Včasih lahko nekaj milimetrov naredi večjo razliko, kot bi pričakovali.

ISTI SLUŠNI APARAT, DRUGAČEN REZULTAT

Slušni aparat lahko v programski opremi nastavimo zelo natančno, vendar zvok na poti do bobniča ne potuje skozi laboratorijsko vedno enako cev. Potuje skozi človeški sluhovod, ki je pri vsaki osebi drugačen.

Sluhovodi se med ljudmi razlikujejo po obliki, dolžini in prostornini. Razlikuje se tudi, kako in na katerem mestu po meri izdelan ušesni vložek tesni ter koliko odprta ostane akustična povezava z okolico. Ušesni vložek zato ni samo mehanski del, ki drži sistem na mestu, ampak del akustične povezave med slušnim aparatom in ušesom.

Kako pomembno je to, lepo pokaže raziskava, objavljena leta 2025 v strokovni reviji Trends in Hearing. Raziskovalci so pri 123 izkušenih uporabnikih slušnih aparatov v Nemčiji in na Japonskem preverjali, zakaj imajo posamezniki različno korist od kombinacije usmerjenih mikrofonov in sistema za zmanjševanje hrupa pri razumevanju govora v hrupnem okolju.

Med preučevanimi dejavniki je bila prav stopnja zaprtosti akustične povezave v sluhovodu najmočneje povezana s koristjo teh funkcij. Povezava z avdiogramom in rezultatom testa ACT je bila šibkejša, starost pa s koristjo v tej raziskavi ni bila povezana. Avtorji ocenjujejo, da je bil rezultat najverjetneje predvsem posledica delovanja usmerjenih mikrofonov.

KO DEL ZVOKA OBIDE SLUŠNI APARAT

Predstavljajmo si slušni aparat, ki zazna govor pred uporabnikom in hrup iz drugih smeri. Usmerjeni mikrofoni pomagajo poudariti zvok iz želene smeri, sistem za zmanjševanje hrupa pa dodatno obdela vhodni signal.

Pri zelo odprti prilagoditvi lahko del zvoka iz okolice v sluhovod pride neposredno – mimo mikrofonov in procesorja slušnega aparata. Do bobniča tako ne pride samo obdelani zvok, ampak tudi neposreden zvok iz okolice. Bolj kot je ta neposredni zvok prisoten, manj vpliva ima slušni aparat na celoten zvok, ki ga uporabnik na koncu sliši.

Odprtost akustične povezave vpliva tudi v nasprotno smer. Del ojačanega zvoka iz slušnega aparata lahko iz sluhovoda uhaja, kar je posebej pomembno pri nižjih frekvencah. Če uporabnik potrebuje več ojačenja, lahko preveč odprta prilagoditev omeji, koliko ojačenja lahko dejansko dosežemo. Poveča se lahko tudi možnost povratne akustične zanke, ki jo uporabnik običajno zazna kot piskanje slušnega aparata.

ZAKAJ POTEM SLUHOVODA PREPROSTO NE ZAPREMO?

Tudi popolnoma zaprta prilagoditev ima lahko neželene posledice. Ko govorimo, se del nizkofrekvenčne energije lastnega glasu preko kosti in mehkih tkiv prenese v sluhovod. Če je ta dovolj odprt, lahko del energije uide. Če ga zapremo, se je več zadrži v njem.

Posledica je lahko okluzijski učinek: lasten glas postane nenaravno glasen, votel ali bobneč. Nekateri uporabniki občutek opisujejo, kot da bi govorili v sodu. Prav zato ima lahko po meri izdelan ušesni vložek prehod za ventilacijo.

Raziskovalci iz Lübecka so primerjali šest različnih izvedb individualno izdelanih ušesnih vložkov z različnim prezračevanjem. Ugotovili so, da je za okluzijski učinek in akustično povezavo zelo pomembna akustična masa prehoda za ventilacijo, na katero med drugim vplivata njegova dolžina in premer. Pomembna sta tudi oblika vložka in mesto v sluhovodu, kjer vložek tesni.

Zato ni pomembno samo, ali ima ušesni vložek prehod za ventilacijo in koliko milimetrov meri njegov premer. Pomembno je, kako je celoten vložek izdelan in kako se prilega konkretnemu ušesu. To je akustika v nekaj milimetrih prostora.

BOLJ ODPRTO ALI BOLJ ZAPRTO?

Univerzalnega odgovora ni. Bolj odprta prilagoditev lahko zmanjša občutek zaprtosti in okluzijski učinek ter omogoči bolj naravno zaznavanje lastnega glasu. Bolj zaprta prilagoditev lahko omogoči več uporabnega ojačenja, zmanjša uhajanje zvoka in slušnemu aparatu omogoči večji vpliv na zvok, ki pride do bobniča.

Naloga slušnega akustika je zato poiskati ustrezno ravnovesje glede na izgubo sluha, potrebno ojačenje, obliko sluhovoda, možnost nastanka povratne akustične zanke, udobje, zaznavanje lastnega glasu in poslušalne potrebe uporabnika.

PO MERI NE POMENI SAMO, DA SE PRILEGA

Pri po meri izdelanem ušesnem vložku besede »po meri« ne pomenijo samo tega, da njegova oblika sledi ušesnemu odtisu uporabnika. Prilagajamo lahko tudi njegove akustične lastnosti.

V AUDIO BM pri izdelavi ušesnih vložkov uporabljamo 3D skeniranje ušesnih odtisov, digitalno modeliranje in 3D tisk. Pri računalniškem modeliranju določimo obliko vložka, njegove akustične lastnosti in prezračevanje. Zato lahko že navidezno majhna sprememba vložka vpliva na končni zvok, občutek v ušesu in delovanje slušnega aparata.

Individualen pristop pa ni omejen samo na ušesne vložke, izdelane po odtisu. Za vsakega uporabnika posebej skrbno izberemo tudi ušesne vložke v obliki kupol. Kupole so sicer že vnaprej izdelane v različnih velikostih in oblikah, vendar prava izbira še zdaleč ni samoumevna.

Na voljo je pravo bogastvo različnih izvedb – od zelo odprtih kupol, ki sluhovoda skoraj ne zapirajo, do bolj zaprtih in dvojnih izvedb, ki omogočajo večje tesnjenje. Razlikujejo se tudi po velikosti, obliki, načinu prezračevanja, stabilnosti v sluhovodu in drugih konstrukcijskih podrobnostih.

Izbira kupole zato ni odvisna samo od tega, katera uporabniku fizično ustreza. Upoštevamo obliko in velikost sluhovoda, vrsto in stopnjo izgube sluha, potrebno ojačenje posameznih frekvenc, izbrani slušni aparat oziroma zvočnik ter občutek pri nošenju.

Tudi razlika med dvema na videz zelo podobnima kupolama je lahko pri poslušanju precejšnja. Sprememba velikosti ali izvedbe kupole spremeni akustične razmere v sluhovodu, s tem pa tudi način, kako uporabnik zaznava zvok slušnega aparata.

Zato pri izbiri ne iščemo zgolj kupole, ki »gre v uho«, temveč takšno, ki skupaj s slušnim aparatom tvori čim bolj ustrezno celoto. Prava izbira je ravnovesje med akustičnimi zahtevami, udobjem, stabilnostjo in potrebami posameznega uporabnika.

KAKO VEMO, KAJ SE DEJANSKO DOGAJA V UŠESU?

Programska oprema lahko predvidi, kako naj bi slušni aparat deloval, vendar ima vsak sluhovod svoje akustične lastnosti. Z meritvami v realnem ušesu (REM) lahko objektivno preverimo, kako slušni aparat dejansko deluje v posameznikovem sluhovodu, in njegovo nastavitev po potrebi natančneje prilagodimo.

REM ne meri, kako uporabnik zvok subjektivno doživlja. Zato meritve dopolnimo s pogovorom o njegovih izkušnjah in potrebah. Dober rezultat nastane s povezovanjem meritev, strokovnega znanja in uporabnikove dejanske izkušnje.

Ponosni smo na dejstvo, da v vseh AUDIO BM slušnih centrih pri prilagajanju slušnih aparatov izvajamo tudi meritve REM.

POGOSTA VPRAŠANJA

Zakaj je izbira ušesnega vložka zelo pomembna?

Vsak od nas ima unikaten sluh in sluhovod. Z individualno izbiro ušesnega vložka poskrbimo za optimalno akustično rešitev, udobje in stabilnost.

Ali je popolnoma zaprt ušesni vložek vedno najboljša rešitev?

Ne. Bolj zaprta prilagoditev lahko omogoči več ojačenja in boljši nadzor nad obdelanim zvokom, lahko pa poveča občutek zaprtosti in spremeni zaznavanje lastnega glasu.

Ali lahko nekaj milimetrov pri prezračevanju res spremeni zvok?

Da. Raziskave kažejo, da dimenzije prehoda za ventilacijo in mesto tesnjenja ušesnega vložka vplivajo na občutek zaprtosti in akustično povratno povezavo med slušnim aparatom in ušesnim vložkom.

MAJHEN DEL, KI GA NE SMEMO PODCENJEVATI

Ko govorimo o razvoju slušnih aparatov, običajno omenjamo nove procesorje, mikrofone in algoritme. Toda na zadnjem delu poti proti bobniču digitalna tehnologija ponovno postane akustika.

Prav tam lahko optimalen ušesni vložek pomembno vpliva na to, koliko zmogljivosti slušnega aparata bomo v konkretnem ušesu dejansko lahko izkoristili.

Ušesni vložek zato ni samo kos materiala, ki poskrbi, da vse ostane na svojem mestu. Je pomemben del celotne slušne rešitve.

V AUDIO BM slušnih centrih zagotavljamo vse vrste ušesnih vložkov. Izkušeni slušni akustiki bodo glede na vaš sluh, obliko sluhovoda, izbrani slušni aparat in vaše želje poiskali rešitev, ki bo zagotavljala čim boljše ravnovesje med kakovostjo zvoka, udobjem in stabilnostjo.

Ker je lahko tudi na videz majhna razlika v obliki, tesnjenju ali prezračevanju zelo pomembna, izbire ušesnega vložka ne prepuščamo naključju. Prava kombinacija slušnega aparata in ušesnega vložka je namreč eden od ključev do tega, da lahko uporabnik čim bolje izkoristi možnosti sodobne tehnologije v slušnih aparatih.