DEMENCA IN SLUH

Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, 21. september 2021

 

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali negovalnega osebja.
Zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.

 

Najpogostejši tip demence je Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene okoli 60 % obolelih in pomeni napredujoč upad miselnih sposobnosti.

V večini primerov predpisana zdravila za demenco bolezni ne zdravijo, upočasnijo le njeno napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato zelo pomembno, saj pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja.
Če smo pozorni, lahko začetne simptome pravočasno zaznamo in tako vplivamo na razvoj bolezni oziroma preprečimo, da bi se ta razvila.

 

Nekateri simptomi na katere je dobro biti pozoren, so:

  • Pomanjkanje nepretrganega (konsistentnega) razmišljanja (ko eno misel izgubimo in nekaj drugega prevzame našo misel).
  • Postopna izguba spomina.
  • Zmeda v govoru in načinu izražanja, na primer ko sredi stavka spremenimo temo ali pozabimo, o čem smo začeli govoriti.
  • Pešanje v razumevanju enostavnih stvari (kako združiti dva elementa).
  • Težave pri oceni situacije. Na primer, nahajate se na prehodu za pešce, približuje se vam avto in ne morete oceniti, ali je varno, da prečkate cesto ali ne.
  • Med simptome sodi tudi občasno nenavadno socialno vedenje. Na primer, takšna oseba svoje bližnje pogosto pripelje v zadrego.

Raziskave kažejo, da lahko slabšanje oziroma izguba sluha v srednjih letih viša tveganje za razvoj demence v poznejših letih.


S kombinacijo redne miselne aktivnosti, druženja, pravega življenjskega stila in dobrega nadzora nad pridruženimi boleznimi, lahko pojav demence za nekaj časa odložimo.

Starejši ljudje po večini slabše slišijo in vidijo, kar lahko pripelje do nedruženja s sovrstniki, prijatelji. Sčasoma se lahko njihove kognitivne sposobnosti zmanjšajo do te mere, da se lahko bolezen demence pojavi prej, kot bi se lahko ob redni uporabi tehnično – medicinskih pripomočkov med katere lahko štejemo tudi slušne aparate.

 


Ne zanemarite slabega sluha

Kot kaže študija iz Tajvana, je lahko eden od dejavnikov za razvoj demence tudi gluhota. Pri pregledu 16.000 ljudi so raziskovalci ugotovili, da so imeli tisti, ki so se v starosti med 45 in 64 let začeli soočati s slabšim sluhom, večjo verjetnost za nastanek demence kot tisti, ki tovrstnih težav niso imeli.

Povezava med demenco in naglušnostjo je sicer znana že dlje. Gre za to, da lahko izguba akustičnih stimulansov pri posameznikih spodbudi nastanek demence, saj se zaradi naglušnosti pogosto začnejo odmikati od družabnega življenja in tako možganom zagotavljajo vedno manj impulzov. Hkrati so hitreje dovzetni za nastanek depresije, ki je ena od glavnih dejavnikov za nastanek demence. Če je oseba naglušna in ne uporablja slušnih aparatov, predvidevajo strokovnjaki, posamezniki na neki način tudi ne trenirajo možganov.

Zato vsem, ki začnejo opažati, da imajo težave s sluhom, svetujejo nošenje slušnega aparata. Večina se sprva sploh ne zaveda, da slabo slišijo. Eden od prvih znakov, da ne slišite, kot bi morali, je, da vas na cesti kaj preseneti, ker tega niste slišali. Ali ko se vam zdi, da ljudje okoli vas momljajo. Najhuje je, da ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja slušnega aparata, zaradi slabšega vida pa nas ni prav nič sram in gremo takoj po očala. A kot piše v slikanici Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!, nam ravno ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom, so zapisali.

 

Zakaj je koristno ukvarjanje z glasbo?

Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje.

Aktivno ukvarjanje z glasbo, bodisi petje, bodisi igranje inštrumenta, zagotovo z razvojne perspektive pomeni eno izmed dejavnosti, ki najbolj celostno vplivajo na človeka. Glasbena dejavnost pri otrocih spodbuja psihomotorični, miselni in čustveno-socialni razvoj.

Prav tako to velja za odrasle in za starejše, saj je celo življenje pomembna aktivna skrb za ohranjanje možganov v dobri kondiciji. Torej je glasba koristna celo življenje. Da bi glasbo lahko ustvarjali in slišali, pa je neprecenljiv sluh.

 

Ukvarjanje z glasbo je najboljši možganski fitnes

Rezultati se odsevajo v kratkoročnih psihofizičnih spremembah na ravni možganskega delovanja, dolgotrajno ukvarjanje z glasbo pa vodi do anatomskih sprememb v človeških možganih. Aktivno ukvarjanje z glasbo glede na svoje pozitivne učinke za vsakega otroka bi moralo biti tako pomembno kot zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Že starodavne civilizacije so se tega dobro zavedale in v glasbi prepoznavale zakone delovanja vesolja, s katerimi lahko učinkujemo na posameznika, pa tudi na celotno družbo. Tako so glasbo uporabljale v zdraviteljske in tudi izobraževalne namene. V sodobni družbi se kljub številnim raziskavam, ki potrjujejo izjemno pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo, glasbeni dejavnosti še vedno ne posveča dovolj pozornosti in časa.

 

Kako so povezani glasba, sluh in demenca?

Če poskrbimo za svoj sluh, zmanjšamo tveganje za nastanek demence. To razkrivajo številne raziskave.

Glasba ima velik pomen v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.

Raziskovalec Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost.

Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane.

Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji. Da lahko komuniciramo in poslušamo glasbo, pa moramo slišati. Poskrbite za svoj sluh, zmanjšajte tveganje za nastanek demence in uživajte v glasbi. Obiščite najbližji AUDIO BM slušni center.

 

Zgodnja identifikacija izgube sluha in uspešna rehabilitacija sluha lahko ublaži negativne učinke izgube sluha.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
0