PAMETNI SLUŠNI APARATI. PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST

Kako je potekal razvoj slušnih aparatov?

Včasih so bili slušni aparati zgolj analogni ojačevalci zvoka. Neselektivno so okrepili vse zvoke. Pomembne in nepomembne. Mnogi se še spomnijo, da je bilo poslušanje precej moteno zaradi poudarjenih šumov in pogostega piskanja. Sluhovod je bilo potrebno z ušesnim vložkom popolnoma zapreti, kar tudi ni bilo prijetno in naravno. Prenekateri naglušni se niso uspeli navaditi na takšne slušne aparate. Žal se zaradi nepoznavanja novosti in zaradi dolgega obdobja, ko napredek v slušnih aparatih ni bil velik, slušnih aparatov še sedaj drži slab sloves, čeprav pametni slušni aparati delujejo drugače. Spoznajmo nekaj podrobnosti.

Kaj se je spremenilo v slušnih aparatih?

Vse! Tehnologija se je iz analogne spremenila v digitalno. Slušni aparati so že pred leti postali pametni. Nič več ne ojačujejo vseh zvokov enako. Če zaznajo povečan hrup, tega okrepijo manj, kot okrepijo govor. Skrb za odlično slišnost in razumevanje govora je prioriteta. Največji izziv so še vedno okolja, kjer je ob prisotnosti hrupa več sogovornikov. Najnovejši pametni slušni aparati tudi tukaj zagotavljajo odlične rezultate. Po zaslugi sprotnih povratnih informacij (UNITRON Patient Insights), ki jih uporabniki slušnih aparatov preko brezplačne aplikacije na enostaven način sporočajo v oblak, so slušni aparati vsak dan pametnejši. V odvisnosti od preferenc uporabnikov v različnih situacijah se algoritmi, ki delujejo v slušnih aparatih učijo. Ko ponovno nastopi podobna slušna situacija, kot je že bila, slušni aparati samodejno preklopijo v najprimernejše delovanje za prepoznano slušno okolje.

Kakšna okolja slušni aparati ločijo?

Prepoznavajo desetine okolij. Najpomembnejša so na primer: pogovor v tišini, pogovor v skupini, pogovor v hrupu, glasba … Če uporabnik želi drugačno nastavitev, kot je samodejna, jo lahko po svoji presoji spremeni. Vse več uporabnikov za brezžično upravljanje in učenje slušnih aparatov uporabljajo kar svoj pametni telefon.

Kaj še omogoča povezava slušnih aparatov s pametnim telefonom?

Izpostavili bi prostoročno telefoniranje, ki je silno preprosto. Telefona ni potrebno niti prijeti v roke. Ko uporabnik prejme dohodni klic, se zvonjenje prenese v slušna aparata. Tako naglušna oseba klica zagotovo ne presliši. Sprejem klica se izvede z dotikom enega slušnega aparata, glas klicočega pa se posluša kar preko obeh slušnih aparatov. To je izvrstno saj zagotavlja zelo kakovostno in enostavno telefoniranje. Poleg prostoročnega telefoniranja lahko uporabnik s slušnimi aparati brezžično posluša tudi glasbo, navigacijske napotke, Viber, Skype …

Ali je izboljšano tudi poslušanje televizije?

Poslušanje televizije s slušnimi aparati še nikoli ni bilo tako enostavno in kakovostno, kot sedaj. Tudi televizijo namreč lahko povežemo s pametnimi slušnimi aparati. Še pred kratkim je za brezžično povezavo bila potrebna dodatna vmesna naprava. Sedaj se zvok iz televizije prenese neposredno v slušna aparata. Tako se povsem izločijo negativni vplivi razdalje, hrupa in odmeva na zvok. Televizija se posluša v stereo tehniki, zvok pa je kristalno jasen.

Katera tehnologija omogoča brezžično povezljivost?

Tehnologija Bluetooth, mednarodni standard za brezžično povezljivost, je na čelu revolucije, ki uporabnikom slušnih aparatov omogoča povezovanje z drugimi napravami. Bluetooth je le eden izmed številnih brezžičnih protokolov, ki jih najdemo v slušnih aparatih in je najpogostejša povezava do potrošniške elektronike, ki jo ljudje uporabljamo vsak dan. Ljudje, ki uporabljajo slušne aparate, opremljene s tehnologijo Bluetooth, se lahko povežejo s pametnimi telefoni, tabličnimi računalniki, avtomobilskimi radii in navigacijo, računalniki, televizorji in oddaljenimi mikrofoni.

Bluetooth tehnologija izboljšuje možnosti, da lahko odlično slišite v skoraj kateremkoli okolju.

Kateri je največji problem naglušnih, ki uporabljajo slušne aparate?

Tudi ko so zvoki dovolj glasni, naglušnim pogosto niso dovolj jasni. Zato je izjemno koristno, če slušni aparati zvoke izboljšajo in če zvoki pridejo neposredno v uho. Uporabniki sodobnih pametnih slušnih aparatov poročajo, da glasba in televizija na primer zvenita bolje, če so slušni aparati brezžično neposredno povezani s predvajalnikom ali televizijo preko Bluetooth. Preden se je Bluetooth začel uporabljati v slušnih aparatih, so uporabniki potrebovali ločen kos opreme, imenovan “streamer”, za prenos signala Bluetooth iz druge naprave. Medtem ko je Apple leta 2013 predstavil lastniški protokol Bluetooth za povezovanje slušnih aparatov z napravami Apple, je letos Unitron predstavil svoje slušne pripomočke na tehnologiji DISCOVER, da se lahko uporabniki slušnih aparatov povežejo s telefoni Android, iPHONE in katero koli drugo napravo, ki podpira Bluetooth, brez uporabe streamerja.

Tudi pogovor v hrupnem okolju je s pametnimi slušnimi aparati lažje razumeti. V nekaterih situacijah imajo uporabniki možnost, da svoje slušne pripomočke, ki podpirajo Bluetooth, povežejo z dodatnimi osebnimi mikrofoni – ali celo uporabljajo svoj pametni telefon kot mikrofon – za pretakanje glasov, ki jih želijo slišati neposredno v uho. V hrupni restavraciji lahko na primer pametni telefon predajo partnerju na večerji, da se pogovorita.

Pametni slušni aparati in umetna inteligenca (UI)

Brez dvoma ste v svojem življenju že naleteli na umetno inteligenco, ampak ali ste vedeli da lahko s pomočjo pametnih slušnih aparatov personalizirate vaš sluh?

Umetna inteligenca (UI) se danes uporablja za marsikaj. Sega od preproste umetne inteligence, ki pomaga predlagati vaš naslednji Netflixov film, do kompleksnega strojnega učenja naprav, ki lahko napoveduje prihodnje rezultate na podlagi tega, česar so ga ljudje naučili. Lahko »trenirate« tudi vaše pametne slušne aparate.

Izraz umetna inteligenca se je pojavil sredi 50ih let in je danes prisoten že skoraj v vsakem domu. Razlog je v tem, da nam umetna inteligenca olajša vsakodnevno življenje. Na delu je na primer ko vam daje priporočila za vaš naslednji dopust, film, nakup … karkoli si zaželimo.

Umetna inteligenca je na delu takrat, ko človek usposobi sistem ali stroj za izvajanje naloge, ki bi jo človek zmogel izvesti, vendar počasneje od stroja.  Na primer iskanje najhitrejše poti z ogledom zemljevida. Z dobro mero treninga lahko umetna inteligenca predvidi različne možne izide.

Globlji sistem umetne inteligence, imenovan strojno učenje, lahko napoveduje rezultate na podlagi tega, česar so ga ljudje naučili, čeprav nikoli ne moremo biti prepričani, da je rezultat 100% pravilen. Torej umetna inteligenca lahko naredi veliko stvari, ki nam pomagajo izboljšati kvaliteto življenja, vključno z izboljšanim poslušanjem preko pametnih slušnih aparatov in aplikacij. A četudi se UI včasih zdi pametnejša od ljudi, ne pozabimo, da sistem usposabljajo ljudje in bo umetna inteligenca vedno potrebovala ljudi za vnos informacij, ažuriranje informacij, validacijo rezultatov in doseganje ciljev.

Kaj še prinaša prihodnost na področju pametnih slušnih aparatov?

Ker se slušni aparati nosijo 14 ur na dan, nekateri se celo povezujejo na internet, imajo potencial kot naprave za spremljanje zdravja, kar je pomembna korist glede na povečana zdravstvena tveganja. Če imajo slušni aparati merilnike pospeška lahko z njimi spremljamo podatke o gibanju in lahko na primer javijo, če se zazna padec osebe.

Pričakujemo lahko, da bomo s slušnimi aparati merili temperaturo, srčni utrip … Obstaja neverjeten svet možnosti! Slušni aparati vse bolj prevzemajo različne funkcije, ki si jih v slušnih aparatih še pred kratkim nismo mogli niti zamisliti.

Kdaj je pravi čas za slušne aparate?

Kdaj je pravi čas za slušne aparate, je eno izmed težjih vprašanj, sploh če ne veste kje in kako dobiti odgovore. V glavi se vam poraja veliko vprašanj, kot na primer: »Ali sploh slabo slišim? Kako ugotovim, da slabo slišim? Ali je bolje, da počakam ali se čim hitreje odločim za slušni pripomoček?«

Če ne veste, kako slišite vi ali vaši svojci, obiščete najbližji AUDIO BM slušni center in sluh brezplačno ter brez napotnice preverite.

Kaj se zgodi, če odlašamo predolgo?

To je tako, kot če umetni inteligenci ne bi zagotavljali podatkov. V primeru naglušnosti možganom ne zagotavljamo informacij o zvokih, ki nas obdajajo. Posledično možgani sčasoma niso več vešči prepoznavanja zvokov in govora. Zavedajmo se, da poslušamo z možgani. Raziskave tudi kažejo, da se v primeru neukrepanja poveča tudi tveganje za demenco. Slušni aparati niso več tabu ampak so moderni pripomočki s katerimi si zvišamo kvaliteto življenja.

Iskanje

+
0