slusni-aparat-je-potrebno-natancno-nastaviti-sicer-ni-ucinka-delo-audiobm-svetovanje

SLUŠNI APARAT SE NE KUPUJE KAR NA PAMET

»Univerzalen slušni aparat, ki bi ustrezal vsem uporabnikom, ne obstaja,« pravi Boris Horvat Tihi, predsednik Odbora naglušnih pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Svari pred običajno ugodnimi nakupi slušnih aparatov v trgovinah ali po spletu. Sluš­ni aparat mora specialist ustrezno nastaviti glede na območja izgube sluha, ki je pri vsakem posamezniku drugačno.

V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina je pred tem, da ga bo kmalu začela uporabljati, zad­nja tretjina pa so tisti, ki si nikakor nočejo priznati izgube sluha in se raje umikajo iz družbe in v svoj svet. Na leto se na novo izda nekaj manj kot 15.000 slušnih aparatov. »Pot, kako priti do sluš­nega aparata, je pri nas dobro zastavljena, žal je vsi, ki bi ga potrebovali, ne uporabijo,« pravi Boris Horvat Tihi.

Raziskave kažejo, da okoli štiri odstotke ljudi izgubi sluh do 20. leta, med 20. in 65. letom se to zgodi približno desetini, največ slabo slišečih pa je med starejšimi. Že skoraj polovica vseh oziroma vsak drugi starejši ima težave s sluhom. »Starostna doba se podaljšuje in povečuje se tudi število ljudi, ki potrebujejo slušni aparat. To pa pomeni, da je veliko tudi ljudi, ki nasedejo različnim prevarantom, ki obljubljajo nemogoče,« pravi sogovornik.

Čudežne kapljice

Pred leti je bila kar obsežna reklamna akcija za čudežne kapljice, s katerimi naj bi si povrnili sluh. Enako sporna je bila nedavna ponudba ene od večjih trgovin, ki je na blagajni, med čokoladicami in žvečilnimi gumiji, ponujala univerzalne slušne aparate za deset evrov. Za uporabnike so škodljive tudi vse druge ponudbe, ki ponujajo nakup »pametnih slušnih aparatov«. »Sicer korektno opisujejo vse simptome in težave uporabnikov ob izgubi sluha,« pravi Boris Horvat Tihi, »vendar me kot dolgoletnega uporabnika in uradnega predstavnika naglušnih zelo motita usmerjanje v spletno nakupovanje in enostranski prikriti marketing.« Nakup slušnega aparata nam­reč ni dovolj.

»»Pot, kako priti do slušnega aparata, je pri nas dobro zastavljena, žal je vsi, ki bi ga potrebovali, ne uporabijo,« pravi Boris Horvat Tihi. Foto arhiv ZDGNS

»Laična javnost si predstavlja, da je s slušnimi aparati tako kot z očali: da ko ga imaš, vse slišiš in razumeš, kar se govori,« pravi Boris Horvat Tihi. V resnici je treba vsak slušni aparat ustrezno prilagoditi uporabniku oziroma ga nastaviti glede na območja izgube sluha, ki so pri vsakem posamezniku specifična in povsem individualna. »Sam zdaj testiram nadstandardni sluš­ni aparat in sem bil, se mi zdi, že šestkrat pri uradnem dobavitelju, da sva s skupnim trudom našla optimalne nastavitve,« pravi sogovornik.

To so računalniki v malem

Novejši slušni aparati, razloži, so dejansko pravi računalniki v malem in je z njimi mogoče nastavljati barve glasu, visoke in nizke tone, izločiti moteče šume in poudariti samo govor. To pomeni, da slušni aparat prilagodijo posamezniku. Poleg tega ponujajo možnost povezave s telefonom in prostoročni govor, spremljanje televizije in različnih predavanj, sestankov, gledaliških predstav, konferenc, seminarjev ali koncertov prek slušne zanke in drugo. Šele ustrezno nastavljen slušni aparat omogoči tisto, kar pravi slušni aparat tudi mora: da uporabnik z njim sliši in razume povedano.

»Če slušni aparat ni natančno nastavljen, je brez učinka. To je tudi eden bistvenih razlogov, da marsikateri, ki je bil plačan s sredstvi zavoda za zdravstveno zavarovanje, obleži v predalu,« pravi Boris Horvat Tihi, predsednik Odbora naglušnih pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Neizpodbitno je dejstvo, ki ga poudarja tudi zdravniška stroka, da naglušnost ali izguba sluha nista ozdravljivi, sta pa tehnično rešljivi z ustrezno strokovno podporo. To uporabnikom lahko ponudijo dobavitelji s koncesijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki so tudi strokovno usposobljeni tako za svetovanje kot rehabilitacijo.

»O uporabi slušnih aparatov pa je treba izpostaviti še nekaj: vsak, ki ni ustrezno in strokovno nastavljen v skladu z izgubo sluha uporabnika, lahko resno in trajno dodatno poškoduje sluh,« opozarja Boris Horvat Tihi, ki še dodaja, da so vsem, ki potrebujejo kakršenkoli nasvet, vedno na razpolago vsi, ki uradno delujejo na tem področju, torej tudi v društvih in Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Simona Fajfar, 24. 5. 2021, Delo

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1598 ocen
×
js_loader