Znakovni-jezik-vpisan-v-ustavo-Slovenija-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-novice

SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK VPISAN V USTAVO

Slovenija je postala prva država na svetu, ki je v ustavo vključila jezik gluhoslepih. Poslanci so razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolni s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Poslanske skupine so izrazile zadovoljstvo, da bo gluhim, naglušnim in gluhoslepim lažje pri uveljavljanju enakih možnosti.

Ustava se dopolnjuje z novim 62. a členom, ki se glasi:
“Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.”

Predlog za spremembo ustave, s katero bi umestili znakovni jezik v ustavo, je podala vlada na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, podprli pa so ga tudi v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan. Poslanske skupine so v predstavitvi stališč izrazile zadovoljstvo, da so naredili zadnji korak za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Poudarili so tudi pomen nadaljnjih korakov pri uresničevanju te ustavne pravice v praksi.

Umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih pomeni velik korak k zagotavljanju enakih možnosti in lažjemu vključevanju gluhih, naglušnih in oseb s polžjim vsadkom, ki so uporabniki slovenskega znakovnega jezika, ter uporabnikov jezika gluhoslepih v družbo. Možnost za sporazumevanje je nujna in osnovna, če človek želi polno delovati. Zato je izjemnega pomena, da imajo gluhi in gluhoslepi možnost sporazumevanja in s tem vključitev v življenje. S tem so lahko enakopraven člen skupnosti. Komunikacija s svetom v najširšem smislu je ključna za socialno vključevanje v družbo, artikuliranje besed je temelj denimo za družbeno življenje in kulturno-umetniško udejstvovanje.

Številni se vse življenje spopadajo s hendikepom zaradi pomanjkanja komuniciranja in težjega vključevanja v družbo, nekateri pa ta hendikep doživijo pozneje zaradi starosti ali bolezni. Onemogočeno jim je samostojno vključevanje v izobraževanje in so težje zaposljivi.

V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 ljudi ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih ljudi, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 ljudi pa uporablja slušni aparat.

Vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS je na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek. Sedaj se pričakuje, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo.

Slovenija je s sprejetjem predloga po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki ureja znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati pa je prva na svetu, ki je na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih. Predsednik republike Borut Pahor je po sprejemu ustavnega zakona, po katerem je ustava dopolnjena s pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika dejal. “Zelo sem prevzet nad trenutkom, ki sem mu priča. Smo na predvečer praznika ustanovitve naše države in konec tega leta bo minilo 30 let od sprejema ustave,” je nagovor v predsedniški palači začel Pahor. Današnja sprememba ustave po njegovih besedah orje ledino v ustavni teoriji in praksi tako v Evropi kot v svetu, so sporočili iz urada predsednika republike. Kot je poudaril predsednik republike, morajo biti prav zaradi razlik med nami vzpostavljeni pogoji, da smo vsi enakovredni, enakopravni in enako spoštovani. “Predvsem pa, da imamo vsaj približno enake možnosti, da uveljavimo naše človeško dostojanstvo in naše talente,” je povedal.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1523 ocen
×
js_loader