Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ZNOTRAJ NAJTIŠJE SOBE NA SVETU

Če v tej sobi stojimo dovolj dolgo, lahko slišimo naš srčni utrip. Zvonjenje v ušesih postane oglušujoče. Slišimo lahko vsak premik telesa. Ko se premikamo, je slišati kot bi škripale kosti. Sčasoma izgubimo ravnotežje, ker nam absolutno pomanjkanje odmeva sabotira naše prostorsko zavedanje.

V tihi sobi na Microsoftovem sedežu v ​​Redmondu v Washingtonu je ves zvok iz zunanjega sveta nedostopen. Vsak zvok, katerega pa ustvarijo v sobi, ekspresno hitro zamre. Ta soba se imenuje tudi “anehogena” komora, ker sploh ne ustvarja odmeva – zaradi česar je zvok ploskanja naravnost zastrašujoč in grozljiv.

Hrup v ozadju v sobi je tako zelo ničen, da se že približa najnižji meji, ki jo teoretizirajo matematiki, absolutni ničli zvoka. Če bi lahko še šli pod to mejo, bi prišli do vakuuma ali popolne odsotnosti zvoka. Microsoftova tiha soba je najtišje mesto na svetu.

Oglušujoča tišina

Soba ponuja zelo nenavadno senzorično izkušnjo.

“Takoj ko vstopiš v sobo začutiš nenavadno in edinstveno senzacijo, ki jo je težko opisati,” je zapisal Hundraj Gopal, znanstvenik za govor in sluh ter glavni oblikovalec anehoične komore pri Microsoftu.

“Večina ljudi doživlja odsotnost zvoka kot oglušujočo izkušnjo, dobijo občutek polnosti v ušesih in/ali nekaj zvonjenja v ušesih. Zelo tihi zvoki postanejo zelo slišni, ker je zvok okolja izjemno nizek. Ko obrnete glavo, lahko slišite to gibanje. Slišiš dihanje in to dihanje je precej glasno,” je dejal.

Gopal pojasni, da so v resničnem svetu naša ušesa nenehno podvržena določeni ravni zvoka, ker na naše bobniče vedno pritiska nekaj zračnega pritiska. Toda ob vstopu v anehoično sobo ta stalni zračni pritisk na bobniče izgine, saj arhitektura sten sobe ne proizvede popolnoma nobenega odboja zvoka. “To je za telo popolnoma nova in edinstvena izkušnja,” je zapisal.

Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-3-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje
Tiha soba Microsoft, Redmond, Washington, ZDA

Betonska čebula

Za doseganje izjemne tišine je soba zasnovana s strukturo, ki še najbolj spominja na čebulo. Več plasti, kot pri čebuli, preprečuje vdor zvoka iz zunanjega sveta.

Strukturirana je iz šestih slojev betona in jekla. Nekoliko je tudi odmaknjena od okoliške stavbe. Soba počiva na vrhu vzmeti za dušenje vibracij. V notranjosti so v strop in v vse stene nameščeni klini iz steklenih vlaken, ki razbijajo zvočne valove, preden se ti lahko odbijejo od sten. Tla pa predstavlja mreža visečih kablov, ki so medsebojno prepleteni in iz takšnih materialov, ki absorbirajo zvok.

“Potreboval sem dobro lokacijo v kampusu, kjer so bile izmerjene ravni hrupa v stavbi primerno nizke. Notranjost stavbe sem moral načrtovati tako, da sem lahko komoro ugnezdil šest nivojev globoko. Zgraditi smo morali posebne betonske stena debeline 30,48 cm (12”), ki obdajajo komoro, da bi preprečili dotok zvoka iz okolice. Posebno pozornost smo morali posvetiti popolnoma vsakemu detajlu, ki bi lahko oddajal zvok od zunaj navznoter v komoro, na primer izoliranje dovodnih cevi brizgalk in požarnega alarma ali oblaganje dovodnih in povratnih kanalov z dodatnim materialom, ki absorbira zvok.”

Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-2-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje
“Oblikovanje, načrtovanje in sama gradnja je trajala nekaj več kot leto in pol,” je potrdil Gopal.

“Samo tako smo lahko dosegli končni rezultat, ki v notranjosti komore znaša kar -20,3 dBA. To pomeni, da je zunanji hrup v komori 20,3 dB pod pragom človeškega sluha.”

Za primerjavo, eden najtišjih zvokov, ki ga lahko slišimo v mirni navadni sobi je umirjeno dihanje, ki proizvede okoli 10 dB.

Več zanimivosti

Microsoftova komora je trenutno v Guinnessovem rekordu registrirana kot najtišje mesto na svetu. Ta naziv je leta 2015 pridobila na račun podobne komore v Orfield Labs v Minneapolisu. Toda za razliko od Microsoftove je ta odprta za javnost in je že postala prava turistična atrakcija.

“Prejmemo na tisoče prošenj. Ljudje, ki prihajajo iz celega sveta, so skoraj vsak teden tukaj in skoraj vedno so navdušeni nad izkušnjo. Ni dvomljivega odziva, saj gre zgolj za telesno izkušnjo iz katere se ne moremo nič naučiti ali šele zdaj verjeli.” je zapisal Steve Orfield, ki je zgradil lasten laboratorij in anehoično komoro v stavbi, v kateri je bil nekoč Studio 80 – znani snemalni studio, v katerem so Bob Dylan, Prince in Cat Stevens snemali svoje albume.

Po besedah ​​Orfielda na izkušnjo nekoliko vpliva kraj, kjer je bil nekdo tik pred vstopom v komoro. Ob prehodu iz glasnega okolja bo težje v celoti zaznati tišino. Šteje tudi kakovost sluha: starejši kot ste, težje se prilagodite in v celoti cenite tišino.

Priporoča tudi ugašanje luči. “Večina izkušenj senzorične prikrajšanosti vključuje izklop vsake razsvetljave, tako da ste v slišni in vizualni tišini, brez čutnega hrupa. V teh okoliščinah bo večina ljudi po kratkem času izgubila ravnotežje.”

Orfield, ki je raziskoval vpliv hrupa na ljudi z degenerativnimi boleznimi, kot je demenca, je prav tako opozoril, da obiskovalci, ki trpijo za avtizmom, ADHD-jem in drugimi motnjami tesnobe ali preobčutljivosti, dojemajo komoro kot sproščanje in umirjanje.

Za kaj se komore uporabljajo?

Anehoične komore se običajno uporabljajo za raziskovanje samega zvoka ali zvokov, ki prihajajo iz različnih izdelkov z visoko stopnjo znanstvene zanesljivosti.

Microsoft ga uporablja za zvočno opremo, kot so mikrofoni, sprejemniki, slušalke in zvočniki, ali za analizo klikov in zvokov, ki prihajajo iz računalniških naprav, kot so tipkovnice, miši, ventilatorji in moduli za osvetlitev ozadja na zaslonih na dotik. V teh komorah so raziskovali pri liniji tabličnih računalnikov Surface, pri igralni konzoli Xbox in očalih virtualne resničnosti HoloLens VR. Tudi različna programska oprema, v kateri prevladuje avdio komponenta, kot npr. Skype in virtualni asistent Cortana, so bili testirani v tej komori.

Ker je komora v laboratoriju Orfield Labs edina pooblaščena v neodvisnem laboratoriju v ZDA, privablja še širši spekter podjetij in izdelkov: medicinski defibrilatorji, aparati za apnejo med spanjem, slušni aparati, srčni ventili, avtomobilski deli, računalniki in trdi diski.

Kljub govoricam “svetovnega rekorda” za čas, ki ga je oseba neprekinjeno preživela v tihi komori, takšen rekord ne obstaja in takšnih izzivov niti ne spodbujajo, čeprav po besedah ​​Orfielda prejemajo veliko prošenj ljudi, ki želijo “premagati rekord”.

“V komori sem največ časa preživel približno 45 minut in ker imam mehansko srčno zaklopko, jo vedno dobro slišim,” je zapisal Orfield.

“Najdaljši čas neprekinjenega bivanja v komori je približno 55 minut,” je potrdil Gopal pri Microsoftu. “Opazil sem, da obstajajo ljudje, ki lahko ostanejo v notranjosti komore približno 30 minut. Toda drugi so prosili, da gredo ven v prvih nekaj sekundah.”

Iskanje

+
0