SLUH JE VEČ KOT LE ZAZNAVANJE ZVOKOV – POMEMBNA SPOZNANJA Z 8. SLOVENSKEGA POSVETA O REHABILITACIJI SLUHA
Slišati še ne pomeni vedno tudi razumeti. In uspešna rehabilitacija sluha ni odvisna zgolj od sodobne tehnologije, temveč tudi od pravočasnega ukrepanja, strokovne podpore, vztrajnosti in sodelovanja. To je eno najpomembnejših sporočil 8. slovenskega posveta o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom, ki je 13. in 14. novembra 2026 potekal v Mariboru.
V AUDIO BM slušnih centrih podpiramo strokovna srečanja, ki prispevajo k napredku na področju slušne rehabilitacije, izmenjavi znanja in izboljševanju kakovosti življenja oseb z izgubo sluha. Zato smo z veseljem podprli tudi letošnji posvet.
Dogodka smo se udeležili tako s predstavitvijo našega podjetja in dejavnosti kot tudi s pozornim spremljanjem številnih zanimivih strokovnih predavanj. Srečanje je bilo priložnost za pridobivanje novih znanj, izmenjavo izkušenj in povezovanje s strokovnjaki, ki se vsakodnevno posvečajo obravnavi oseb z različnimi stopnjami izgube sluha.


Čeprav je bil posvet prvenstveno namenjen rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom, so bila številna predstavljena spoznanja izjemno pomembna tudi za uporabnike slušnih aparatov in vse, ki opažajo težave s sluhom, vendar slušnih pripomočkov še ne uporabljajo.
Center za sluh in govor Maribor – pomembna ustanova za slušno rehabilitacijo
Organizator posveta je bil Center za sluh in govor Maribor (CSGM), osrednja ustanova na področju severovzhodne Slovenije, ki se ukvarja z obravnavo gluhih in naglušnih otrok ter odraslih, pa tudi oseb z govorno-jezikovnimi motnjami.
Njegovo delo poteka na različnih, medsebojno povezanih področjih. V zdravstveni enoti izvajajo multidisciplinarno diagnostiko, terapijo, svetovanje in preventivne dejavnosti. V okviru osnovne šole in vrtca pa zagotavljajo vzgojo, izobraževanje ter rehabilitacijo poslušanja in govora za otroke z različnimi potrebami.
Posebno pomembno je sodelovanje strokovnjakov različnih področij, saj izguba sluha pogosto ne vpliva le na zaznavanje zvoka, ampak tudi na razvoj govora, sporazumevanje, učenje, socialne odnose in samozavest.
8. slovenski posvet o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom
Posvet z mednarodno udeležbo je potekal 13. in 14. novembra 2026 v Hotelu City v Mariboru.
Na enem mestu je povezal domače in tuje strokovnjake, zdravnike, logopede, surdopedagoge, raziskovalce, uporabnike polževih vsadkov in njihove družine.
V ospredju so bile teme, povezane z napredkom medicinske tehnologije, zgodnjim odkrivanjem izgube sluha, razumevanjem govora, rehabilitacijo, kakovostjo življenja in vključevanjem oseb z izgubo sluha v družbo.
Dogodek je spremljal obsežen 126-stranski zbornik referatov, ki prinaša številne strokovne ugotovitve, raziskave in osebne zgodbe.
Iz njega in iz poslušanja predavateljev smo izbrali nekaj posebej pomembnih sporočil, ki jih želimo približati tudi širši javnosti.


Ne čakajmo, da se sluh močno poslabša
Eno ključnih sporočil posveta je pomen pravočasnega prepoznavanja in obravnave izgube sluha.
V prispevku o treh desetletjih programa rehabilitacije oseb s polževim vsadkom v UKC Ljubljana prof. dr. Saba Battelino s sodelavci poudarja, da je pri otrocih zgodnje ukrepanje pomembno za razvoj slušnih poti, govora in jezika. Pri odraslih pa je pomembno skrajšati obdobje, v katerem izguba sluha ni ustrezno obravnavana.
Kaj to pomeni za vsakogar izmed nas?
Izguba sluha se pogosto razvija postopoma. Človek se nanjo prilagaja, ne da bi se tega posebej zavedal. Televizijo nastavlja nekoliko glasneje, sogovornike večkrat prosi, naj ponovijo povedano, ali pa se začne izogibati druženju v hrupnih prostorih.
Ker še vedno sliši številne zvoke, lahko sklepa, da s sluhom nima večjih težav.
Toda prav tu se skriva pomembna razlika: zaznavanje zvoka še ni enako dobremu razumevanju govora.
Če opažate, da vedno težje razumete sogovornike, zlasti v družbi ali hrupu, je smiselno preveriti sluh.
Pravočasna obravnava omogoča, da se možnosti slušne rehabilitacije začnejo raziskovati, še preden težave pomembno omejijo vsakdanje življenje.
Vir: Saba Battelino s sodelavci, Pregled treh desetletij programa rehabilitacije gluhih in slaboslišnih oseb s polževim vsadkom, str. 15–22.
Dober rezultat na slušnem testu še ne pomeni, da človek dobro razume govor
To je eno posebej zanimivih spoznanj za uporabnike slušnih aparatov.
V prispevku Polžev vsadek pri bolnikih s preostankom sluha Manja Hribar s sodelavci opozarja, da stopnja izgube sluha ne določa vedno neposredno človekove sposobnosti razumevanja govora.
Dve osebi s podobnim avdiogramom lahko v vsakdanjem življenju slišita in razumeta zelo različno.
Zato pri presoji slušnih težav ni pomembno zgolj vprašanje, katere zvoke človek še zaznava, ampak tudi, kako uspešno se sporazumeva.
Za uporabnike slušnih aparatov to pomeni, da je smiselno spremljati predvsem njihovo dejansko korist:
- Ali lažje razumete pogovor z domačimi?
- Ali se v družbi še vedno pogosto izgubljate v pogovoru?
- Ali razumete govor tudi takrat, ko je v ozadju hrup?
- Ali je poslušanje manj naporno kot pred uporabo slušnih aparatov?
Če slušni aparati kljub strokovnim prilagoditvam ne zagotavljajo zadovoljivega razumevanja govora, je smiselna dodatna avdiološka obravnava.
Pri nekaterih osebah s težjo izgubo sluha se lahko izkaže, da je ustreznejša možnost polžev vsadek, čeprav je del naravnega sluha še ohranjen.
V raziskavi UKC Ljubljana so pri 103 osebah z merljivim preostankom sluha po vstavitvi polževega vsadka ohranili vsaj določeno stopnjo tega sluha pri 68 % preiskovancev.
To ne pomeni, da je ohranitev sluha zagotovljena, kaže pa, kako pomemben je razvoj sodobnih metod rehabilitacije.
Vir: Manja Hribar s sodelavci, Polžev vsadek pri bolnikih s preostankom sluha, str. 27–30.
Rehabilitacija sluha se ne konča s pridobitvijo slušnega pripomočka
Sodobni slušni aparati in polževi vsadki so tehnološko izjemno napredni, vendar sama naprava še ne zagotavlja, da bo človek v vseh okoliščinah brez težav razumel govor.
Možgani morajo slušne informacije prepoznati, jih obdelati in jim pripisati pomen.
Posebej pri dolgotrajni izgubi sluha lahko prilagajanje na ponovno dostopne zvoke zahteva čas, potrpežljivost in vajo.
Na posvetu je bilo večkrat poudarjeno, da je slušna rehabilitacija dolgotrajen oziroma vseživljenjski proces.
To sporočilo je zelo uporabno tudi za uporabnike slušnih aparatov.
Ob začetku uporabe se lahko zgodi, da so nekateri zvoki nenavadni, preglasni ali moteči. Zvoki, ki jih oseba dalj časa ni dobro slišala, lahko ponovno pritegnejo njeno pozornost.
Pomembni so postopno privajanje po strokovnih navodilih, redna uporaba, spremljanje izkušenj in po potrebi dodatno prilagajanje nastavitev.
Slušni aparat ni pripomoček, ki ga zgolj namestimo na uho in pričakujemo, da bo vse takoj enako kot nekoč. Je pomemben del širše poti do boljšega sporazumevanja.
V AUDIO BM zato poudarjamo pomen individualnega pristopa, ustreznih nastavitev in spremljanja uporabnikov tudi po pridobitvi slušnih aparatov.
Vira: Saba Battelino s sodelavci, str. 15–22; Darja Pajk, Vloga podpornih skupin pri uporabnikih polževega vsadka, str. 83–88.
Uspeh slušne rehabilitacije merimo tudi s kakovostjo življenja
Koliko decibelov človek sliši, je pomembno. A še pomembnejše je, kaj mu izboljšan sluh omogoča.
To sporočilo posebej izpostavljata prispevka Vpliv polževega vsadka na kakovost življenja: med medicino, rehabilitacijo in dostopnostjo ter Kakovost življenja pri uporabnikih s polževim vsadkom.
Avtorice poudarjajo, da uspešnosti rehabilitacije ni mogoče ocenjevati samo s slušnimi meritvami in testi razumevanja govora.
Pomembni so tudi samostojnost, socialna vključenost, duševno počutje, odnosi, občutek varnosti in možnost aktivnega sodelovanja v družbi.
Za nekoga je velik uspeh, da ponovno sproščeno sodeluje pri družinskem kosilu.
Za drugega, da lažje komunicira po telefonu.
Za tretjega, da bolje razume sodelavce na sestanku ali ponovno z veseljem obiskuje kulturne prireditve.
Nekdo pa si želi predvsem manj napora med vsakodnevnimi pogovori.
Vse to so pomembni cilji slušne rehabilitacije.
Izguba sluha namreč ni samo vprašanje ušes. Pogosto vpliva tudi na samozavest, odnose in pripravljenost za druženje.
Ko človek težko spremlja pogovor, se lahko začne umikati iz situacij, ki so mu bile nekoč prijetne. Zato je izboljšanje sporazumevanja lahko pomemben korak k bolj aktivnemu in izpolnjenemu življenju.
Vira: Damjana Kogovšek in Jerneja Novšak Brce, str. 57–60; Ajda Demšar, str. 61–64.
Poslušanje je lahko utrujajoče – tudi če uporabljamo slušne pripomočke
Osebe z izgubo sluha pogosto vlagajo precej več napora v razumevanje pogovorov, zlasti kadar govori več ljudi hkrati ali je v prostoru veliko drugih zvokov.
V prispevku o kakovosti življenja je kot eno pomembnih področij ocenjevanja izpostavljen tudi napor pri poslušanju.
To je pomembno sporočilo za vse, ki imajo občutek, da jih družinska srečanja, sestanki ali daljši pogovori utrudijo bolj kot nekoč.
Tudi kadar človek večino povedanega uspešno razume, je lahko za to potrebna velika zbranost.
Pri tem pomagajo ustrezno prilagojeni slušni pripomočki, primerna akustika prostora in dobro komunikacijsko okolje.
Veliko lahko storijo tudi svojci in sodelavci: govorijo razločno, zmanjšajo nepotreben hrup, se obrnejo proti sogovorniku in omogočijo, da govori ena oseba naenkrat.
Pri tem ni nujno, da govorimo glasneje. Pogosto je pomembneje, da govorimo jasno in v primernih okoliščinah.
Vira: Ajda Demšar, str. 61–64; Darja Pajk, str. 83–88.
Prilagojeno okolje je prav tako pomembno kot dobra tehnologija
Napredek slušnih pripomočkov odpira vedno več možnosti, vendar se dostopnost ne začne in konča pri napravi.
V prispevku o kakovosti življenja in dostopnosti sta Damjana Kogovšek in Jerneja Novšak Brce izpostavili pomen podnapisovanja, sprotnega zapisa govora, indukcijskih zank in digitalne povezljivosti.
Takšne rešitve osebam z izgubo sluha omogočajo enakopravnejše sodelovanje pri izobraževanju, delu in družabnih dogodkih.
Sodobni slušni aparati lahko pri številnih uporabnikih omogočajo tudi povezovanje z združljivimi telefoni, televizorji in drugimi napravami. Kadar je takšna tehnologija ustrezno izbrana in nastavljena, lahko dodatno olajša poslušanje.
Toda tehnološka rešitev je le del uspeha.
Pomembno je tudi, da organizatorji dogodkov, ustanove, delodajalci in posamezniki razumejo potrebe oseb z izgubo sluha ter poskrbijo za dostopne informacije.
Dobra komunikacija je skupna odgovornost, ne zgolj naloga človeka, ki slabše sliši.
Vir: Damjana Kogovšek in Jerneja Novšak Brce, str. 57–60.
Podpora drugih ljudi lahko pomembno vpliva na uspeh rehabilitacije
V prispevku Vloga podpornih skupin pri uporabnikih polževega vsadka Darja Pajk poudarja pomen medsebojne podpore ljudi s podobnimi življenjskimi izkušnjami.
Uporabniki si lahko izmenjajo praktične nasvete, izkušnje z rehabilitacijo, informacije o tehnologiji ter načine premagovanja vsakodnevnih komunikacijskih ovir.
Takšna podpora pomaga zmanjševati negotovost in občutek osamljenosti.
V Sloveniji v okviru RehaCenter Sluh pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije od leta 2022 deluje tudi spletna podporna skupina. Posebna pozornost je namenjena dostopnosti komunikacije, med drugim s sprotnim podnaslavljanjem.
Sporočilo je uporabno tudi za osebe, ki razmišljajo o prvih slušnih aparatih.
Pogovor z nekom, ki jih že uporablja, lahko pomaga razumeti, kaj pričakovati, kako poteka privajanje in katere izboljšave so mogoče.
Ob tem je pomembno vedeti, da so izkušnje posameznikov različne in da je strokovna obravnava vedno individualna.
Vir: Darja Pajk, str. 83–88.
Tudi normalen rezultat presejalnega testa sluha ne izključuje vseh poznejših težav
Posebej zanimiv je bil prispevek Skrite okvare sluha, v katerem Alenka Kravos opozarja na omejitve presejalnih meritev sluha pri novorojenčkih.
Čeprav so takšne meritve izjemno pomembne, ne morejo odkriti vseh oblik slušnih motenj.
Nekatere izgube sluha se razvijejo pozneje, druge lahko postopoma napredujejo ali nihajo.
To pomeni, da uspešno opravljen presejalni test ob rojstvu še ni zagotovilo, da otrok v prihodnjih letih ne bo imel težav s sluhom.
Zato je pomembno spremljati razvoj poslušanja, govora in komunikacije tudi pozneje.
Če se otrok ne odziva pričakovano na zvoke, ima težave pri razumevanju navodil ali njegov govorni razvoj odstopa od pričakovanega, je smiselna dodatna strokovna ocena.
Splošno sporočilo velja za vse generacije: če opažamo težave s sluhom, jih ne smemo prezreti zgolj zato, ker je bil neki pretekli slušni test normalen.
Vir: Alenka Kravos, Skrite okvare sluha, str. 89–92.
Izkušnje uporabnikov nas učijo, da je vztrajnost pomembna
Posvet ni bil namenjen le strokovnim raziskavam in medicinskim dosežkom. Pomemben del so predstavljale tudi osebne zgodbe.
Minka Kovač je v prispevku Nenadna izguba sluha – uporaba polževega vsadka in rehabilitacija opisala svojo izkušnjo popolne izgube sluha, prilagajanja na življenje v tišini in poznejše rehabilitacije s polževim vsadkom.
Izpostavila je pomen logopedske pomoči, digitalnih orodij in rednih vaj poslušanja ter prepoznavanja govora.
Njena zgodba opozarja, da ponovno zaznavanje zvoka ni isto kot takojšnje razumevanje vseh besed. Napredek zahteva čas, učenje in aktivno sodelovanje.
Navdihujoča je tudi zgodba Tanje Glušič, ki je v prispevku Moja pot – med tišino, temo in vrhovi predstavila življenje z gluhoslepoto, šolanje in svojo uspešno športno pot.
Takšne zgodbe nas spomnijo, da osebe z izgubo sluha niso opredeljene zgolj s svojo slušno sposobnostjo.
Imajo različne interese, sposobnosti, želje, poklice in življenjske cilje.
Naloga strokovnjakov in družbe je, da jim pomagamo ustvarjati čim boljše možnosti za njihovo uresničevanje.
Vira: Tanja Glušič in Mateja Glušič, str. 31–32; Minka Kovač, str. 123–124.
Sodobna tehnologija je pomembna, človek pa mora ostati v središču obravnave
Razvoj slušnih aparatov in polževih vsadkov v zadnjih desetletjih prinaša vse bolj izpopolnjene možnosti slušne rehabilitacije.
Na posvetu so bile predstavljene tudi nove kirurške tehnike, možnosti ohranjanja preostalega sluha in razvoj sistemov polževih vsadkov.
Ob tem pa se je skozi številne prispevke ponavljalo pomembno sporočilo: tehnologija doseže največjo vrednost takrat, ko je prilagojena potrebam posameznika.
Noben slušni pripomoček ni enako primeren za vse.
Pomembni so stopnja in vrsta izgube sluha, sposobnost razumevanja govora, življenjski slog, želje uporabnika, strokovna obravnava in nadaljnje spremljanje.
Na tem temelji tudi naše delo v AUDIO BM slušnih centrih.
Pri izbiri in prilagajanju slušnih aparatov želimo razumeti, v katerih okoliščinah imajo naši uporabniki največ težav in kaj želijo z boljšim sluhom doseči.
Za nekoga je najpomembnejše sporazumevanje z vnuki, za drugega uspešno delo, za tretjega poslušanje glasbe ali prijetnejše druženje s prijatelji.
Cilj ni zgolj boljši rezultat meritev, temveč boljše poslušanje in kakovostnejše življenje.
Kaj lahko za svoj sluh storite že danes?
Če ste med tistimi, ki imate težave s sluhom in še odlašate z obravnavo, naj bodo spoznanja posveta dodatna spodbuda, da naredite prvi korak.
Če slušne aparate že uporabljate, pa pomislite, ali vam v vsakdanjem življenju zagotavljajo takšno korist, kot bi si jo želeli.
Težave pri razumevanju govora, poslušanju v hrupu ali uporabi telefona niso nujno nekaj, s čimer se morate preprosto sprijazniti. Včasih lahko pomagajo strokovne prilagoditve, dodatni pripomočki ali drugačne komunikacijske strategije. Ob izrazitih in vztrajnih težavah je pomembna tudi dodatna medicinska oziroma avdiološka obravnava.
Najpomembneje je, da se o svojih težavah pogovorite in poiščete ustrezno pomoč.
AUDIO BM – podpiramo znanje, strokovnost in boljši sluh
V AUDIO BM slušnih centrih smo veseli, da smo lahko podprli 8. slovenski posvet o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom in bili del srečanja, ki povezuje strokovno znanje, sodobno tehnologijo in resnične življenjske izkušnje.
Zahvaljujemo se Centru za sluh in govor Maribor za organizacijo posveta ter vsem predavateljem in sodelujočim za dragocena spoznanja.
Takšni dogodki nas spodbujajo k nenehnemu izobraževanju, strokovnemu razvoju in izboljševanju obravnave oseb z izgubo sluha.
Verjamemo, da boljši sluh odpira vrata boljšemu sporazumevanju, tesnejšim odnosom in polnejšemu življenju.
Če imate težave s sluhom ali razmišljate o slušnih aparatih, vas vabimo v AUDIO BM slušne centre po Sloveniji, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili, svetovali in pomagali na poti do boljšega sluha.
Viri in dodatne informacije
- CENTER ZA SLUH IN GOVOR MARIBOR: https://www.csgm.si/
- SPLETNA STRAN POSVETA: https://www.csgm.si/posvet/
- ZBORNIK REFERATOV 8. slovenskega posveta o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom z mednarodno udeležbo. Center za sluh in govor Maribor, 2026. Urednika: Katja Globevnik in Milan Brumec. ISBN 978-961-96007-5-7: https://csgm.splet.arnes.si/files/2026/10/zbornik_8_posveta.pdf
Prispevek je informativne narave. Povzeta spoznanja o polževih vsadkih niso neposredno prenosljiva na vse uporabnike polževih vsadkov in slušnih aparatov. Za individualno obravnavo in izbiro ustreznih možnosti rehabilitacije je potreben posvet s strokovnjakom.
