Tinitus-sumenje-piskanje-v-usesih-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ŠUMENJE, PISKANJE V UŠESIH – TINITUS

Šumenje, piskanje v ušesih ali tinitus po navadi pomeni neprijeten zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Pogosto se pojavi pri prekomerni obremenjenosti s hrupom in opozarja na možnost trajnih poškodb sluha. Osebe s tinitusom ta zvok pogosto opišejo kot zvonjenje, šumenje, brenčanje, bučanje, sikanje ali kot pojavljanje pulzirajočih glasov in podobno. Osebe, ki trpijo za tinitusom, so napotene v otorinolaringološko ambulanto z namenom, da izključijo kakšne bolezni, ki se jih sicer da zdraviti.

Tinitus po različnih teorijah povzroča okvara, ki se lahko nahaja kjerkoli od ušesa do možganske slušne skorje. Kar 70-80% ljudi s tinitusom ima v ozadju okvaro sluha. Dokazano je, da osebe, ki trpijo zaradi tinitusa, imajo zelo aktivne centre v možganih, ki so zadolženi za čustva. Vemo, da so pri izpostavljenosti stresu, ti centri zelo aktivni, zato se nemalokrat zgodi, da se tinitus pojavi zlasti v stresnih obdobjih in se zaradi le-teh tudi večkrat poslabša.

Tinitus ne vpliva le na slab spanec, temveč vodi v vsesplošno utrujenost in slabo zbranost. Poleg nespečnosti se lahko pojavijo tudi tesnoba, depresija ter motnje pozornosti in s tem povezane težave, pogoste so tudi težave pri opravljanju dela in izogibanje različnim aktivnostim.

Tak fantomski zvok v kronični obliki zaznava 10-30% ljudi, okrog 160.000 ljudi pa tinitus tako zelo prizadene, da so si primorani poiskati zdravniško pomoč. Pri pregledu podatkov, zbranih v bazi zdravstvene statistike (ZUBSTAT), so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotovili, da je število vseh obravnav tinitusa v Sloveniji, v obdobju od leta 2011, precej naraslo. Večkrat so bile obravnavane ženske, vendar predvsem na račun razlike, ki se pojavi v starostni skupini nad 60 let. Med mladostniki, v starostni skupini 10-19 let, niso opazili trenda naraščanja obravnav tinitusa in tudi med spoloma ni bilo bistvenih razlik.

Žal na svetu še ni zdravila, ki bi pomagalo pri odpravljanju težav s tinitusom. Eno od redkih zdravljenj, ki so dokazano učinkovita, v smislu izboljšanja kvalitete življenja pri bolnikih s tinitusom, je kognitivno-vedenjsko zdravljenje. Terapija je v Sloveniji na voljo na napotnico. Kognitivno-vedenjsko zdravljenje lahko ljudi, ki trpijo za tinitusom, pripravi do tega, da jih ta zvok ne vznemirja, ampak da se z njim naučijo živeti in shajati. S terapijo možgane navadijo na dražljaje in se ga na tak način naučijo odmisliti. Čeprav je vedenjsko-kognitivna edina zdravstveno potrjena metoda, so lahko učinkovite tudi terapije z maskirnimi zvoki. T.i. »notch therapy« je dobro raziskan in klinično preizkušen pristop k terapiji s tinitusom, ki se je izkazal za posebej učinkovitega pri ljudeh, ki imajo tonalni tinitus (najpogostejšo vrsto tinitusa). Omenjena terapija ponuja možnost popolnega odpravljanja tinitusa, poteka pa na način, da se s trajnim predvajanjem zvokov v ušesa v ozadju, v daljšem obdobju, prekomerna stimulacija zmanjša in možgani se “naučijo”, da zvokov v ušesih ne slišijo več, zaradi česar življenje brez tinitusa za posameznika postane resnična možnost. V AUDIO BM slušnih centrih vam nudimo celovite rešitve in tako je tudi na področju tinitusa. Obstaja veliko načinov, da prevzamemo nadzor nad tinitusom in zmanjšamo njegov vpliv na naše življenje. Čeprav zdravilo za tinitus ne obstaja, lahko vaš specialist ORL in slušni akustik strokovno pomagata ponovno prevzeti nadzor nad tinitusom in upravljanjem z njegovimi simptomi. Pripomočki, ki jih nudimo, so del celostne obravnave tako pri težavah s tinitusom, kot tudi z nespečnostjo. Ne glede na vse, je preventiva vedno boljša od kurative, vaš sluh pa je neprecenljiv, zato z njim ravnajte skrbno.

Slusni-akustik-strokovnjak-za-sluh-in-slusne-aparate-Kevin-Glavica-AUDIO-BM-slusni-center-Ptuj


Kevin Glavica
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ptuj

Več o tinitusu >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ljubezen-zmenek-naglusnost-nasveti-audio-bm-slusni-centri-aparati

LJUBEZENSKI ZMENEK IN NAGLUŠNOST – 5 NASVETOV

Se še spomnite vaše prve simpatije, zaljubljenosti do ušes in vaše prve prave ljubezni? Se še spomnite koliko nevidnih preprek vam je v začetku onemogočalo storiti prvi korak proti vaši simpatiji in koliko metuljčkov je takrat preletavalo v vašem trebuhu? Je vaše srce močno razbijalo ali ste bili sproščeni, popolnoma samozavestni? Ste bili kako drugačni in ste to drugačnost želeli skriti v začetku in povedati kasneje ali ste kar takoj odprli svoje karte in jih dali na mizo? Ste pod to drugačnost prištevali tudi naglušnost?

Zagotovo so odgovori na zgornja vprašanja od bralca do bralca različni, še bolj zagotovo pa se odgovori razlikujejo kadar ima oseba prelingvalno ali postlingvalno naglušnost. Za prvo se šteje, da je bila naglušnost prisotna že ob rojstvu oz. se razvije do starosti treh let. Sklepati gre, da je spopadanje z naglušnostjo veliko težje, kadar govorimo o postlingvalni naglušnosti, kajti nenehoma primerjamo, kako je sedaj in kako je bilo nekoč, medtem ko v prvem primeru naglušnost igra stalnico vse od naših prvih korakov. Prav tako nekako predvidevamo, da lahko na zmenku nastanejo številne neprijetnosti, kadar je nasproti nas dobro slišeča oseba. Borimo se s številnimi strahovi in vprašanji. Kaj če bom besede ali misli narobe razumel(a)? Se bom osmešil(a)? Kam iti na zmenek, da bo lažje slišno in razumljivo?

Brez skrbi, kljub naglušnosti lahko najdete novo ljubezen! Spoznajte osnovna pravila in se samozavestno zavzemite zase. Sledite tem petim nasvetom:

1. Vi ste še vedno vi!

Najbolj pomembno je zavedati se, da vi bodite vi! Še vedno ste enako prikupni in lepi kot pred naglušnostjo! V kolikor vam to ni dovolj se zaupajte vašim najbližjim in preverite vaše dvome pri njih. Četudi starši vedno vidimo le najlepše glede svojih otrok, se pogovorite tako z njimi kot z vašim zaupnikom, najboljšim prijateljem ali prijateljico.

2. Bodite iskreni!

Kdaj povedati? Danes se ljubezen pogosto išče preko spleta, še posebej sedaj ob omejitvah. Ali torej navesti naglušnost že v opisu profila ali raje počakati in povedati v živo? Prikrite in skrite reči ob napredovanju odnosov prej ali slej pridejo na plano. Kako menite, da bodo takrat sprejete? Iskrenost igra veliko in zelo pomembno vlogo, hkrati pa ob deljenju ali razkrivanju lahko v odzivu vidimo in prepoznavamo stopnjo sočutja ter razumevanja. Tako lahko bistveno olajšamo odpiranje svoji simpatiji. Seveda pa ni popolnoma nič narobe, če se odločite počakati z razkrivanjem naglušnosti. Morda se želite prej prepričati in videti kako bo šlo, preden delite ta podatek. Ljudje smo introvertirani ali ekstrovertirani, s tem ni nič narobe!

3. Izberite primerno lokacijo za zmenek!

Sprehod po parku je ena od lokacij, kjer vam hrup ne bo nagajal in ob trenutnih razmerah pandemije lahko predstavlja najboljšo lokacijo vašega prvega zmenka. Če imate na izbiro zmenek v zaprtem prostoru, se potrudite, da izberete kakšnega s tapetami, tepihi in oblazinjenim pohištvom; napram gladkim površinam modernega in minimalističnega dizajna. Vse to znatno pripomore k manjšemu odboju zvoka po prostoru, saj v odmevnih prostorih težje razumemo govor. Tudi muzeji so dobra izbira, že zaradi same kulture obiskovanja muzejev, akustično pa so zelo tihi, z malo zvokov okolice.

4. Sprostite se!

Razbremenite sebe in vašo simpatijo! Ne pričakujte, da boste vse razumeli in ne pričakujte od simpatije, da bi bila vaš prevajalec in skrbela za to, da vse slišite. Razbremenite jih, povejte jim, naj ne skrbijo za vas. Ob morebitnih neprijetnih situacijah skušajte uporabiti humor, spomnite se kakšne smešne prigode ali vica povezanega z naglušnostjo, vžgalo bo!

5. Poskrbite za dobro komunikacijo!

Za dolgoročno zvezo je zelo pomembno neomajno izražanje želj in potreb v zvezi, ter prav tako, če ne še bolj pomembno, poslušanje nasprotnih želja in potreb! Pri tem je potrebno naglasiti razliko, kaj pomeni slišati in kaj pomeni poslušati. Poslušanje zahteva našo pozornost, senzibilnost, empatijo in pravilno razumevanje, pri čemer si lahko pomagamo s preverjanjem pravkar slišanega.

Morda boste raje namesto vseh teh nasvetov želeli spoznati naglušno osebo, s katero bosta lahko skupaj preskakovala vse ovire. Super! Ogromno poznanstev, prijateljstva in prav tako ljubezni se najde in sklene na ogromnem številu aktivnosti v sklopu društev gluhih in naglušnih, katerih imamo v Sloveniji kar 19. Seznam društev: https://www.slusniaparat.si/#koristne-povezave

Ob zaključku tega prispevka vam želim veliko novih poznanstev, sproščeno odkrivanje lepih trenutkov in veliko ljubezni! Verjemite vase, imejte se radi, ljubite in boste ljubljeni!

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center


Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Boris-Kopitar-Oddaja-Prisluhnimo-tisini-audio-bm-slusni-aparati

HRUP UNIČUJE SLUH, prof. dr. METODA DODIČ FIKFAK, BORIS KOPITAR …

PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA

Predvajano 20. marca 2021, RTV SLO 1
Dolžina oddaje: 14 min, 40 sek

Ste vedeli, da je le sedem minut in pol dovolj, da si s sedenjem ob zvočniku lahko trajno poškodujete sluh? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od približno 466 milijonov ljudi z okvarjenim sluhom 34 milijonov otrok mlajših od 15 let. In kar 37 odstotkov teh otrok ponavlja vsaj en razred v šoli. Napovedi so še pretresljivejše. Kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, je v nevarnosti, da si zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškoduje sluh. Skrb vzbujajoč podatek je tudi, da spada poklicna naglušnost med najpogostejše poklicne bolezni povsod v svetu. Če smo na območju povečane jakosti zvoka, izberemo takšno zaščito sluha, ki najbolje ustreza trenutnim razmeram.

Če opazite poslabšanje razumevanja pri komunikaciji, je pomembno izkoristiti kakovostno tehnologijo, ki je na voljo. Ker ima naglušnost nevarno vlogo pri hitrejšem nastanku demence in resnih duševnih obolenj, je uporaba slušnih aparatov rešitev, ki je marsikomu spremenila življenje. Tudi Borisu Kopitarju, ki ima v skoraj 40-letni glasbeni karieri za seboj okrog 1000 koncertov. 

Boris pove: »Ko sem bil pri ansamblu Kovinarji, narodno zabavnem ansamblu s katerim sem prvič pel, smo bili čisto navadni amaterji. V roki sem držal mikrofon, na katerega je z leve piskal klarinetist, z desne trobentar, pa še malo sem se držal proti harmonikarju, da se je njega kaj slišalo. Imeli smo samo en mikrofon. Vsi ti zvoki so bili v bistvu v dvorani kot je hala Komunalnega centra v Domžalah, kjer je bilo 2000 ljudi. Na recimo enem novoletnem praznovanju in to mora pustiti posledice. Ampak jaz se tega takrat niti slučajno nisem zavedal. Tako je z glasbenikom, ko uživa, ne razmišlja o posledicah. Ampak saj ne vem, če bi se to dalo omejiti, ker ne moreš reči ljudem, lepo prosim ali lahko malo bolj potiho vpijete.

Sam sebi ne priznaš, pa kaj, večina ljudi, ki jih poznam in slabo slišijo, rečejo: »jaz dobro slišim«. Pa jim rečem: Ali si ti tudi tičal v istem podjetju?« »Kaj, v kakšnem poletju?« In to je to. Tudi meni se je dogajalo. Besede sem narobe razumel, ker imam največjo okvaro v visoko tonskem spektru.

Ko so mi rekli vnuki, pa dedi, kaj imaš ti te risanke tako naglas, sem rekel, zame je v redu, pa so rekli, pa, dedi, to vpije. Potem je žena rekla, daj Boris ta poročila bolj potihem. In potem sem se odločil, da ne bom dal poročila bolj naglas, ampak bom dal sebe bolj naglas.

In kaj se da narediti, če izkoristiš tehnologijo, ki je na tem področju res napredovala še odkar imam aparate, že tretje leto teče. Tehnologija je že tako napredovala, da razmišljam še o kakšni dodatni pridobitvi. Res, da to stane. Ampak, jaz vedno rečem: tako je, ko kupujemo avto, pa rečemo, naj ima še take zavore, pa to in ono. Pri slušnih aparatih je enako, moraš vzeti dobro tehnologijo.

Vsem glasbenikom predlagam, pomagajte si tudi vi s tehnologijo, ki je na odrih na voljo, in nikar ne ponavljajte take napake, kot sem jo delal jaz. Morda vam pa ne bo treba imeti slušnih aparatov. Čeprav sem se jaz z njimi čisto sprijaznil in upam, da mi bodo še dolgo služili.

Oglejte si oddajo (od 9. minute dalje lahko prisluhnete osebni izkušnji Borisa Kopitarja).
Ogled oddaje >>

O oddaji Prisluhnimo tišini

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini se predvaja od leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja.  Gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha. Vse oddaje:

Pregled oddaj >>

Če se želite z Borisom Kopitarjem osebno pogovoriti in njegovi izkušnji s slušnimi aparati, ga lahko pokličete na telefon: 041 640 280.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Audio-bm-ekipa-slusni-akustiki-na-smucanju

AUDIO BM ŠKIJARIJA 2021 – DOŽIVLJAJSKI SPIS

19 Mar 2021 AUDIO BM

To bo eden tistih neljubih načinov skakanja po časovnici, ki me pri gledanju filmov tako zelo moti, da bi najraje izrezal izseke filma in jih kronološko prilepil nazaj skupaj. A kaj naj, nisem se resno lotil prvega potopisa in sedaj sem prepuščen skakanju iz ene smučarije na drugo. Pa dajmo vsaj začeti s prvim smučanjem, katerega organizator je bil naš kranjski akustik Bine. Z Gregom sva bila zmenjena, da se ob šestih dobiva in štartava proti Voglu. Kot vedno pri vsaki smučariji, nič ne gre po cerumnu. Ob dogovorjeni uri kličem Grega, ki cel v paniki išče ključe in krivi svojo mačko za to. Da kriviš svojega mačka je eno, da pa krivdo zvališ na domačo žival… Po mojem je uboga muca še danes le na briketih in brez konzerv. Upam, da ima vsaj vodo … 😊

Pot do Ljubljane je hitro minila, predebatirala sva glasbo po dolgem in po čez, čez vse ritme in sinkope in prispela na Britof, kjer se pri odcepu za našega Binčija nič več ne koplje. Po hitrem postopku nabašemo dodatno robo in skupaj z Binetom pohitimo proti Voglu.

Bine nam je uštimal neke sezonske karte za Vogel po super-duper ceni, dve smo še dokupili in si na koncu bratsko razdelili stroške, tako je bilo smučanje na Voglu zelo modno-ugodno. Franci nas je kasneje še razveselil z e-mailom, kjer nam je v znak podpore izven-službenega druženja priškrnil še 8 delovnih ur, tako samo na koncu še zaslužili s smučanjem. Počasi se bom ob priklonu Franciju do tal začel kotaliti, saj zmanjkuje tal in počasi se bom le še vrtel okoli svoje osi kot akustični povratni vpliv. Čeprav tega še takrat nismo vedeli, smo smučali, kot bi bili plačani za to! Noro!

Vsi smo uživali, le Roman je bil lačen že od jutra. Pri vsakem vmesnem čakanju na druge člane ob robu smučišča je lobiral za konkretnejšo malico. Šele sedaj ugotavljam, da bi mu lahko na tej poti malce pomagal kot kasneje, na drugi smučariji, a sem očitno dal prioriteto strminam. Ko smo se končno odločili usmiliti lačnega Romana, smo se odpravili na lepo terasico pod vrhom Vogla. Na veliki terasi le trije ležalniki, ljudi pa kolikor češ. Skušal sem vplivati na malico ob robu prepada z lepim razgledom, stran od gneče, a smo končali na terasi. Kakor smo prišli, so se počivači ravno vstali in po dolgem času sem spet bil na pravem mestu v pravem trenutku. Zlil sem se z ležalnikom kot bi ga pokril s šekasto deko. Sonce je pošteno pripekalo, jaz pa brez sončnih očal ☹. Tako sem si nabil kapo krepko čez oči in užival v valovanju sončnih in zvočnih valov. Če bi sam trpel za tinitusom, bi moja tinitus terapija izgledala in zvenela točno tako! Kakšen ocean neki … 😊

Nekajkrat smo se še spustili do nižjih postaj, spust do čisto spodnje postaje smo si pustili za konec. Nismo forsirali, le uživali in tako tudi prej končali. Bine je predlagal še pivo ob jezeru in kako nepriseben bi moral biti, da bi to odklonil? Skok na drugo časovnico, kjer je takšno povabilo Roman gladko zavrnil. Roman kaj za vraga?! Nismo ga mogli prišteti zraven, po mojem je (bil) neprišteven. Za oklepaje se sami odloč’te 😊.

Do prihoda na jezero smo se vedli prikladno in bili vzorni. Nato je imel Bine svoj neslavni trenutek, ko je hotel le dobro, naredil pa ravno obratno. Ob reševanju pločevinke pred padcem na tla mu je to sicer uspelo v zadnjem trenutku, a kaj ko pločevinka ni končala na tleh pomola, ampak v jezeru. Na vse pretege smo se trudili spraviti pločevinko nazaj s pomočjo vej in resnega tveganja padca v vodo, a nam ni uspelo ☹. Sprejeti smo morali dejstvo, da smo izpadli packi, četudi smo hoteli ravno obratno. Ob nekaj malega mimoidočih sem imel prav željo po skrivanju ali vsaj po razlaganju kako je do tega prišlo. Sklonjenih glav smo se odpravili proti domu, deloma zaradi pločevinke v jezeru, deloma zaradi konca luštnega.

Menim, da smo vsi bili navdušeni nad končno ponovnem smučanju, druženju in uživanju. Navdih je držal Grega še nekaj dni, tako smo nekoliko dni kasneje prejeli legendaren mail za ponovitev smučanja, a tokrat na Krvavcu. Ekspresno nas je večina preverila koledar in pritrdila ter se veselila naslednje AUDIO BM smučarije. Zasedenost predlagatelja nas ni pustila zmotiti in tako smo v imenu Grega še enkrat pripravili opremo za na sneg.

Večer pred odhodom, spet komplikacije kot je že to v navadi. Mateju iz Trbovelj ni uspelo pravočasno opraviti testa, tako bi šele okoli pol enajste ure lahko skupaj krenila proti Krvavcu. Krvavo sem si želel deskati, tako sem odrinil zgodaj zjutraj kar sam. Ko sem že mislil, da je to bilo tisto, kar se je zakompliciralo, se pripeljem do dežurne, torej 24 ur na dan odprte bencinske črpalke, da bi ugotovil, da je le-ta zaprta. Tako sem se po stari cesti peljal mimo štirih črpalk in šele na Blagovici sem videl odprto črpalko in skočil po vinjeto ter ravno zaradi tega tudi zamudil zbirno zgodnjo uro ob 7:30 pod gondolo.

Gneča je bila nepopisna in me spomnila zakaj v normalnih razmerah rinem v tujino, četudi smo na SkiOpen-u v Avstriji prav tako doživeli podobno gnečo. Okoli pol ure je trajalo le, da sem prišel do nakupa vozovnice. Ob dvigovanju gondole se je dvigalo tudi razpoloženje. Iz mrzle in rahlo meglene kotline so počasi začeli prevladovati sončni žarki in oblakov ni bilo nikjer za videti. Tokrat oborožen s sončnimi očali sem si sončil zobe od ušesa do ušesa. Aaaaaaaaaaaaah, kako je bilo luštno! Pavze so se kar vrstile, bilo je osladno, pocukrano in kičasto… Predobro, da bi si dovolil težiti: »Izkoristi kar si plačal!« Nisem ravno Gorenjc, se pa znam it! Da ne bo kdo mislil … 😉

Pavz je bilo kar nekaj, Roman tokrat ni bil tako zelo lačen, le zagledan v mini potičke Andrejeve mame. Na prave potičke mislim, takšne z orehi, le manjše. Roman se je cedil kot Bernardinec in med brisanjem sline potihoma druge spraševal, če bi še kdo drug kakšno potičko. Tokrat sem uspel pravilno razbrati klic na pomoč in mu zrihtal še par potičk. Franci je imel s seboj mini bar. Filtrirano ali nefiltrirano pivo, Coca Cole, Bronhije, Milke, ni da ni. Ob tem sem se spomnil na so-sošolca, ki je imel v osnovni šoli v garderobnih omaricah mini trgovino s podobno izbiro. Spomnili smo se tudi na idejnega predlagatelja smučarije in se mu po zračni prevodnosti zahvalili za predlog.

Snežna podlaga je bila za čuda boljša od podlage na Voglu, pa še desko sem imel tokrat nabrušeno in podmazano. Uspelo mi je še nekaj lepih skokov, a kaj ko Roman ta lepših ni posnel, tako se ne morem hvaliti brez dokaznega materiala. Počasi smo se odpravili proti gradu v Gradu, kamor nas je peljal AlBine po kratki, a zelo sladki smučariji. Ob prijetnem kramljanju in zabavanju na idilični lokaciji in z močno toploto sonca v hrbet, kar nismo mogli verjeti, da smo še malo prej bili na snegu, saj je tukaj že prevladovala pomladna klima. S paleto prijetnih občutkov sem se usedel v avto in odpeljal proti Žalcu.

Da smo letos verjetno zadnjič smučali, je nekoliko žalostno, a vseeno ostajam poln upanja, saj je že bilo govora o kolesarjenju, pohajkovanju in še o kakšni aktivnosti. Ob tem sem še vrgel kost za jadranje in ni ni ostala nepogrižena … 😊

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center


Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
razvoj-slusni-pripomocki-nekoc-in-danes-audio-bm-slusni-aparati

ZGODOVINA SLUŠNIH APARATOV

V 17. stoletju so naglušni začeli uporabljati t.i. vušesne trobente, ki so bile nerodne in velike naprave za poslušanje.

Prvo podjetje s proizvodnjo vušesnih trobent za naglušne je v 19. stoletju v Londonu ustanovil Frederick Rein. Rein je po naročilu kralja Johna VI. s Portugalske najprej izdelal akustični stol, ki je imel sprejemni aparat, skrit pod sedežem. Obiskovalci so morali poklekniti pred stol in govoriti neposredno v odprtino, oblikovano v obliki ust na opori za roke. Tako je zvok lahko potoval v skrite cevi.

Okoli leta 1800 so Reinovi oblikovali estetsko bolj privlačne akustične naglavne trakove, ki so jih uporabniki lahko prekrili z lasmi ali klobuki. Te trakove so poimenovali nevidni telefoni ” Aurolese”. Imeli so dva zvočna zbiralca, enega za vsako uho, in sta bila v obliki zavitih školjk, sodov in odprtih svetov.

Leta 1875 je Thomas Hawksley izdelal prenosno gumijasto korito. Naprava, preoblečena v kantino za vodo, je bila namenjena nošenju na telesu z naramnico. Zvok je lovila prek odprte rešetke, od koder je prek gumijaste cevke potoval v uho. Izdelal je tudi t.i. bradato posodo, ki jo je bilo potrebno nositi pod brado, da so jo moški prekrili z brado, ženske pa s šalom. Ženske so nosile tudi napravo, imenovano lasni sprejemnik, ker so jo lahko prekrile z lasmi ali s pokrivalom.

Leta 1881 so izdelali akustično palico, ki jo je uporabnik lahko položil na ramo. Zvočni receptor je bil na ročaju palice, slušalke pa nameščene v ušesih. Leta 1892 so patentirali električni slušni pripomoček, a naprave niso nikoli proizvajali.

V 20. stoletju so po iznajdbi telefona in mikrofona razvili elektronske slušne aparate, ki so jih lahko uporabljali tudi težko naglušni ljudje. Leta 1898 je Miller Reese Hutchison izumil prvi električni pripomoček za sluh, ki je imel oddajnik ogljika za ojačanje zvoka pri šibkem signalu, električni tok pa je ustvarjal močan signal.

Družba Siemens je leta 1913 izdelala prenosno slušno napravo v velikosti denarnice. Inženir Earl Hanson je leta 1920 patentiral prvo slušno vakuumsko cev Vactuphone.

V letih 1920 in 1930 je poslušanje z vakuumsko cevjo postalo uspešnejše in njena velikost je postajala vse manjša. V podjetju Acousticon so ustvarili Model 56, ki je bil eden prvih prenosnih slušnih aparatov, čeprav je bil precej težek.

Prvi prenosen slušni pripomoček z vakuumsko cevjo je šel v prodajo leta 1936 v Angliji, leto kasneje pa v Ameriki. Multitone iz Londona je patentiral prvi slušni aparat, ki je jakost zvoka uravnaval samodejno. Ista družba je leta 1948 uvedla prenosno različico. Med drugo svetovno vojno je prišlo do pospešenega razvoja slušnih pripomočkov. Podjetje Zenith je izdelalo model Miniature 75 žepne velikosti. Po izumu tranzistorja je prišlo do nadaljnjih izboljšav slušnih aparatov. Leta 1952 je nastal model Sonotone 1010, slušni aparat s tranzistorjem in vakuumsko cevjo, ki je podaljšal življenjsko dobo baterije in privedel do razvoja miniaturnih ogljikovih mikrofonov, ki jih je bilo moč pritrditi na različne predmete, tudi na očala. Tranzistor je imel takrat slabo lastnost, da se je zaradi vlage hitro kvaril. Kasneje so ga pred vlago zaščitili, kar se je izkazalo za uspešno potezo.

Leta 1954 je podjetje Texas Instruments začelo proizvajati silicijev oddajnik, ki je bil veliko učinkovitejši od prejšnjih različic in so ga zaznamovala integrirana vezja. Ta tehnika slušnega aparata se je v naslednjih dvajsetih letih še izpopolnila.

Prvi zaušesni aparat je bil Zenithov Diplomat iz leta 1956. Ta aparat je bil majhen, peresno lahek in oblikovan tako, da se je tesno in udobno prilegal ušesu. Leta 1961 so javnosti predstavili vušesni slušni aparat Otarion ECA-1.

Podjetje Oticon je leta 1995 razvilo prvi digitalni slušni aparat. Widex je leta 1996 predstavil model Senso, ki je bil komercialno izredno uspešen. Oticon je skoraj istočano začel tržiti slušni aparat DigiFocus.

V Sloveniji imajo zavarovane osebe pravico do izbire slušnega aparata vsakih šest let. Strošek standardnega slušnega aparata plača zdravstvena zavarovalnica. Slušni aparat je za naglušne odličen pripomoček pri premagovanju vsakdanjih ovir pri sporazumevanju in zaznavanju različnih zunanjih zvokov, ki jih sicer ne bi slišali.

Vir: Spletna TV

Vas zanimajo funkcije, ki so vgrajene v sodobne slušne aparate?
Kliknite tukaj >>

Testiranje sluha in slušnih aparatov je v vseh 14 AUDIO BM slušnih centrih na voljo vsak delovni dan – brezplačno.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusnost-vodi-v-izolacijo-slovenskenovice.si-slusni-aparati-Franci-Urankar

NAGLUŠNOST VODI V IZOLACIJO – SLOVENSKE NOVICE

Vsako leto 3. marca je mednarodni dan skrbi za sluh. V Slovenskih novicah si lahko preberete pogovor na to temo. Če ste zamudili nakup časopisa, preberite pogovor tukaj ali na spletni strani Slovenskih novic.

Naglušnost je navzven nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, poudarja Franci Urankar, slušni akustik. Naglušnost, s katero se spopada več kot 500 milijonov ljudi po svetu, namreč bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, med najpogostejše povzročitelje težav pa spadata hrup in staranje. Jasno je torej, da se s podaljševanjem življenjske dobe povečuje tudi delež ljudi s starostno izgubo sluha, torej napredujočo zaznavno naglušnostjo na obeh ušesih. »Okvara sluha lahko nastane kjer koli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje,« pojasnjuje sogovornik.

Izgubljanje sluha je naravno in del staranja.

Hrup je velik dejavnik tveganja za naglušnost.

500 milijonov ljudi pestijo različne težave s sluhom.

»Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Med druge povzročitelje uvrščamo različne bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost, fizične poškodbe …« Odmiranje čutnic, odgovornih za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, se lahko zgodi že pri 20 letih in že takrat se začnejo spremembe sluha, nadaljuje: »Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje (za razumevanje govora). Ne slišimo telefona, ne moremo slediti pogovoru v družbi. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje (tinitus), ki je za nekatere celo bolj moteče kot sama naglušnost.

Spremembe sluha se lahko pojavijo že zelo zgodaj.

Naglušnost običajno močno oteži sporazumevanje z okolico, ljudi vodi v socialno izolacijo, depresijo, poveča se tudi tveganje za demenco.« Drugi najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je hrup, opozarja: »Izpostavljenost hrupu lahko trajno poškoduje sluh. Hrup je lahko prisoten doma in na delovnem mestu. V nekaterih poklicih, kot so industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje ali delavci v gradbeništvu, so lahko velik del delovnega časa izpostavljeni visokim ravnem hrupa. Hrupu smo izpostavljeni tudi doma, denimo napravam, kot so sušilnik za lase, sesalnik, predvajalniki glasbe, kosilnica.«

Čedalje glasnejši televizor

A kot rečeno, izgubljanje sluha je naravno in del staranja. Do starosti 60–65 let doživi že okoli 30 odstotkov ljudi izgubo sluha, ki že pomembno vpliva na sposobnost poslušanja vsakodnevnih zvokov, kot je na primer govor. Izguba se kaže različno – od omejenega poslušanja tišjih zvokov ali slabšega razumevanja govora do popolne gluhosti: »Podatek, da zaznamo zvok do frekvence 20.000 Hz, je treba sprejeti z zadržkom, saj velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz. Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov. To pri poslušanju radia včasih ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost, bolj je moteče pri pogovoru dveh ali več ljudi v množici. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z visoko frekvenco in tudi nižjo jakostjo. Zato jih v starosti najprej slabše slišimo.« Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji kot pa naglušni sam. Ta večkrat krivi druge, da govorijo tiho, in jih mora večkrat prositi, da ponovijo povedano. Sporazumevanje z okolico je oteženo. Ljudje postajajo depresivni, poveča se tudi tveganje za demenco.

Velikokrat se zgodi, da ne razume pogovora ali pa ga razume drugače kot preostali, sklene slušni akustik: »Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Naglušne osebe lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo. Bližnji jih, denimo, tudi opozarjajo, naj utišajo TV-sprejemnik, naglušnemu pa se zdi, da je ta primerno glasen. Mnogi tudi večkrat uravnavajo zvok slušalke in zvonjenja na telefonu. Na težave s sluhom opozarja tudi tinitus, šumenje, piskanje ali žvižganje v ušesih. Nekateri imajo občasno tudi motnje ravnotežja, ki je prav tako povezano s sluhom; če so težave čedalje pogostejše, je potreben pregled pri specialistu ORL.«

Ema Bubanj

https://www.slovenskenovice.si/stil/zdravje/naglusnost-vodi-v-izolacijo/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

TVOJ SLUH, TVOJA ODGOVORNOST

UVOD V POGOVOR S FRANCIJEM URANKARJEM NA SPLETNEM SEMINARJU: TVOJ SLUH, TVOJA ODGOVORNOST

Podjetje AUDIO BM ima 14 slušnih centrov po vsej Sloveniji. Najdete jih tudi na spletu. Združujejo mladost in tradicijo, saj ima direktor Franci Urankar, s katerim se bom pogovarjala v nadaljevanju, na področju slušnih aparatov že 29 let izkušenj. Z njim v ekipi je še 21 mladih in zagnanih sodelavcev. Izobražujejo se tako doma kot v tujini, da so na tekočem z najnovejšimi tehnologijami in novimi spoznanji. Zavedajo se, da napačno izbran ali napačno prilagojen slušni aparat lahko naredi več škode kot koristi. Poleg slušnih aparatov ponujajo tudi veliko izbiro tehničnih pripomočkov, ki so opredeljeni v zakonu o izenačevanju možnosti invalidov.

Za ogled pogovora kliknite spodaj. Če rajši berete, je celoten pogovor objavljen tudi v besedilni obliki.

POGOVOR

Gospod Franci Urankar, dober dan. Greva kar konkretno v najino debato. Ko oseba pri ORL specialistu prejme dokumentacijo za slušne aparate, kaj naj potem naredi?

Naj bo odgovorna, naj premisli, kaj želi naprej doseči ali samo slediti nekim napotkom »pojdi, pa si uredi…« ali želi dejansko bolje slišati. Sama pravila pravijo, da je treba obiskati s prejeto dokumentacijo tistega dobavitelja, ki ima podpisano pogodbo z zavarovalnico. Ta pravila so zelo jasna, sprejeta so bila decembra 2012 in so dosegljiva tudi na spletnih straneh, torej avdiogram, izvid in tudi ostalo dokumentacijo prinesti dobavitelju, ki si ga oseba izbere.

Pri koliko dobaviteljih lahko nekdo testira slušne aparate?

Pri čim več. Lahko obišče enega, vemo, da to zna biti naporna pot, ampak ta omejitev ne obstaja. Res je, da zdravnik specialist izda naročilnico, na kateri je opredeljen ušesni vložek, za testiranje slušnih aparatov je pogoj, da je tudi v ušesu ustrezna rešitev. Včasih se kar po domače reče oliva, to je marsikaj. Ampak če pri dobavitelju, ki si ga nekdo izbere prvega, da testira, zaključi postopke testiranja, lahko obišče drugega s kopijo naročilnice, kajti s tem se izkaže, da je v postopku testiranja. Na koncu, ko bo postopek testiranja zaključen in bo oseba sama izbrala, kje bo slušni aparat nabavila, bo pa od tistega dobavitelja tudi prejela potrdilo. O postopkih bi omenil še to, da marsikateri ljudje pridejo najprej v slušni center, kjer tudi mi v kontroliranih pogojih, torej v tihih kabinah z avdiometrom preverimo sluh. Nikoli, nikdar, tudi če kdo želi, vpraša, potem ni prodaje slušnega aparata, kajti to ni diagnostični pregled, mi ne postavljamo indikacij, da je slušni aparat prava izbira, ampak informiramo osebo, da mora obiskati osebnega zdravnika, specialista, ki bo, kot je prof. Battelino povedala, dalje presodil, katera varianta rehabilitacije bo primerna.

Na kaj moramo biti še pozorni, ko se odločamo za dobavitelja? Verjetno ljudje izberejo tistega, ki je v bližini njihovega doma?

Ja, običajno, lahko rečem, da je tako. Bi pa zdaj izpostavil, da je tudi današnje srečanje z naslovom Tvoj sluh, tvoja odgovornost, pravzaprav že odgovor na to. Bodimo odgovorni pri izbiri. Ali ima ta bližnji, morda ne najbližji ponudnik tudi servis, ali ima usposobljen kader, ki je dosegljiv, kadar ga oseba potrebuje, ne pa: Pridite naslednjič, danes ne delamo tega, onega. Tudi formalno je določeno, da mora biti slušni akustik v slušnem centru dosegljiv vsak dan med tednom najmanj sedem ur. Tudi to, da ima ponudbo več blagovnih znamk. Včasih moramo kaj več poskusiti, ni nujno, da moramo zato obiskati drug naslov, da lahko tehtamo, kaj je za nas bolje. Tudi mi kot slušni akustiki včasih nimamo odgovora na to, zakaj neko ime slušnega aparata dejansko nudi boljše zadovoljstvo in rezultat kot drugo, pa tudi če primerjamo tehnične lastnosti, ni vse v tem.

Ali je dovolj, da testiramo le eno blagovno znamko aparatov, ali je pomembno, da testiramo različne blagovne znamke?

Lahko se posreči in je dovolj. Tukaj je zelo pomembno, da slušnemu akustiku oseba pove, kaj pričakuje, kakšen je življenjski slog, namreč slušni aparat je lahko napačno izbran, pa je blagovna znamka prava. Zelo pomemben je pogovor in nekako iskati in testirati različne možnosti. Predlagamo kaj več poskusiti kot samo eno.

Koliko časa pa naj poteka testiranje slušnega aparata?

Formalno je določeno 14 dni do tri mesece, ampak lahko rečem, da je to črka na papirju, kajti vsak človek je zgodba zase. Nekateri imajo od prej slušne pripomočke in so navajeni poslušati s slušnimi aparati. Seveda je njim lažje, nekaterim tudi ne, saj so nečesa vajeni. Rečemo, navada je železna srajca. Tudi za marsikoga tri mesece ni dovolj, kljub temu, da aktivno sodeluje s slušnim akustikom, prihaja na kontrole, še išče boljše rezultate, kar želimo vsi. V tem primeru včasih tudi prosimo za podaljšanje termina pri ORL ambulanti, zato da sama kontrola sledi šele potem, ko je nekdo usposobljen, ko so rezultati, ki si jih vsi želimo.

Kaj sploh pomeni testirati slušne aparate? Kaj je tisto, kar mora človek v tem času ugotoviti?

Na začetku si je potrebno postaviti neke cilje, ki v dialogu z akustikom in s specialisti že izvemo, kje si neke realne možnosti. Tehnika omogoča marsikaj, oglasi omogočajo, pravijo, da je mogoče še več. Včasih je težko soditi, kaj je realno možno. In testiranje slušnih aparatov dejansko pomeni biti aktiven, se tudi rekreiramo, poslušamo recimo gledališko predstavo, kot je bilo omenjeno s strani g. Martina. Skratka, tam, kjer največ smo in tako kot živimo, tam moramo doseči izboljšanje, sicer resnično slušni aparat ne bo na ušesih.

Zanima me, kdo krije stroške testiranja?

Stroškov testiranja v bistvu ni. To je morda težko verjeti, vendar zelo redko je to povezano s stroški, če odmislimo stroške, morda potovanje, da nekdo mora sesti v avto ali javni prevoz in se odpeljati do svojega slušnega akustika. Praviloma pa je tako, da naročilnica, ki je bila izdana s strani ORL specialista, zadošča za testiranje slušnih aparatov. Na strani dobavitelja pa je, če morda vendarle nekaj tudi zaračuna, tudi po pravilih je skladno, na primer če nekdo ima željo testirati vušesni slušni aparat oziroma nositi, je najbolje, da si tudi takšnega po meri izdela. To je lahko povezano z manjšimi stroški, saj je tudi tako, da je v ohišje, ki je votlo, prazno, potrebno vgraditi elektroniko in to dejansko ni pokrito s strani naročilnice, ki jo izda specialist.

Če poveste samo na kratko, na koliko časa je človek upravičen, da zamenja slušni aparat?

Trajnostne dobe so predpisane s strani zdravstvene zavarovalnice, ki tudi prispeva na vsakih 6 let za odraslo osebo vrednost do cenovnega standarda 300 evrov po slušnem aparatu. Če je otrok mlajši od 6 let, je to na dve leti, med 6 in 15 let pa je tri leta ta trajnostna doba minimalna. Uporabnik lahko nosi slušni pripomoček tudi dlje, če ne želi zamenjave, praviloma pa kar želijo čim prej poseči po novih rešitvah, ki so v današnjem času dosegle velik napredek.

Ravno to me zanima. Kakšna je tista razlika med standardnim aparatom, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica, in nadstandardnim, ki ga človek mora doplačati?

Razlike so precejšnje. Zdaj bi lahko na svojem primeru pokazal, kako vas poslušam. Poslušam vas v glavi s pomočjo slušnih aparatov, ki jih imam na ušesu. Zdaj ne vem, če se bo to videlo, če imate cel zaslon. Skratka, v ušesu imam slušna aparata z brezžično povezavo povezana s prenosnim računalnikom. Tega običajno standardni slušni aparati ne omogočajo. Prav tako, ko se gibam po prostorih ali grem na cesto, poslušam glasbo, samodejnost. Slušni aparat prepoznava slušna okolje in jih tudi prilagaja, ne da bi moral poseči po tipkah ali po daljinskem upravljalniku ali telefonu, s katerim tudi lahko upravljamo ali nadzorujemo slušne aparate.

Zanima me kakšni slušni aparat priporočate oziroma glede na kaj svetujete človeku kakšnega izbrati?

Slušni aparati naj bodo odgovor malo na želje, predvsem pa najprej na sluh, naglušnost, da ustrezajo s te plati. Namreč, marsikdaj pride oseba, ki ima v sebi idejo, morda sliši od koda, takšen slušni aparat želim tudi jaz. Ne vem, obstajajo večji, manjši, ali če pokažem drugače, je izbira aparatov pestra. Kakšnega izbrati? Vsak ima svojo zgodbo, zato tukaj mora slušni akustik predstaviti različne možnosti, mora pojasniti, zakaj je neka izbira dobra, pluse in minuse, ker so to dolgoročne odločitve in mi ne moremo pričakovati, da bi nekdo, preden pride, imel realno sliko, kaj je primerno zanj. Torej, spet dialog, slušni akustik, izkušnje. Mnenje drugih morda kasneje, vsak ima svojo zgodbo.

Danes smo iz osebnih zgodb tudi slišali, da ljudje odlašajo s tem, da pridejo k vam. Morda tudi vsak nima najboljše izkušnje. Tudi takšne zgodbe poznamo: Sem le dal aparat gor, pa nisem z njim slišal. Je torej še kakšen napotek, je pomembna vztrajnost?

Pomembna je vztrajnost, pomembno je tudi opraviti s temi predsodki, ki so bili že omenjeni, ki nas ovirajo pri sprejemanju teh odločitev, Tipičen primer je tudi moja mama, 83 let ima. Pred leti je prejela slušne aparate, v sebi pa: Saj jih še ne rabim. Kljub temu, da smo jo opozarjali, kako nas ne posluša in narobe odgovarja. Lahko povem, da tudi napredek tehnologije je tisti, ki pomaga starejšim, da se lažje soočijo s tem, kajti tehnologija je postala bolj preprosta. To pomeni, za poslušanje televizije, za prostoročno telefoniranje pravzaprav uporabniku ni potrebno nič storiti, pa sliši in razume mnogo bolje kot nekoč. Tako da slišimo zgodbe nekaterih: Nekoč sem poskusil slušni aparat, ni v redu, slišal sem, nisem razumel, moti to in ono. Naj si dajo vsaj drugo priložnost, kajti če za sluh ne bodo skrbeli, je kot če se ne gibamo, ni kondicije. Naš sluh bo vedno bolj »len« in bo potem spet težje poslušati in razumeti, kajti zvoki bodo iz naše podzavesti, če povem po domače, šli.

Zdaj morava počasi zaključiti, pa vendarle imam še eno vprašanje. Zanima me kako je z vzdrževanjem slušnih aparatov. Če lahko bolj na kratko, ker imava potem še vprašanja gledalcev?

Vzdrževanje ni težko. Treba se je odgovorno držati navodil, ki jih uporabnik prejme on prejemu aparata v pisni obliki kot tudi ustnih napotkov slušnih akustikov. Treba je poskrbeti za čistočo, rešitev je lahko prepihati ušesni vložek, ga oprati v lončku. Pri vsakodnevni uporabi aparata na ušesu je lahko to dodatno sušenje z napravami, ki so za tak namen. Ali ko ga odložimo v polnilnik za nočno polnjenje, seveda za izvedbe, ki nimajo baterij, je v taki štalici lahko tabletka, ki poskrbi za sušenje čez noč. Priporočamo letni obisk slušnega akustika, kajti leto je hitro naokrog in morda so določene stvari za preveriti, zaradi nastavitev in zaradi zanesljivejšega delovanja v letih, ki prihajajo.

Postavila bom še dve vprašanji in lepo prosim na kratko. Če je možno, lahko poveste, koliko stane slušni aparat z bluetoothom?

Ja, dobro vprašanje. Bom dal še en tak odgovor. Recimo, da je za dva slušna aparata, za par, doplačilo 1000 evrov. Za takšno izvedbo je dovolj že manj, ampak to pomeni, da na dan, ko gledamo za 6 let vnaprej, damo pol evra. Če bi v šestih letih dali le pol evra na stran, imamo slušne aparate, ki nam omogočajo bluetooth, ki jih lahko brezžično povežemo s televizijo. Če si mene zdaj predstavljate, da sem pravzaprav talevizija in ne glede na to, če se oddaljim iz dometa kamere, vi mene slišite enako, ker oddajnik deluje in tako pride zvok v slušne aparate osebe brez žic. Torej nekaj sto evrov, ker je odvisno od blagovnih znamk, so te rešitve že na voljo. Bluetooth omogoča tudi prostoročno telefoniranje, a ne pri vseh modelih brez dodatnih naprav. Morda bi dodal samo še komentar, da mnoge naprave, ki so tekom let bile, so že omogočale brezžično povezovanje. To, kar natikam okoli vratu, se nekako ni obneslo, ker je treba uporabniku nekaj nositi okoli vratu ali pripenjati na oblačila. Sedanja tehnologija omogoča, da so brezžično povezani, kot omenjate bluetooth. Tako kot imam jaz zdaj po računalniku povezan zvok. Skratka, dostopno.

Čisto na kratko, lepo prosim. Zanima me, če je možno, da se tudi vušesni aparati povezujejo preko bluetootha z računalnikom, telefonom?

Ja, zadnje generacije ja, ni pa bilo to možno še pred dobrim letom nazaj.

Potem pa me zanima samo še to, ali odsvetujete, da bi človek imel na enem ušesu vušesni aparat, na drugem pa zaušesni? Torej, da sta različna.

Odsvetujem iz več razlogov, ker tudi sama akustika, namreč naš uhelj je tudi akustični element in potem kje je namestitev mikrofonov, kako to deluje, da je čim bolj naravno, naj bo izenačeno levo in desno. Tudi po obliki.

Hvala lepa g. Urankar, za ta informativni pogovor. Če strnem, nikar ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten aparat. Nikakor pa ne odlašajte!

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Mirko-audio-bm-slusni-aparati-mamihobotnica-instagram

POGOVOR Z MIRKOTOM O SLUŠNIH APARATIH

Zakaj se težko odločil za za korak. Kako je izbral ponudnika. Kako se je spremenila kvaliteta življenja. Kaj je vse drugače odkar sliši.

INSTAGRAM: mamihobotnica: Moža sem nahecala, da še sam pove, kakšno je življenje s slušnimi aparati ☺️

Oba sva iskreno navdušena nad spremembami, ki so se nam zgodile odkar sliši 👌

Upava, da bo njegova zgodba spodbuda komu, ki odlaša ❤️

Ogled objave >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Franci-Urankar-Prisluhnimo-tisini-audio-bm-slusni-aparati-komentar-na-cudezne-kapljice-lidl-aparat

SLUŠNI PRIPOMOČKI, KI SI NE ZASLUŽIJO TEGA IMENA

Oddaja je bila 27. 2. predvajana na RTV SLO 2. Ponovitev 1. 3. ob 13:10.

Skrb vzbujajoče so čudežne kapljice, ki naj bi v 28 dneh povrnile sluh, in prodaja slušnega pripomočka, ki si še zdaleč ne zasluži tega imena.

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si oglejte več o tem, in tudi o zakonu o osebni asistenci, saj je praksa pokazala pomanjkljivosti, odstopanja in celo zlorabe. Letos nas po le dveh letih od uveljavitve zakona o osebni asistenci čakajo spremembe tega zakona. Invalide med drugim najbolj skrbi ponovno ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence.

Ogled oddaje preko spleta >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slusni-aparati-brez-baterij-na-polnjenje-samodejno-pametno-delovajne-brezzicna-povezava-audio-bm

SLUŠNI APARATI BREZ BATERIJ, KI DELUJEJO SAMODEJNO IN SE BREZ DODATKOV BREZŽIČNO POVEZUJEJO

25 Feb 2021 AUDIO BM

Gotovo vsi poznate osebe, ki se pritožujejo nad pogostim menjavanjem baterij v slušnih aparatih ali nad težkim razumevanjem oseb v hrupnem okolju. Nekateri imajo težave tudi pri telefoniranju ali spremljanju televizije.

Slušni aparati iz AUDIO BM ponudbe zmorejo več, kot kdajkoli prej. Preberite nekaj dejstev.

Vseh teh težav je lahko konec če:

  • se izbere slušne aparate z možnostjo ponovnega polnjenja. Po uporabi se le odložijo v polnilnik, zjutraj pa so pripravljeni na nov dan. Baterij ni več potrebno kupovati
  • se slušne aparate pred izbiro dobro testira v raznovrstnem domačem okolju in če s slušnim akustikom optimalno prilagodita slušne aparate na vaš sluh in vaš življenjski stil
  • izberete slušni aparat, ki omogoča prostoročno telefoniranje ne glede na model telefona (Android ali iOS)
  • omogočite brezžično povezavo med televizijo in slušnimi aparati

Še bi lahko naštevali prednosti sodobnih slušnih aparatov, ki jih zagotavljamo v AUDIO BM slušnih centrih – tudi na naročilnico, ki jo izda ORL specialist.

Vabljeni na brezplačni test sluha z avdiometrom. Meritev lahko opravite v kateremkoli od 14 AUDIO BM slušnih centrov po Sloveniji. Prosimo za predhodno rezervacijo prostega termina >>

Ste vedeli, da je prosta izbira dobavitelja vaša pravica? Dobavitelja slušnih aparatov si morate izbrati sami, saj je to vaša odgovornost. Svetujemo, da obiščete več ponudnikov in primerjate:

  • slušne aparate
  • cene
  • možnosti brezplačnega testiranja
  • strokovnost
  • razpoložljivost usposobljenih slušnih akustikov
  • dostopnost lokacije na dolgi rok (ne samo bližino do ORL ambulante)
  • korektnost
  • garancijo
  • lasten servis
  • način izdelave ušesnih vložkov po meri
  • plačilne pogoje
  • mnenja drugih strank
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 10 11 12 13 14 38

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1561 ocen
×
js_loader