KOLIKO STANEJO SLUŠNI APARATI IN KOLIKO NAS STANE, ČE SE JIM ODREKAMO?

Slušni aparati, ki ne presegajo cenovnega standarda, nimajo doplačila. Torej nabava slušnih aparatov ni nujno povezana s kakršnimikoli stroški. Če je slušni aparat tehnološko bolj izpopolnjen in ima več funkcij, znesek lahko presega cenovni standard, zato je potrebno doplačati razliko med ceno slušnega aparata in cenovnim standardom. Svetujemo, da pred izbiro dobro preverite ponudbo in slušne aparate preizkusite.

Če se slušnim aparatom odrekamo, lahko plačamo precej višjo ceno, saj se nam ob dlje trajajoči naglušnosti zmanjšujejo tudi kognitivne sposobnosti, poveča se tveganje za demenco in depresijo, umikamo se iz družbe, smo osamljeni, …

Na ceno slušnih aparatov v manjši meri lahko vpliva oblika. Najpogostejše oblike slušnih aparatov so:

  • zaušesni slušni aparati
    • s slušalko v slušnem aparatu – BTE
    • s slušalko v sluhovodu – RIC
    • s slušalko v ušesu – RITE
  • vušesni slušni aparati
    • vušesni – ITE
    • sluhovodni – CIC, IIC

Večji vpliv na ceno imata tehnološka izpopolnjenost in funkcije, ki jih imajo slušni aparati. Naštejmo nekatere funkcije v slušnih aparatih (številne so v AUDIO BM ponudbi vključene že tudi v standardne izvedbe slušnih aparatov):

  • preprečevanje akustičnega povratnega vpliva (piskanja)
  • zmanjševanje hrupa in poudarjanje govora
  • število in izvedbe mikrofonov (usmerjeni, neusmerjeni, prilagodljivi, …)
  • restavriranje efekta uhlja pri zaušesnih izvedbah
  • zaprta ali odprta prilagoditev (pri odprti prilagoditvi ni občutka zaprtosti sluhovoda, lasten glas ne odmeva)
  • število kanalov za obdelavo zvoka (3, 6, 10, 15, 20, …) ali brezkanalna obdelava zvoka
  • število programov oz. prilagoditev za različna zvočna okolja
  • maskirnik tinitusa
  • prilagajanje za prve uporabnike slušnih aparatov (ročno ali samodejno)
  • samodejno ali ročno prilagajanje glede na zvočna okolja
  • možnost meritve slušnega praga in meje neudobja s slušnimi aparati
  • brezžično povezovanje (z drugim slušnim aparatom ali z drugimi napravami, kot so: mobilni telefon, televizija, računalnik, …)
  • prenos visokih frekvenc v slišno nižjefrekvenčno področje
  • vgrajena telefonska tuljavica
  • možnost poslušanje telefona v obeh slušnih aparatih
  • možnost prostoročnega telefoniranja (preko vmesnikov ali brez vmesnikov)
  • možnost samodejnega preklopa v program za telefoniranje
  • dodatno upravljanje z mobilnim telefonom ali namenskim daljinskim upravljalnikom
  • zmožnost samodejnega učenja (slušni aparati se sčasoma naučijo, kaj je za vas najprimernejše v določenih zvočnih okoljih)
  • zvočna opozorila (ob vklopu, za iztrošeno baterijo, ob ročnem preklopu programa ali glasnosti, …)
  • hkratno brezžično uravnavanje obeh slušnih aparatov le z dotikom na eni strani
  • spremljanje uporabe slušnih aparatov (število ur uporabe, preklapljanje programov, uravnavanje glasnosti, analiziranje uporabe v različnih slušnih situacijah, …)
  • zmanjševanje šuma vetra
  • omejitev nenadnih impulzivnih zvokov
  • možnost nadgradnje slušnih aparatov


Ostalo, kar tudi v manjši meri lahko vpliva na ceno:

  • moč slušnega aparata
  • klasična ali tanka cevka do ušesnega vložka pri zaušesnih izvedbah
  • število tipk na slušnem aparatu
  • vrsta baterije* (za enkratno uporabo ali za ponovno polnjenje)
  • možnost izbire barve ohišja

*Baterije za slušne aparate v AUDIO BM slušnih centrih ne predstavljajo večjega stroška, saj jih zagotavljamo po zelo ugodnih cenah (lahko jih naročite tudi v spletni trgovini). Ustrezne so za vse blagovne znamke slušnih aparatov, kjerkoli ste jih kupili.

Kot smo navedli zgoraj je cena slušnega aparata predvsem odvisna od tehnološke izpopolnjenosti in funkcij v slušnih aparatih. Za obširnejši opis funkcij kliknite tukaj.

Slušni aparati so dostopnejši kot si mislite, saj slušnih aparatov, ki ne presegajo cenovnega standarda (cca. 300€ po slušnem aparatu, za dva slušna aparata torej 600€), ni potrebno doplačati.

Obiščite nas osebno. Z veseljem vam bomo razložili zapletene izraze, namen določenih funkcij in skupaj ugotovili, kaj od vsega je primerno za vas.

Koliko stane, če se slušnim aparatom odrekamo?

Če se boljšemu sluhu – slušnim aparatom odrekamo, lahko plačamo precej višjo ceno, saj se nam ob dlje trajajoči naglušnosti zmanjšujejo tudi kognitivne sposobnosti, poveča se tveganje za demenco in depresijo, umikamo se iz družbe, smo osamljeni, …

Več o vplivu naglušnosti >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

KAJ DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH NUDIJO SVOJIM ČLANOM? VELIKO!

Kdo si ne želi kvalitetnega preživljanja prostega časa in druženja?

Predstavljamo vam dejavnosti v društvih gluhih in naglušnih v Sloveniji, ki zagotavljajo prav to in še mnogo več.

Kot član društva gluhih in naglušnih ste v AUDIO BM slušnih centrih deležni številnih ekskluzivnih ugodnosti in popustov. Ob uveljavljanju je s seboj potrebno imeti veljavno člansko izkaznico društva in AUDIO BM klub kartico ugodnosti, ki jo pridobite brezplačno v kateremkoli AUDIO BM slušnem centru.

KAKO SE VČLANITI V DRUŠTVO?
Enostavno! Potrebno je dokazilo o izgubi sluha (izvid ali avdiogram ali odločba) in izpolnitev pristopne izjave, ki jo prejmete v društvih.

PROGRAMI DRUŠTEV

  • Individualno svetovanje ter pomoč pri reševanju socialnih stisk in težav.
  • Pomoč in svetovanje pri pridobitvi in uporabi slušnih aparatov in drugih tehničnih pripomočkov, ki jih potrebujejo osebe z okvaro sluha za premagovanje komunikacijskih ovir.
  • Spremstvo in zagovorništvo pri stikih z institucijami in pomoč pri uveljavljanju pravic.
  • Pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, vlog, vključitvi v delovno okolje idr.
  • Koriščenje cenovno ugodnih počitniških kapacitet Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v Moravskih Toplicah, Kranjski Gori, Piranu in Fiesi.
  • Brezplačno letovanje socialno ogroženih posameznikov in družin.
  • Organizacija predavanj, ustvarjalnih delavnic, strokovnih ekskurzij, izletov, družabnih srečanj, samopomočnih skupin za naglušne, tečajev, pogovornih uric, …
  • Organizacija različnih športnih in kulturnih aktivnosti: brezplačna rekreacija in ogledi znamenitosti za člane društva.
  • Različne druge aktivnosti s področja kulture.
  • Brezplačno prejemanje glasila »Iz sveta tišine«.
  • Osebno asistenco.
  • Tečaji, delavnice, izleti …

EKSKLUZIVNI POPUSTI IN UGODNOSTI V AUDIO BM SLUŠNIH CENTRIH – ZA ČLANE DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH

  • 1x letno brezplačna meritev sluha ob kateri podarimo 2 zavitka (12 kos) baterij za slušne aparate (model 10, 13, 312 ali 675). Potrebna je predhodna rezervacija termina v AUDIO BM slušnem centru, ki ga želite obiskati.
  • Popusti na slušne aparate:
    • 10% na osnovni izbor v primeru samoplačniške nabave (ob predložitvi naročilnice so slušni aparati iz tega izbora v vsakem primeru brez doplačila).
    • 5% na razširjeni osnovni izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 10% na srednji izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 15% na odličen izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 20% na vrhunski izbor ob predložitvi naročilnice.
  • 20% popusta za brezžične dodatke k slušnim aparatom (TV oddajniki, dodatni brezžični mikrofoni, namenski daljinski upravljalniki, …).
  • 30% popust na baterije za slušne aparate (velja tudi za nakup enega zavitka (6 kos). Cena za zavitek z upoštevanim popustom je le 3,5€.
  • 10% popusta na tehnične pripomočke, kot so: telefoni za naglušne in vibracijske budilke.
  • 20% popusta na izdelke za nego in vzdrževanje, kot so različne rešitve za razvlaževanje slušnih aparatov, čistila za čiščenje oliv (ušesnih vložkov), …
  • 20% popusta za individualno izdelano zaščito ušes pred vodo.

KONTAKTNI PODATKI DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE

DGN LJUBLJANA
Ulica za travniki 40
1260 Ljubljana Polje
dgn.ljubljana@siol.net
01/528 44 93
http://www.dgnl.si/

AURIS – MDGN ZA GORENJSKO
Huje 23 a
4000 Kranj
dgn.kranj@guest.arnes.si
04/235 14 70
http://www.auris-kranj.si/

DGN JUŽNE PRIMORSKE
Župančičeva 18
6000 Koper
drustvo.gluhih-naglusnih@telemach.net
05/627 62 77
http://www.dgnkp.si/

DGN PODRAVJA MARIBOR
Trubarjeva ulica 15
2000 Maribor
dgn.maribor@guest.arnes.si
02/872 02 46
https://www.dgnp-mb.si/

DGN SEVERNE PRIMORSKE
Sedejeva ulica 8
5000 Nova Gorica
dgnsp@siol.net
05/300 17 81
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-severne-primorske/

DGN CELJE
Lešničarjeva 5
3000 Celje
dgn.celje@guest.arnes.si
03/493 02 02
http://www.dgn-celje.si/

DOZIS DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
Glavni trg 11
8000 Novo mesto
dgnnm56@gmail.com
07/332 47 77
https://www.gluhinaglusni-dolenjske.net/

DGN POSAVJA KRŠKO
Cesta krških žrtev 60
8270 Krško
dgn.krsko@siol.net
07/49 21 392
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-posavja-krsko/

MDGN VELENJE
Efenkova cesta 61
3320 Velenje
mdgn.velenje@t-2.si
03/897 44 73
https://www.mdgnvelenje.si/

DGN POMURJA MURSKA SOBOTA
Staneta Rozmana 11 a
9000 Murska Sobota
dgnpms@siol.net
02/521 11 51
http://www.dgn-pomurja.si/

MDG LJUBLJANA
Cankarjeva cesta 9
1000 Ljubljana
mdg-ljubljana@guest.arnes.si
01/430 30 08
http://www.mdgl.si/

MDGN SLOVENSKE KONJICE
Mestni trg 17
3210 Slovenske Konjice
mdgn.slovenske.konjice@siol.net
03/ 575 62 61
http://www.mdgn-slkonjice.si/

DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH KOROŠKE
Trg 4. julija 26
2370 Dravograd
drustvo_gink@t-2.net
02/ 872 02 46
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-koroske/


AUDIO BM PRIPOROČILO

Kontaktirajte najbližje društvo in se včlanite. Izkoristite aktivnosti, ki jih zagotavljajo društva za nova poznanstva, prijateljstva, druženje, pridobivanje informacij. Sodelujte pri različnih kulturnih in športnih dejavnostih, ter izkoristite ugodnosti in velike popuste.



Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ZASKRBLJUJOČE: DODATNO ZARAČUNAVANJE STORITEV V DOMOVIH ZA STAREJŠE

Dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev pa tudi širše javnosti postaja tudi nenadzorovan poligon dobičkonosnega ustvarjanja. Dejansko je vse to dogajanje ob vsesplošni podražitvi oskrbnin in zaračunavanju dodatnih storitev zaskrbljujoče za oskrbovance, ker ni jasno kdo je pravzaprav glavni odločevalec, ali lahko domovi sami odločajo o vsem ali pa nad vsem tem bedi tudi država in vsa ta dodatna zaračunavanja storitev tudi odobrava in potrjuje, oziroma če sploh ima možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posameznih dodatnih storitev.

Vsekakor je pa skrb vzbujajoč vedno daljši seznam teh zaračunavanih storitev in marsikatera na novo zapisana storitev je pa dejansko tudi srh vzbujajoča. Ena od takih na novo nastalih zaračunavanih storitev je “namestitev slušnega aparata”, ki jo vrednotijo 1 EUR. Kako so ponekod ovrednotili to storitev točno na 1 EUR je še eno vprašanje za kdaj drugič, še posebej ob predpostavki, da se za slabe pol minute dela zaračunava 1 EUR, in ekonomska računica kaj hitro pokaže koliko je lahko hipotetična postavka na uro, 8 ur na dan in koliko na mesec. Ob tem dobička željnem preračunavanju je pa zagotovo zelo pomemben faktor tudi statistično dokazano dejstvo, da se polovica starostnikov sooča z izgubo sluha in so potencialni uporabniki slušnih aparatov.

Na prvi pogled 1 EUR mogoče res ni veliko, ampak dejstvo pa je, da je namestitev slušnega aparata vsakodnevna storitev, včasih lahko tudi večkrat na dan in to lahko hitro postane strošek, ki si ga marsikateri oskrbovanec ne more privoščiti. Človek brez slušnega aparata postane še bolj izoliran od družbenega dogajanja, osamljen, dehumaniziran, diskriminiran in posledično še bolj depresiven v okolju, ki naj bi mu omogočilo polno vključenost in zdravo ter produktivno tretje življenjsko obdobje. Ob branju takih poslovno dobičkarskih umotvorih je marsikomu grozljivo kako razčlovečeni postajajo ponekod ti odnosi do starejših ljudi, še posebej do tistih s posebnimi potrebami, ki še toliko več in bolj potrebujejo spoštljiv odnos do osebnega dostojanstva in pa seveda razumevanje do vseh težav s katerimi se soočajo.

Spoštovani vsi tisti, ki odločate o doplačevanju storitev v domovih za starejše občane, razmislite malo kaj je plačljiva storitev in kaj je spoštovanje človekovega dostojanstva.

Kot predsednik odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vas vljudno naprošam za razmislek predvsem pa za spoštljiv odnos do vseh oseb, ki za polno vključenost in socializacijo nujno potrebujejo slušni aparat.

Slušni aparat ni luksuz ampak je potreba in želja uporabnikov po enakovredni komunikaciji v njihovem socialnem okolju.

Prijaznost ne bi nikoli smela biti plačljiva storitev ampak spoštovanja vredna prostovoljna človekoljubna pomoč. Prijaznost do sočloveka je vrednota, takšno zaračunavanje dodatnih storitev je pa navadna sramota.

Boris Horvat Tihi,
podpredsenik ZDGNS
vodja odbora naglušnih

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Z GLASBO LAHKO OBUDIMO SPOMIN

Ob prebiranju naslednjega zapisa boste spoznali kako velik pomen ima glasba v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.

Zapis je nastal na podlagi resničnih dogodkov.

… John prebiva v domu za starejše. Nikoli ne začne pogovora, le tu je in obstaja. John je dementna oseba, katera ni zmožna prepoznati svojih slik iz mladosti ali drugih podrobnosti njegovega življenja. Ne spomni se, da je igral nogomet. Ne spomni se, da je bil v vojski. Ne spomni se niti, da je po odsluženi vojski nastopal kot igralec. Njegove sanje, njegova ljubezen, … ni jih več. Kdo sploh smo brez našega spomina? …

Ob predvajanju glasbe iz njegovega časa je nepopisna živahnost kar lila ven iz njega. Nihče te živahnosti pri Johnu še ni videl. V njem so se prebudila davno pozabljena čustva.

Preberite nadaljevanje. Seznanili se boste s spoznanji Dana Cohena glede vpliva poslušanja glasbe na osebe z demenco.

Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost. Vsi čutimo, da je glasba čarobna. Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane. Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji.

Glasba je očitno kulturni izum, ki izrablja dele možganov razvite za druge namene. Ne le slišnih, temveč tudi vidne in čustvene dele ter male možgane. Vsi ti so ključni za koordinacijo. Ko smo mladi, se glasba zapisuje v naše gibe in čustva. K sreči so to zadnji deli možganov, ki jih ne uniči Alzheimerjeva bolezen. Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo morajo poslušati glasbo, ki jim nekaj pomeni, ter je povezana s spomini in čustvi. Če oživimo te poti, lahko spodbudimo človeka, ki je sicer odsoten.

Kar danes potratimo za zdravila, ki ne pomagajo, zasenči to kar bi potrebovali, da bi omogočili poslušanje glasbe stanovalcem domov za starejše. Zakaj ti ljudje še ne morejo poslušati glasbe? Zakaj jim to mora omogočiti zunanji svetovalec, kot je Dan Cohen? V današnjem norem svetu lahko predpišemo recept za antidepresive, ki stanejo 1000 EUR na mesec. Če pa nekomu omogočimo prevajalnik za 40 EUR, bi ta oseba imela ogromno koristi. Ampak glasba ne spada med medicinske pripomočke. Ker je glasba nekaj postranskega, se veliki denarji obračajo le pri zdravilih. Zdravstveni sistem si človeka predstavlja kot zelo zapleten stroj. Medicinsko gledano nismo storili ničesar, da bi se dotaknili bolnikovega srca in duše.

Stisko človeka si lahko predstavljamo kot nesporazum. Če človeku v stiski damo močna pomirjevala, mu odvzamemo edino možnost, da nam pove za težave. Človeka, ki se odziva, tako spremenimo v nekoga, ki se zapre vase in izgubi stik z okolico. Ljudje izgubijo nedotakljivo, pojem izbire in nadzora. Glasba ustvarja spontanost, ki je v ustanovi kot je dom za starejše, nemogoča. Popelje te proč od dnevne rutine, v svet, ki ga ustvariš sam in se po svoje z njim povežeš.

Tega ne zmore nobeno zdravilo. Zdravila zatrejo iskrico, nikoli je ne razvnamejo. Ljudje morajo biti dejavni. Uspevati morajo v svojem okolju. Če najdete glasbo, ki jo ljudje poznajo, je to dražljaj s katerim se ljudje ne zaprejo vase. Raziskovalci so odkrili, da je že pri 6 mesecih razvoja zarodka v maternici možganska skorja zmožna pomnjenja. Po preučevanju glasov novorojenčkov so odkrili vzorce podobne materinem govoru. To pomeni, da se še pred rojstvom učimo peti z drugim človekom. Vsak otrok sledi ritmu glasbe, ki jo sliši ali si jo domišlja. Tega se npr. pri drugih živalskih vrstah ne opazi. Glasba je očitno tako značilna za človeka kot tudi za njegov jezik. Odziv na ritem je morda prirojen in človeški. Skoraj vsi ljudje izražajo prirojeno muzikaličnost.

Dana Cohena neizmerno veseli videti človeka, ki leta in leta ni poslušal glasbe in kako oživi, ko jo sliši. Kot zdravnik je zelo navdušen, toda za tem čudovitim trenutkom se nekaj skriva. Kako se je to sploh zgodilo? Zakaj smo človeku lahko dajali hrano, vodo in zdravila, nismo pa zadovoljili njegovih globokih potreb? Stoletje nazaj so to bile ustanove, ki so negovale ljudi. Nego so izvajali domači ljudje in tudi sobe so izžarevale čim bolj domu podobno situacijo. To je bilo pred napredkom civilizacije, ko so v ZDA odprli 15 000 domov katerih izgled in delovanje je baziralo na sistemu bolnišnic.

Kako je prišlo do tega, da tako preživljamo jesen življenja? Tehnologija je korenito spremenila človekovo okolje. Naša varnost ni več vezana na dom ali domačo vas, temveč na nekaj drugega. Postali smo urbani. Tradicionalni ustroj družine je slabel pod pritiskom. Zato so proti koncu 19. stoletja množice starostnikov umirale v ubožnicah. Poleg duševnih bolnikov in brezdomcev. Ameriška vlada je takrat sprejela odlok, s katerim zagotavlja vsaj nekaj zaščite 30 milijonom državljanov, ki bodo imeli neposredno korist od pokojnin. Američani so se zavedali, da so starostniki v Ameriki bolni in revni. Sprejeli so sklep, da jih bodo podprli. Ne v socialnem sistemu, ampak v zdravstvenem sistemu. Na silo so združili ubožnico in bolnišnico. Tako so nastali negovalni domovi. Nastala je nova industrija. Posel je razcvetel po uvedbi zavarovanja Medicaid leta 1965. Množična skrb za starostnike je bila nekaj novega v človeški zgodovini. Težave so bile neizogibne. Pojavile so se obtožbe o »skladiščenju« starostnikov in prepogostem privezovanju. Ko se je tako ravnanje v domovih končno spremenilo, je nova težava postala v prepogostem predpisovanju antipsihotikov. Čeprav niso namenjeni starostnikom, jih množično in preveč uporabljajo.

V negovalnih domovih je nekaj najboljših ljudi, ki imajo veliko srce in so velikodušni. Prinašajo veselje in smeh, vendar dan za dnem hodijo delat v ustanovo, ki ljudi razvršča po diagnozi in njihovi oviralnosti. Tam so najprej pacienti in šele potem ljudje.

Polovica stanovalcev negovalnih domov nima obiskov. Svojci ne zmorejo, domovi pa nimajo sredstev za to. Vlada ne namenja denarja za glasbo, predvajalnike. Cilj Dana Cohena je opremiti vseh 16.000 domovih v ZDA s predvajalniki glasbe. Pri iskanju donatorjev je naletel na veliko zaprtih vrat in gluhih ušes, ter razne izgovore. Med iskanjem donatorjev je naletel na osebo, ki ga še najbolj razume. Namreč, pred 20 leti ga je prešinila misel, da bi starostnikom lahko pripeljali rastline, živali in otroke in pri tem naletel na sila podobne odzive. Porodile so se sanje, da bi hodili od vrat do vrat, a megle doma za starostnike niso mogli predreti. Kar sedaj podobno počne Dan ni v okvirju ustaljenega delovanja. Za dosego uspeha se je potrebno zavedati pred kako zelo veliko oviro stojimo. Večjo kot si mislimo. 

Marsikdo meni, da je z ameriškimi domovi nekaj hudo narobe. Kathy Greenlee iz ameriškega ministrstva za zdravstvo prelaga odgovornost na državo, ki mora nujno uvesti kulturne spremembe. Bonnie Kantor, nekdanja predsednica Pioneer Networka ceni neodvisnost, a v ZDA imajo velike težave s pojmom odvisnosti. Drugi narodi so sprejeli staranje, Američani pa radi rečejo: “Tam je, nočem videti, nočem vedeti za to.” Becky Kurtz iz urada za dolgotrajno oskrbo pritrjuje, da trenutni sistem ne deluje dobro. Ljudi razčlovečuje. Tudi povojna generacija meni, da to ni sprejemljivo. Nočejo in ne želijo si takšnega ravnanja v starosti.

V Ameriki imajo 6000 strokovnjakov za delo s starostniki, ki skrbijo za 300.000.000 ljudi in ta številka ne upada, ampak le raste. Čas je zelo neprimeren, ker je težav, ki nas čakajo, vedno več. Biokemik Gregory Petesko poudarja, da smo se znašli pred epidemijo nevroloških bolezni po vsem svetu. Človeštvo je že 12.000 let razporejeno kot piramida. Na vrhu so najstarejši. Vrh te piramide se vse bolj širi. Do leta 2050 bo kot steber in piramida se bo začela počasi obračati. To ni ravno dobro, kajti po 65. letu eksponentno narašča tveganje za Alzheimerjevo in Parkinsovo bolezen. V ZDA je pet milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. V desetih letih se bo to število podvojilo. Ni dovolj ustanov, denarnih in drugih sredstev, da bi lahko poskrbeli za toliko ljudi z demenco. Pomagati jim moramo, da se bodo zdravo starali.

Dr. Peter Davies iz Feinstein inštituta že 38 let raziskuje Alzheimerjevo bolezen. Za bolnike ni nič tako učinkovitega, kot je glasbena terapija. Želi si, da bi bilo, še vedno išče, toda odkril ni še ničesar, kar bi imelo tako blagodejen in pozitiven učinek.

V naši preteklosti, v vseh zgodbah in kulturah so imeli starejši nekaj za dati in vedno je bil tam nekdo, ki je potreboval to, kar so starešine lahko prenesle naprej. Ali velja to tudi v našem novem svetu? Imajo starostniki svoje mesto? Od majhnega nas učijo, da je odraslost vrhunec življenja in da so starejši ljudje le strta različica prejšnjega izjemnega jaza. V sodobni kulturi cenimo posameznike, ki dosegajo uspehe strojev in delujejo kot stroji. Zato staranje ne more biti dobro sprejeto. Kajti stroji se ne starajo. Življenje starejših gre v drugo smer, zato jih Amerika postavlja na stranski tir. Skriva jih.

V letih dela s starostniki se je naučil, da se ameriška kultura moti, saj je starost tudi del življenja. Ljudje naj imajo priložnost, da živijo, rastejo in postanejo starešine. Ustvarjeni smo za staranje. S staranjem se naučimo veliko pomembnega. Dotika se učimo vse življenje. Če ga ni, je podobno, kot bi izgubili del človečnosti. Ljudem v tem domu za starostnike, smo zatrli duha, ker smo jih zaprli. Ko poslušajo glasbo, njihov duh oživi. Še vedno je svež in mlad.

Danu je uspevalo. Dobil je sredstva za 35 domov za starostnike. Domovi so tokrat sodelovali. Po treh letih truda je Danu uspelo, da je glasba prišla v 56 domov za starostnike. Čeprav je to le kaplja v morju. Poskrbeti je potrebno 1,6 milijona ljudi v domovih. Vsem je potrebno izboljšati življenje in ne le določenim. Dan je mislil, da bo šlo gladko. Da bodo ljudje sprejeli zamisel in jo uresničili. Niso je.

Glasba izpolnjuje naša najgloblja hrepenenja. Po tem hrepenimo že na tisoče let. Naši možgani so uglašeni z njo. Potrebujemo glasbo. V nas prebuja najglobljo varnost. Varnost uglašenosti z drugimi in s seboj. Zato bomo skupaj storili nekaj ljubeznivega. Vrnimo življenje tja, kjer je že bilo pozabljeno. Omogočimo poslušanje glasbe!

Ali se kdaj vprašamo kako slišijo naši svojci? Kdaj so nazadnje opravili kontrolo sluha?

Brezplačno, hitro in natančno preverite sluh v najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

AUDIO BM IMA AAA BONITETNO OCENO ODLIČNOSTI

AUDIO BM d.o.o. po analizah za leto 2018 spada med najboljše poslovne subjekte v Sloveniji ter se tako uvršča v najvišji razred AAA. Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov. Temelji na računovodskih izkazih subjektov za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih 12-ih mesecih. Bonitetno oceno odličnosti imajo najboljša podjetja s ključno diferencialno prednostjo pri poslovanju. Podjetja, ki izkazujejo bonitetno odličnost, predstavljajo najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji, tako strankami, kupci, dobavitelji, kot tudi zavarovalnicami, bankami ter drugimi poslovnimi partnerji. Certifikat je evropsko priznan in razpoznaven.

Zaupanje in verodostojnost sta danes redki lastnosti. Glede na preplet različnih dejavnikov, ki vplivajo na okolje, je danes težko najti zaupanja vreden poslovni subjekt. Imetniki certifikata bonitetne odličnosti so eni redkih poslovnih subjektov, ki se lahko pohvalijo z oceno in to povedo vsem svojim poslovnim partnerjem, s katerimi že ali pa v prihodnje šele nameravajo sodelovati.

Analitična hiša Bisnode, največja partnerska družba bonitetne hiše Dun & Bradstreet, v okviru mednarodnega projekta izvaja finančne analize podjetij in ima večletno tradicijo v podeljevanju certifikatov bonitetne odličnosti v 18-ih evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji.

Bisnode d.o.o., strokovnjaki na področju pametnih podatkov

Kaj je boniteta odličnosti?
Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov. Temelji na računovodskih izkazih subjektov za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih.

Boniteta odličnost A, AA ali AAA
Poslovni subjekt lahko doseže bonitetno odličnost A, AA ali najvišjo oceno AAA

  • A: poslovni subjekt spada v visok razred bonitetne odličnosti v Sloveniji;
  • AA: poslovni subjekt spada v višji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji;
  • AAA: poslovni subjekt spada v najvišji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji.

Podjetja z bonitetno odličnostjo
Podjetja z bonitetno odličnostjo poslujejo odlično in izpolnjujejo kriterije za doseganje manjše verjetnosti, da bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih zabeležila katerega od naslednjih dogodkov:

  • stečaj, prisilno poravnavo ali likvidacijo,
  • izbris subjekta iz poslovnega registra,
  • blokada transakcijskih računov subjekta več kot 60 dni nepretrgoma oziroma več kot 90 dni pretrgoma.

V mednarodnem okolju je certificiranje že uveljavljena praksa in na ta način si poslovni subjekti dodatno utrjujejo svoj ugled ter zaupanje v domačem in tujem poslovnem okolju. Imetniki certifikata si tako pridobijo dodatno zaupanje poslovnih partnerjev.

Skupina Bisnode ima večletno tradicijo v podeljevanju certifikatov bonitetne odličnosti v 12 evropskih državah: Švedska, Norveška, Finska, Danska, Nemčija, Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna, Poljska, Češka in Madžarska. V prihodnjih letih se bo certificiranje izvajalo v celotni skupini 19-ih evropskih držav, kjer je prisoten Bisnode.

Metodologija
Metodologija za določitev bonitetne ocene odličnosti temelji na statističnih modelih, ki napovedujejo verjetnost stečaja, izbrisa in blokade v prihodnjih dvanajstih mesecih poslovanja gospodarskega subjekta.

Statistični modeli so bili zgrajeni na podlagi finančnih kazalcev poslovanja gospodarskih subjektov (zadolženost, likvidnost, uspešnost in učinkovitost) za zadnja tri leta ter na podlagi negativnih dogodkov (stečaj, izbris, blokada) v izbranem obdobju.

Finančni kazalniki so bili, za ustreznejšo primerjavo doseženih vrednosti med subjekti, normirani glede na velikost sredstev ali celotnih prihodkov.

Rezultati statističnih analiz so pokazali, da imajo subjekti z relativno nižjim deležem dolga v financiranju manjšo verjetnost, da bodo v naslednjih 12-ih mesecih zabeležili stečaj, izbris ali daljšo blokado TRR računov.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

BLAGOSTANJE SLUHA IN MOŽGANOV: OBSTAJA POVEZAVA?

Petindvajsetletna študija potrjuje večje tveganje pospešenega kognitivnega upada kot posledico umika pred družbenimi aktivnostmi posameznikov, ki niso uporabniki slušnih aparatov. Že nekaj časa je splošno znano, da starost s seboj prinaša upad kognitivnih funkcij: pozabljamo reči, dlje časa potrebujemo pri učenju novih stvari, težje se koncentriramo in ohranjamo fokus. Ta upad pač spremlja staranje in tega ne moremo preprečiti ali ustaviti, obstajajo pa načini kako ga upočasniti.

OHRANJAJMO MOŽGANE AKTIVNE: stimulirajmo jih

Opirajoč se na petindvajsetletno študijo je za ohranjanje aktivnih možganov daleč najpomembnejša mentalna zaposlitev možganov skozi aktivnosti družbenega življenja s prijatelji, družino, sodelavci,…

Dobra slišnost je ključna v interakciji z ljudmi in svetom. S starostjo je upad kognicije in slišnosti neizbežen, toda ali obstaja povezava med upadom slišnosti in upadom kognicije? Štiri tisoč prostovoljcev je skozi četrt stoletja opazovanja potrdilo prav to.

AKTIVNA NOŠNJA SLUŠNIH APARATOV: ohranjanje možganov v kondiciji

Zanimivi izsledki iste študije prikazujejo še eno zanimivost: naglušne osebe, ki uporabljajo slušne aparate in so družbeno aktivne doživljajo kognitivni upad v podobnem razmerju in hitrosti kot ljudje brez izgube sluha.

Naglušne osebe, ki pa niso uporabljale slušnih aparatov, so predstavljale veliko višji riziko pospešenega upada kognicije kot posledica umika pred družbenimi aktivnostmi. Ključ ni sama dobra slišnost, ključ je kaj in koliko več udejstvovanja in aktivnosti nam dobra slišnost omogoča.

S pomočjo vsaj delnega povečanja sposobnosti komuniciranja zaradi slušnih aparatov lahko izboljšamo razpoloženje, naše družbeno življenje in druge mentalne aktivnosti, ki bodo upad kognitivnih sposobnosti upočasnile.

BODITE PAMETNI: preverite stanje svojega sluha, ZDAJ!

Samo v ZDA je več kot petintrideset milijonov ljudi naglušnih. Večina se jih tega sploh ne zaveda. V kolikor ste tudi vi v podobnem položaju, opravite brezplačni test sluha, navsezadnje to dolgujete samemu sebi. Vaša aktivnost v prihodnosti je odvisna od tega.

Amieva, H. (2015) “Self-Reported Hearing Loss: Hearing Aids and Cognitive Decline in Elderly Adults: A 25-year Study,” Journal of the American Geriatrics Society.

KAJ JE KOGNICIJA?

Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

MEDNARODNI DAN SKRBI ZA SLUH, 3. MAREC

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2007 razglasila 3. marec za mednarodni dan skrbi za sluh in ga z leti preimenovala v svetovni dan sluha. Letos ga praznujemo pod geslom Preveri svoj sluh. Predvsem bi radi poudarili pomembnost zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije okvare sluha. Številni ljudje živijo z neugotovljeno okvaro sluha, pogosto se svoje okvare sploh ne zavedajo in ne vedo, da jim manjkajo nekateri zvoki in besede. Preverjanje stanja sluha in sposobnosti razumevanja je prvi korak k reševanju tega vprašanja.

Že vsak deseti Evropejec ima težave s sluhom
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 446 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 dB, pojavlja že pri 16 % odraslih v starosti od 18 do 85 let. Po izračunih se tako s to težavo spopada že več kot 71 milijonov prebivalcev Evropske unije (EU), od tega jih ima 55 milijonov, kar pomeni od 10 do 12 % populacije, izgubo sluha v govornem območju, torej za uspešno komunikacijo in razumevanje že potrebujejo ustrezne slušne pripomočke. Skrbi pa podatek, da naj bi bilo v EU kar 30 milijonov ljudi, ki imajo izgubo sluha, vendar niso vključeni v zdravljenje ali rehabilitacijo.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v Sloveniji približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, na leto pa se izda približno 18.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je približno 10 % oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima samo malo več kot tretjina prepoznano okvaro sluha.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS
Številni ljudje živijo z neugotovljeno okvaro sluha.

Okvaro sluha najprej opazimo kot težave pri razumevanju pogovora. Pogovor sicer slišimo, a ga ne razumemo, še posebno ne v hrupnem okolju. Sogovornika zato pogosteje prosimo, da ponovi, kar je povedal. Okvaro sluha lahko povzročijo številni vzroki, od nezgode do bolezni. Ljudje, ki se spoprimejo z okvaro sluha, imajo pogosto občutek odrezanosti od sveta. Otroci z okvaro sluha pri pouku porabijo veliko več energije zaradi napora pri poslušanju, zato so prej in bolj utrujeni. Problem je še večji v učilnici. Zgodnje odkrivanje okvare, preprečevanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomoč lahko precej zmanjšajo posledice in izboljšajo stik z okolico. Navajeni smo, da se izguba sluha pojavi z leti. Vse več motenj sluha pa strokovnjaki v zadnjem času opažajo tudi med mlajšimi prebivalci. Predvsem mlajše generacije so daljši čas izpostavljene visokim ravnem zvoka zaradi poslušanja glasbe preko slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe ali mobilnih telefonov.

Ne čakajte: preverite svoj sluh
Marsikje v Evropi je treba pregled sluha plačati, zato v številnih evropskih državah 3. marca potekajo akcije testiranja sluha in svetovanja. Zgodnje preverjanje sluha je še posebej pomembno pri otrocih, ker okvara sluha negativno vpliva na otrokov jezikovni-govorni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj. Jezikovni razvoj otroka se namreč začne s poslušanjem in ne z govorom. V Sloveniji je testiranje sluha brezplačno v okviru zdravstvenih storitev, ki se krijejo z naslova zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni sistem v naši državi zagotavlja tudi preventivne preglede otrok, mladine in delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, do cenovnega standarda brezplačno pridobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS.

Bistvena je ozaveščenost
Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju razmišljanja o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha. Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO morali sodelovati tako službe za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev in izobraževalne ustanove skupaj s civilnimi združenji oseb z okvaro sluha. Zavedati se je treba, da število oseb z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno in gospodarsko škodo.

Zveza društev gluhih in naglušnih se aktivno vključuje v preprečevanje okvare sluha ter promocijo za njeno zdravljenje in rehabilitacijo, z izvajanjem posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo.

Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je okvara sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS

V AUDIO BM smo preverjanje sluha približali vsem. Zagotavljamo ga brezplačno. Oglasite se kateremkoli AUDIO BM slušnem centru in preverite kako slišite. Naročite se >>

Več o sluhu >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

NOVICA IZ SVETA: ZDRUŽITEV WIDEX in SIVANTOS

Doslej samostojni danski proizvajalec slušnih aparatov Widex se je združil  skupino Sivantos (sedež v Singapurju), kamor že sedaj sodi kar nekaj blagovnih znamk slušnih aparatov in sicer: Signia (nekoč Siemens), Rexton, Audio Service, A&M, Audibene, Hear USA in TruHearing. Združitev je bila sicer javno objavljena že 16. maja lani, vendar sta družbi morali pridobiti ustrezna dovoljenja tudi od Evropske komisije.

Od 1. marca 2019 je Sivantos Group del nove družbe WS Audiology, ki sta jo skupaj ustanovila Sivantos (Singapur) in Widex (Danska).

Widex je sedaj del družbe WS Audiology.

Globalno gledano je imel Widex pred združitvijo okoli 8% tržni delež, skupina Sivantos pa približno 15% tržni delež.

Nova družba z imenom WS Audiology je po združitvi postala 3. na svetu po velikosti. Prvi dve sta Sonova in Demant, ki imata vsaka okoli 25% tržni delež.

Če niste vedeli, v AUDIO BM zagotavljamo slušne aparate iz prvih dveh skupin. Iz skupine Sonova zagotavljamo slušne aparate Unitron, iz skupine Demant pa slušne aparate Sonic.

Združena Widex in Sivantos bosta združili moči pri raziskavah in razvoju, kot so to že pred leti storili v skupinah Sonova (Phonak, Unitron, Hansaton) in v Demant (Oticon, Sonic in Bernafon).

Koliko bo združitev vplivala na samostojnost in ohranitev blagovnih znamk, ter na distribucijo, bo pokazal čas.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

KAKŠNE PRAVICE IMAM? KJE JIH UVELJAVIM?

V Sloveniji imamo kar nekaj pravic, ki jih imajo naglušne in gluhe osebe. Jih sploh poznamo? 


Če smo naglušni imamo pravico do medicinskih pripomočkov.
Najbolj poznani so slušni aparati. Podrobno je postopek pridobitve opisan tule.

 

Več nepoznavanja je na področju pravic, ki jih imajo težje naglušne, gluhe, ali osebe s polževim vsadkom.

V spodnjem seznamu preberite, do česa so upravičene te osebe in na katerem naslovu se uveljavlja/zaprosi za posamezno pravico:

  • Otroški dodatek
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba za uveljavljanje pravice do naknadnega dopusta za nego in varstvo otroka
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba do dodatka za nego otroka
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba o tehničnem pripomočku po zakonu ZIMI (Zakon za Izenačevanje Možnosti Invalidov) 
    Naslovnik: Upravna enota, plačnik: sofinancira MDDSZ
    Za ogled tehničnih pripomočkov in podrobnejši opis postopka za pridobitev, kliknite tule.

  • Odločba za usmerjanje
    Naslovnik: Zavod RS za šolstvo

  • EU kartica ugodnosti za invalide
    Naslovnik: Zavod RS za šolstvo
     Kaj v AUDIO BM nudimo za uporabnike EU kartice ugodnosti za invalide preberite tule.

  • Odločba o oprostitvi plačila RTV prispevka
    Naslovnik: Služba za obračun RTV prispevka

  • Odločba za brezplačno kartico Urbana LPP
    Naslovnik: Blagajna LPP

  • Odločba za brezplačni avtobus in gondolo na Pohorje
    Naslovnik: Upravna enota Maribor

  • Odločba za komunikacijski dodatek
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Dohodnina – uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane, šifra A5
    Naslovnik: Finančna uprava RS

  • Odločba o pravici do slovenskega znakovnega jezika
    Naslovnik: Center za socialno delo

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 12 13 14 15 16 19

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1561 ocen
×
js_loader