DONACIJA AUDIO BM

Življenjske zgodbe oseb z okvaro sluha so zaradi komunikacijske ovire sila različne in velikokrat prepletene s številnimi zgodami in nezgodami, ki včasih tudi ne najdejo prave poti v javnost. Še posebej specifične so zgodbe gluhoslepih ljudi, ki se vse prevečkrat znajdejo v situaciji, ki jo sami težko prebrodijo, zato je vsaka pomoč pri premagovanju njihovih težav še kako dobrodošla in zaželena.

Ena od takih zgodb je tudi zgodba gluhoslepe Metke Knez, ki se kljub težki invalidnosti trudi biti produktivna na vseh življenjskih področjih. Še posebej občudovanja vredna je njena študijska pot s katero vsem nam dokazuje, da kjer je volja je tudi pot. Za uspešno premagovanje vseh obveznosti pa potrebuje tudi ustrezne tehnične pripomočke in z veliko večino tudi uspešno premaguje svoje vsakodnevne obveznosti, tudi s pomočjo osebne asistence ki ji jo nudi Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih AURIS Kranj v skladu z Zakonom o osebni asistenci.

Žal se ji je nekako ponesrečila nabava ustrezne budilke, ki kljub želji in upanju ni ustrezala njenim potrebam zato nam je večkrat potožila da ima zaradi tega probleme pri usklajevanju vseh svojih obveznosti. Zakonodajno možnost oziroma pravico, ki jo omogoča Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in pravilnik o tehničnih pripomočkih je izkoristila in nabavo ustrezne bi morala sofinancirati v celoti kar ji pa njen socialni status in skromen proračun ni dopuščal. Splet srečnih okoliščin je botroval temu, da se je z njeno življenjsko zgodbo seznanil tudi direktor AUDIO BM g. Franci Urankar in obenem izrazil tudi vse spoštovanje do njenega dosedanjega delovanja v Svetu Tišine, še posebej na področju gluhoslepote zato se je odločil da bo naši Metki v celoti doniral tako želeno budilko.

Realizacija donacije je potekala v prostorih AUDIO BM v ljubljanskem trgovskem centru BTC, kjer smo se zbrali vsi sodelujoči.

Vsaka donacija je lepa in dobra zgodba, ta zgodba ima še neko posebno in vsega spoštovanja vredno dodano vrednost saj je plod sodelovanja civilne družbe in dobavitelja, ki del svojega prihodka plemenito vrača nazaj v družbeno okolje oziroma konkretno pomaga ljudem z okvaro sluha.

Ob predaji in zaključku donacije smo bili vsi prisotni veseli in ponosni, da smo lahko bili del te plemenite zgodbe in se po daljšem klepetu razšli kot dobri stari prijatelji v upanju, da še kdaj skupaj ponovimo kakšno tako lepo in dobronamerno zgodbo.

Boris Horvat Tihi
podpredsednik ZDGNS in tudi predsednik Odbora naglušnih ZDGNS (Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije)

NAGLUŠNA TEKMOVALKA ZMAGALA V PEVSKEM SHOWU »THE VOICE«

Maelyn Jarmon je na desno uho popolnoma gluha, a to jo niti malo ni ustavilo. Ravno nasprotno. Maelyn svojo naglušnost dojema kot prednost.

Maelyn je štela šele dve leti, ko so ji zaradi pogostih vnetij ušes vstavili timpanalne cevke. Funkcija timpanalnih cevk je sicer zračenje srednjega ušesa. To je precej pogost in rutinski operativni poseg, ki pa je pri Maelyn žal šel po zlu in njena bobniča sta ostala uničena. Desni v popolnosti, na levem pa v tej meri, da ji je še na temu ostalo 80% sluha. A v njenem petju naglušnosti ni opaziti. Nihče, ki jo je slišal peti na spletu ali v živo, si ne bi mislil, da gre za naglušno osebo. Njen velik talent in vztrajnost sta jo pripeljala do finala tekmovanja s precej možnosti za zmago.

The Voice je tekmovanje v petju, kjer žiranti odločajo le na podlagi slišanega, saj so na tekmovanju s hrbtom obrnjeni proti tekmovalcem in tako lahko tekmovalce le slišijo, videti jih ne morejo. V intervjuju za časopis HollywoodLife je novinarki razkrila, da je svojo naglušnost vedno dojemala kot nekakšno super-moč. V družini namreč njena naglušnost ni bila nikoli obravnavana kot kakšna hiba, v bistvu se o njeni naglušnosti niti ni kaj dosti govorilo.

Zaupala nam je tudi zakaj so bili njeni prvi nastopi na omenjenem tekmovanju tako velik izziv. Namreč, ni vajena, da bi morala kaj imeti v ušesih. Na takšnih tekmovanjih in tudi na večjih koncertih imajo nastopajoči v ušesih tako imenovani monitoring – slušalko v ušesu, katera služi kot referenca pri ritmu (kdaj peti) in glasnosti (kako glasno) petja. »Prvič je bilo… kaj pa vem… čudno! Potrebovala sem nekaj časa, da se privadim nanj. Nato mi je v prejšnjem tednu sredi nastopa odpovedal monitoring v slušalki in nisem slišala popolnoma nič. Zanašati sem se morala na svoj občutek. Sicer se mi je to, da od enkrat nič ne slišim, že prej dogajalo in tako sem vajena, da se včasih moram enostavno prepustiti občutku. Tako da ja, včasih zna biti to težava, a kakorkoli čudno se sliši, večinoma je prednost.«

Maelyn je edina tekmovalka pod okriljem legendarnega, in to ne le zaradi njegovega priimka, John Legenda. Zanj je to sicer prva trenerska preizkušnja v tekmovanju The voice, njeni trije nasprotniki so Dexter Roberts, Andrew Sevener in Gyth Rigdon. »Zelo cenim in vedno bom hvaležna za čas, ki ga z Johnom preživiva skupaj. Ne glede na izid tekmovanja, ta izkušnja je bila neverjetna in čudovita!« Zaupala nam je še, da je najboljša stvar, ki jo je odnesla od Johna, zaupanje vase: »Zaupaj svojim instinktom in nikoli ne dvomi vase!« sta bili najpogostejši spodbudi in nasveta od legendarnega Johna. »Sliši se lahko, vendar moram bolj zaupati vase,« je še dodala.

Niti ni bila skrivnost, niti ni bilo presenečenje, ko je Mealyn 21. maja 2019 nastopila in zmagala v finalu, saj so njeni vsi trije posnetki nastopov v tekmovanju The Voice pristali med najboljših 10 na iTunes lestvici. V zadnjem intervjuju pred finalom je navdihujoče povedala: »Pripravljena sem! Trdo sem delala in vadila. Vem, da mi lahko uspe! Če lahko sodim po dosedanjih izkušnjah, potem sem vsekakor pripravljena. To so moje sanje in hkrati sanje mojega fanta. S pomočjo Johna zaupam vase in nič me ne more ustaviti!«  

KAJ ODKRIVAJO NOVEJŠE RAZISKAVE GLEDE SLUHA?

Naglušnost je pogosta in resna težava, ki vas lahko izloči iz pogovorov, poveča riziko za depresijo in izolacijo. Dve nedavni študiji JAMA kažeta, da je izguba sluha povezana tudi z več drugimi boleznimi.

Ena študija o nacionalnih zdravstvenih raziskavah, objavljena na spletu 25. januarja 2018, je ugotovila, da je bila izguba sluha povezana s srčnim popuščanjem: 75% ljudi, starih 70 let ali starejših s srčnim popuščanjem, je imelo tudi izgubo sluha.

Druga študija, objavljena 7. decembra 2017, je ocenila 36 študij, ki so vključevale več kot 20.000 ljudi, ki so imeli teste sluha in kognicije. Znanstveniki so ugotovili, da je bila starostna izguba sluha bistveno povezana z upadom na vseh področjih razmišljanja in z razvojem demence.

Te študije so bile opazovalne, zato ne dokazujejo, da izguba sluha povzroča težave pri razmišljanju ali srčno popuščanje, ampak opozarjajo na pomembnost preverjanja sluha in da je potrebno zanj poskrbeti.

Več o sluhu >>

Več o naglušnosti >>

EKSKLUZIVNA REŠITEV, KAKO TAKOJ DO NAJBOLJŠEGA SLUHA – NAJEM FLEX:TRIAL™ SLUŠNIH APARATOV

Ali ste vedeli, da v AUDIO BM slušnih centrih nudimo ekskluzivno rešitev, s katero si lahko zagotovite najboljši sluh praktično takoj?

Ekskluzivna rešitev je najem slušnih aparatov. Naj vam razložimo kako vse skupaj poteka: Najem slušnih aparatov je mogoč za osebe, ki so že uporabniki slušnih aparatov in kateri čakajo na novo naročilnico za slušni aparat preko ZZZS (naročilnica uporabnikom slušnih aparatov pripada na vsakih 6 let). Veliko oseb ima po štirih ali petih letih že zelo dotrajane slušne aparate, ki praktično uporabniku ne služijo več, nekateri slušne aparate tudi izgubijo, kar predstavlja, kar velik strošek za nakup novega. Uporabniki slušnih aparatov večinoma raje počakajo leto ali dva in se šele potem, ko jim pripada naročilnica preko ZZZS, odločijo za nakup novega. V vmesnem času pa trpijo, saj so prikrajšani za dober sluh.

V AUDIO BM slušnih centrih smo razvili unikatno rešitev na trgu. Že obstoječim uporabnikom (katerihkoli slušnih aparatov) omogočamo najem slušnih aparatov (FLEX:TRIAL™), da premostijo težave in uporabljajo vrhunski pametni slušni aparat, ki jim bo koristil do pridobitve nove naročilnice preko ZZZS.

Kako poteka najem slušnih aparatov?

Postopek je zelo enostaven. Ob vašem prvem obisku vam bomo z avdiometrom zelo natančno izmerili sluh in se pogovorili o vaših željah, pričakovanjih in možnih rešitvah. Pripravili vam bomo FLEX:TRIAL™ slušne aparate, ki jih boste prevzeli v najem. Najkrajša doba najema je en mesec in se lahko po potrebi podaljšuje, kolikor časa želite. Pogoj za najem FLEX:TRIAL™ slušnih aparatov je, da ste že uporabnik slušnih aparatov, vendar iz kateregakoli razloga potrebujete vrhunsko rešitev že pred nabavo novih slušnih aparatov preko naročilnice. Priporočljivo je, da s seboj prinesete vse izvide ORL specialista, tudi če so starejši!

Najem dobrin je običajna stvar, ko gre za najem: stanovanja, hiše, parkirnega mesta, avtomobila, avtodoma, kolesa, oblačil za posebne dogodke (birma, valeta, poroka …) in še bi lahko naštevali. Odslej lahko z najemom poskrbite tudi za boljši sluh!

Kaj je FLEX:TRIAL™ slušni aparat? 

Na kratko: to je slušni aparat, ki je običajno namenjen testiranju poslušanja s slušnimi aparati v preizkusni dobi. FLEX:TRIAL™ omogoča izjemne prilagoditve. Če ste v rednem postopku nabave slušnih aparatov, je preizkušanje s takšnimi slušnimi aparati običajna praksa. V primeru najema jih lahko uporabljate za minimalen dnevni strošek najema in to z najboljšimi funkcijami, ki jih tehnologija omogoča.

Kdaj se odločiti za najem?

  • Kadar z obstoječimi slušnimi aparati niste zadovoljni (na primer z zvokom in razumevanjem govora).
  • Obstoječi slušni aparati se kvarijo in popravila drago plačujete.
  • Imate slušne aparate, katerim doba še ni potekla, vi pa potrebujete najboljše poslušanje sedaj.
  • Želite alternativo do prejema novih slušnih aparatov preko naročilnice.
  • Potrebujete kvalitetno premostitev za rešitev težav s poslušanjem.

Zakaj moram predhodno že imeti slušne aparate, če želim najem?

Uporaba slušnega aparata mora biti indicirana s strani ORL specialista. Ko ste prejemali sedanje ali predhodne slušne aparate, se je indikacija za slušne aparate že takrat potrdila .

Kdaj najem slušnih aparatov ni potreben, čeprav želim preizkusiti najnovejše slušne aparate?

Če še nimate slušnih aparatov in jih želite brezplačno preizkušati, ne potrebujete najema, saj boste slušne aparate testirali brezplačno tekom samega postopka nabave slušnih aparatov.

Za več podrobnosti o najemu slušnih aparatov se oglasite v najbližji AUDIO BM slušni center.

KOLIKO STANEJO SLUŠNI APARATI IN KOLIKO NAS STANE, ČE SE JIM ODREKAMO?

Slušni aparati, ki ne presegajo cenovnega standarda, nimajo doplačila. Torej nabava slušnih aparatov ni nujno povezana s kakršnimikoli stroški. Če je slušni aparat tehnološko bolj izpopolnjen in ima več funkcij, znesek lahko presega cenovni standard, zato je potrebno doplačati razliko med ceno slušnega aparata in cenovnim standardom. Svetujemo, da pred izbiro dobro preverite ponudbo in slušne aparate preizkusite.

Če se slušnim aparatom odrekamo, lahko plačamo precej višjo ceno, saj se nam ob dlje trajajoči naglušnosti zmanjšujejo tudi kognitivne sposobnosti, poveča se tveganje za demenco in depresijo, umikamo se iz družbe, smo osamljeni, …

Na ceno slušnih aparatov v manjši meri lahko vpliva oblika. Najpogostejše oblike slušnih aparatov so:

  • zaušesni slušni aparati
    • s slušalko v slušnem aparatu – BTE
    • s slušalko v sluhovodu – RIC
    • s slušalko v ušesu – RITE
  • vušesni slušni aparati
    • vušesni – ITE
    • sluhovodni – CIC, IIC

Večji vpliv na ceno imata tehnološka izpopolnjenost in funkcije, ki jih imajo slušni aparati. Naštejmo nekatere funkcije v slušnih aparatih (številne so v AUDIO BM ponudbi vključene že tudi v standardne izvedbe slušnih aparatov):

  • preprečevanje akustičnega povratnega vpliva (piskanja)
  • zmanjševanje hrupa in poudarjanje govora
  • število in izvedbe mikrofonov (usmerjeni, neusmerjeni, prilagodljivi, …)
  • restavriranje efekta uhlja pri zaušesnih izvedbah
  • zaprta ali odprta prilagoditev (pri odprti prilagoditvi ni občutka zaprtosti sluhovoda, lasten glas ne odmeva)
  • število kanalov za obdelavo zvoka (3, 6, 10, 15, 20, …) ali brezkanalna obdelava zvoka
  • število programov oz. prilagoditev za različna zvočna okolja
  • maskirnik tinitusa
  • prilagajanje za prve uporabnike slušnih aparatov (ročno ali samodejno)
  • samodejno ali ročno prilagajanje glede na zvočna okolja
  • možnost meritve slušnega praga in meje neudobja s slušnimi aparati
  • brezžično povezovanje (z drugim slušnim aparatom ali z drugimi napravami, kot so: mobilni telefon, televizija, računalnik, …)
  • prenos visokih frekvenc v slišno nižjefrekvenčno področje
  • vgrajena telefonska tuljavica
  • možnost poslušanje telefona v obeh slušnih aparatih
  • možnost prostoročnega telefoniranja (preko vmesnikov ali brez vmesnikov)
  • možnost samodejnega preklopa v program za telefoniranje
  • dodatno upravljanje z mobilnim telefonom ali namenskim daljinskim upravljalnikom
  • zmožnost samodejnega učenja (slušni aparati se sčasoma naučijo, kaj je za vas najprimernejše v določenih zvočnih okoljih)
  • zvočna opozorila (ob vklopu, za iztrošeno baterijo, ob ročnem preklopu programa ali glasnosti, …)
  • hkratno brezžično uravnavanje obeh slušnih aparatov le z dotikom na eni strani
  • spremljanje uporabe slušnih aparatov (število ur uporabe, preklapljanje programov, uravnavanje glasnosti, analiziranje uporabe v različnih slušnih situacijah, …)
  • zmanjševanje šuma vetra
  • omejitev nenadnih impulzivnih zvokov
  • možnost nadgradnje slušnih aparatov


Ostalo, kar tudi v manjši meri lahko vpliva na ceno:

  • moč slušnega aparata
  • klasična ali tanka cevka do ušesnega vložka pri zaušesnih izvedbah
  • število tipk na slušnem aparatu
  • vrsta baterije* (za enkratno uporabo ali za ponovno polnjenje)
  • možnost izbire barve ohišja

*Baterije za slušne aparate v AUDIO BM slušnih centrih ne predstavljajo večjega stroška, saj jih zagotavljamo po zelo ugodnih cenah (lahko jih naročite tudi v spletni trgovini). Ustrezne so za vse blagovne znamke slušnih aparatov, kjerkoli ste jih kupili.

Kot smo navedli zgoraj je cena slušnega aparata predvsem odvisna od tehnološke izpopolnjenosti in funkcij v slušnih aparatih. Za obširnejši opis funkcij kliknite tukaj.

Slušni aparati so dostopnejši kot si mislite, saj slušnih aparatov, ki ne presegajo cenovnega standarda (cca. 300€ po slušnem aparatu, za dva slušna aparata torej 600€), ni potrebno doplačati.

Obiščite nas osebno. Z veseljem vam bomo razložili zapletene izraze, namen določenih funkcij in skupaj ugotovili, kaj od vsega je primerno za vas.

Koliko stane, če se slušnim aparatom odrekamo?

Če se boljšemu sluhu – slušnim aparatom odrekamo, lahko plačamo precej višjo ceno, saj se nam ob dlje trajajoči naglušnosti zmanjšujejo tudi kognitivne sposobnosti, poveča se tveganje za demenco in depresijo, umikamo se iz družbe, smo osamljeni, …

Več o vplivu naglušnosti >>

KAJ DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH NUDIJO SVOJIM ČLANOM? VELIKO!

Kdo si ne želi kvalitetnega preživljanja prostega časa in druženja?

Predstavljamo vam dejavnosti v društvih gluhih in naglušnih v Sloveniji, ki zagotavljajo prav to in še mnogo več.

Kot član društva gluhih in naglušnih ste v AUDIO BM slušnih centrih deležni številnih ekskluzivnih ugodnosti in popustov. Ob uveljavljanju je s seboj potrebno imeti veljavno člansko izkaznico društva in AUDIO BM klub kartico ugodnosti, ki jo pridobite brezplačno v kateremkoli AUDIO BM slušnem centru.

KAKO SE VČLANITI V DRUŠTVO?
Enostavno! Potrebno je dokazilo o izgubi sluha (izvid ali avdiogram ali odločba) in izpolnitev pristopne izjave, ki jo prejmete v društvih.

PROGRAMI DRUŠTEV

  • Individualno svetovanje ter pomoč pri reševanju socialnih stisk in težav.
  • Pomoč in svetovanje pri pridobitvi in uporabi slušnih aparatov in drugih tehničnih pripomočkov, ki jih potrebujejo osebe z okvaro sluha za premagovanje komunikacijskih ovir.
  • Spremstvo in zagovorništvo pri stikih z institucijami in pomoč pri uveljavljanju pravic.
  • Pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, vlog, vključitvi v delovno okolje idr.
  • Koriščenje cenovno ugodnih počitniških kapacitet Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v Moravskih Toplicah, Kranjski Gori, Piranu in Fiesi.
  • Brezplačno letovanje socialno ogroženih posameznikov in družin.
  • Organizacija predavanj, ustvarjalnih delavnic, strokovnih ekskurzij, izletov, družabnih srečanj, samopomočnih skupin za naglušne, tečajev, pogovornih uric, …
  • Organizacija različnih športnih in kulturnih aktivnosti: brezplačna rekreacija in ogledi znamenitosti za člane društva.
  • Različne druge aktivnosti s področja kulture.
  • Brezplačno prejemanje glasila »Iz sveta tišine«.
  • Osebno asistenco.
  • Tečaji, delavnice, izleti …

EKSKLUZIVNI POPUSTI IN UGODNOSTI V AUDIO BM SLUŠNIH CENTRIH – ZA ČLANE DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH

  • 1x letno brezplačna meritev sluha ob kateri podarimo 2 zavitka (12 kos) baterij za slušne aparate (model 10, 13, 312 ali 675). Potrebna je predhodna rezervacija termina v AUDIO BM slušnem centru, ki ga želite obiskati.
  • Popusti na slušne aparate:
    • 10% na osnovni izbor v primeru samoplačniške nabave (ob predložitvi naročilnice so slušni aparati iz tega izbora v vsakem primeru brez doplačila).
    • 5% na razširjeni osnovni izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 10% na srednji izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 15% na odličen izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 20% na vrhunski izbor ob predložitvi naročilnice.
  • 20% popusta za brezžične dodatke k slušnim aparatom (TV oddajniki, dodatni brezžični mikrofoni, namenski daljinski upravljalniki, …).
  • 30% popust na baterije za slušne aparate (velja tudi za nakup enega zavitka (6 kos). Cena za zavitek z upoštevanim popustom je le 3,5€.
  • 10% popusta na tehnične pripomočke, kot so: telefoni za naglušne in vibracijske budilke.
  • 20% popusta na izdelke za nego in vzdrževanje, kot so različne rešitve za razvlaževanje slušnih aparatov, čistila za čiščenje oliv (ušesnih vložkov), …
  • 20% popusta za individualno izdelano zaščito ušes pred vodo.

KONTAKTNI PODATKI DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE

DGN LJUBLJANA
Ulica za travniki 40
1260 Ljubljana Polje
dgn.ljubljana@siol.net
01/528 44 93
http://www.dgnl.si/

AURIS – MDGN ZA GORENJSKO
Huje 23 a
4000 Kranj
dgn.kranj@guest.arnes.si
04/235 14 70
http://www.auris-kranj.si/

DGN JUŽNE PRIMORSKE
Župančičeva 18
6000 Koper
drustvo.gluhih-naglusnih@telemach.net
05/627 62 77
http://www.dgnkp.si/

DGN PODRAVJA MARIBOR
Trubarjeva ulica 15
2000 Maribor
dgn.maribor@guest.arnes.si
02/872 02 46
https://www.dgnp-mb.si/

DGN SEVERNE PRIMORSKE
Sedejeva ulica 8
5000 Nova Gorica
dgnsp@siol.net
05/300 17 81
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-severne-primorske/

DGN CELJE
Lešničarjeva 5
3000 Celje
dgn.celje@guest.arnes.si
03/493 02 02
http://www.dgn-celje.si/

DOZIS DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
Glavni trg 11
8000 Novo mesto
dgnnm56@gmail.com
07/332 47 77
https://www.gluhinaglusni-dolenjske.net/

DGN POSAVJA KRŠKO
Cesta krških žrtev 60
8270 Krško
dgn.krsko@siol.net
07/49 21 392
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-posavja-krsko/

MDGN VELENJE
Efenkova cesta 61
3320 Velenje
mdgn.velenje@t-2.si
03/897 44 73
https://www.mdgnvelenje.si/

DGN POMURJA MURSKA SOBOTA
Staneta Rozmana 11 a
9000 Murska Sobota
dgnpms@siol.net
02/521 11 51
http://www.dgn-pomurja.si/

MDG LJUBLJANA
Cankarjeva cesta 9
1000 Ljubljana
mdg-ljubljana@guest.arnes.si
01/430 30 08
http://www.mdgl.si/

MDGN SLOVENSKE KONJICE
Mestni trg 17
3210 Slovenske Konjice
mdgn.slovenske.konjice@siol.net
03/ 575 62 61
http://www.mdgn-slkonjice.si/

DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH KOROŠKE
Trg 4. julija 26
2370 Dravograd
drustvo_gink@t-2.net
02/ 872 02 46
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-koroske/


AUDIO BM PRIPOROČILO

Kontaktirajte najbližje društvo in se včlanite. Izkoristite aktivnosti, ki jih zagotavljajo društva za nova poznanstva, prijateljstva, druženje, pridobivanje informacij. Sodelujte pri različnih kulturnih in športnih dejavnostih, ter izkoristite ugodnosti in velike popuste.



ZASKRBLJUJOČE: DODATNO ZARAČUNAVANJE STORITEV V DOMOVIH ZA STAREJŠE

Dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev pa tudi širše javnosti postaja tudi nenadzorovan poligon dobičkonosnega ustvarjanja. Dejansko je vse to dogajanje ob vsesplošni podražitvi oskrbnin in zaračunavanju dodatnih storitev zaskrbljujoče za oskrbovance, ker ni jasno kdo je pravzaprav glavni odločevalec, ali lahko domovi sami odločajo o vsem ali pa nad vsem tem bedi tudi država in vsa ta dodatna zaračunavanja storitev tudi odobrava in potrjuje, oziroma če sploh ima možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posameznih dodatnih storitev.

Vsekakor je pa skrb vzbujajoč vedno daljši seznam teh zaračunavanih storitev in marsikatera na novo zapisana storitev je pa dejansko tudi srh vzbujajoča. Ena od takih na novo nastalih zaračunavanih storitev je “namestitev slušnega aparata”, ki jo vrednotijo 1 EUR. Kako so ponekod ovrednotili to storitev točno na 1 EUR je še eno vprašanje za kdaj drugič, še posebej ob predpostavki, da se za slabe pol minute dela zaračunava 1 EUR, in ekonomska računica kaj hitro pokaže koliko je lahko hipotetična postavka na uro, 8 ur na dan in koliko na mesec. Ob tem dobička željnem preračunavanju je pa zagotovo zelo pomemben faktor tudi statistično dokazano dejstvo, da se polovica starostnikov sooča z izgubo sluha in so potencialni uporabniki slušnih aparatov.

Na prvi pogled 1 EUR mogoče res ni veliko, ampak dejstvo pa je, da je namestitev slušnega aparata vsakodnevna storitev, včasih lahko tudi večkrat na dan in to lahko hitro postane strošek, ki si ga marsikateri oskrbovanec ne more privoščiti. Človek brez slušnega aparata postane še bolj izoliran od družbenega dogajanja, osamljen, dehumaniziran, diskriminiran in posledično še bolj depresiven v okolju, ki naj bi mu omogočilo polno vključenost in zdravo ter produktivno tretje življenjsko obdobje. Ob branju takih poslovno dobičkarskih umotvorih je marsikomu grozljivo kako razčlovečeni postajajo ponekod ti odnosi do starejših ljudi, še posebej do tistih s posebnimi potrebami, ki še toliko več in bolj potrebujejo spoštljiv odnos do osebnega dostojanstva in pa seveda razumevanje do vseh težav s katerimi se soočajo.

Spoštovani vsi tisti, ki odločate o doplačevanju storitev v domovih za starejše občane, razmislite malo kaj je plačljiva storitev in kaj je spoštovanje človekovega dostojanstva.

Kot predsednik odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vas vljudno naprošam za razmislek predvsem pa za spoštljiv odnos do vseh oseb, ki za polno vključenost in socializacijo nujno potrebujejo slušni aparat.

Slušni aparat ni luksuz ampak je potreba in želja uporabnikov po enakovredni komunikaciji v njihovem socialnem okolju.

Prijaznost ne bi nikoli smela biti plačljiva storitev ampak spoštovanja vredna prostovoljna človekoljubna pomoč. Prijaznost do sočloveka je vrednota, takšno zaračunavanje dodatnih storitev je pa navadna sramota.

Boris Horvat Tihi,
podpredsenik ZDGNS
vodja odbora naglušnih

Z GLASBO LAHKO OBUDIMO SPOMIN

Ob prebiranju naslednjega zapisa boste spoznali kako velik pomen ima glasba v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.

Zapis je nastal na podlagi resničnih dogodkov.

… John prebiva v domu za starejše. Nikoli ne začne pogovora, le tu je in obstaja. John je dementna oseba, katera ni zmožna prepoznati svojih slik iz mladosti ali drugih podrobnosti njegovega življenja. Ne spomni se, da je igral nogomet. Ne spomni se, da je bil v vojski. Ne spomni se niti, da je po odsluženi vojski nastopal kot igralec. Njegove sanje, njegova ljubezen, … ni jih več. Kdo sploh smo brez našega spomina? …

Ob predvajanju glasbe iz njegovega časa je nepopisna živahnost kar lila ven iz njega. Nihče te živahnosti pri Johnu še ni videl. V njem so se prebudila davno pozabljena čustva.

Preberite nadaljevanje. Seznanili se boste s spoznanji Dana Cohena glede vpliva poslušanja glasbe na osebe z demenco.

Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost. Vsi čutimo, da je glasba čarobna. Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane. Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji.

Glasba je očitno kulturni izum, ki izrablja dele možganov razvite za druge namene. Ne le slišnih, temveč tudi vidne in čustvene dele ter male možgane. Vsi ti so ključni za koordinacijo. Ko smo mladi, se glasba zapisuje v naše gibe in čustva. K sreči so to zadnji deli možganov, ki jih ne uniči Alzheimerjeva bolezen. Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo morajo poslušati glasbo, ki jim nekaj pomeni, ter je povezana s spomini in čustvi. Če oživimo te poti, lahko spodbudimo človeka, ki je sicer odsoten.

Kar danes potratimo za zdravila, ki ne pomagajo, zasenči to kar bi potrebovali, da bi omogočili poslušanje glasbe stanovalcem domov za starejše. Zakaj ti ljudje še ne morejo poslušati glasbe? Zakaj jim to mora omogočiti zunanji svetovalec, kot je Dan Cohen? V današnjem norem svetu lahko predpišemo recept za antidepresive, ki stanejo 1000 EUR na mesec. Če pa nekomu omogočimo prevajalnik za 40 EUR, bi ta oseba imela ogromno koristi. Ampak glasba ne spada med medicinske pripomočke. Ker je glasba nekaj postranskega, se veliki denarji obračajo le pri zdravilih. Zdravstveni sistem si človeka predstavlja kot zelo zapleten stroj. Medicinsko gledano nismo storili ničesar, da bi se dotaknili bolnikovega srca in duše.

Stisko človeka si lahko predstavljamo kot nesporazum. Če človeku v stiski damo močna pomirjevala, mu odvzamemo edino možnost, da nam pove za težave. Človeka, ki se odziva, tako spremenimo v nekoga, ki se zapre vase in izgubi stik z okolico. Ljudje izgubijo nedotakljivo, pojem izbire in nadzora. Glasba ustvarja spontanost, ki je v ustanovi kot je dom za starejše, nemogoča. Popelje te proč od dnevne rutine, v svet, ki ga ustvariš sam in se po svoje z njim povežeš.

Tega ne zmore nobeno zdravilo. Zdravila zatrejo iskrico, nikoli je ne razvnamejo. Ljudje morajo biti dejavni. Uspevati morajo v svojem okolju. Če najdete glasbo, ki jo ljudje poznajo, je to dražljaj s katerim se ljudje ne zaprejo vase. Raziskovalci so odkrili, da je že pri 6 mesecih razvoja zarodka v maternici možganska skorja zmožna pomnjenja. Po preučevanju glasov novorojenčkov so odkrili vzorce podobne materinem govoru. To pomeni, da se še pred rojstvom učimo peti z drugim človekom. Vsak otrok sledi ritmu glasbe, ki jo sliši ali si jo domišlja. Tega se npr. pri drugih živalskih vrstah ne opazi. Glasba je očitno tako značilna za človeka kot tudi za njegov jezik. Odziv na ritem je morda prirojen in človeški. Skoraj vsi ljudje izražajo prirojeno muzikaličnost.

Dana Cohena neizmerno veseli videti človeka, ki leta in leta ni poslušal glasbe in kako oživi, ko jo sliši. Kot zdravnik je zelo navdušen, toda za tem čudovitim trenutkom se nekaj skriva. Kako se je to sploh zgodilo? Zakaj smo človeku lahko dajali hrano, vodo in zdravila, nismo pa zadovoljili njegovih globokih potreb? Stoletje nazaj so to bile ustanove, ki so negovale ljudi. Nego so izvajali domači ljudje in tudi sobe so izžarevale čim bolj domu podobno situacijo. To je bilo pred napredkom civilizacije, ko so v ZDA odprli 15 000 domov katerih izgled in delovanje je baziralo na sistemu bolnišnic.

Kako je prišlo do tega, da tako preživljamo jesen življenja? Tehnologija je korenito spremenila človekovo okolje. Naša varnost ni več vezana na dom ali domačo vas, temveč na nekaj drugega. Postali smo urbani. Tradicionalni ustroj družine je slabel pod pritiskom. Zato so proti koncu 19. stoletja množice starostnikov umirale v ubožnicah. Poleg duševnih bolnikov in brezdomcev. Ameriška vlada je takrat sprejela odlok, s katerim zagotavlja vsaj nekaj zaščite 30 milijonom državljanov, ki bodo imeli neposredno korist od pokojnin. Američani so se zavedali, da so starostniki v Ameriki bolni in revni. Sprejeli so sklep, da jih bodo podprli. Ne v socialnem sistemu, ampak v zdravstvenem sistemu. Na silo so združili ubožnico in bolnišnico. Tako so nastali negovalni domovi. Nastala je nova industrija. Posel je razcvetel po uvedbi zavarovanja Medicaid leta 1965. Množična skrb za starostnike je bila nekaj novega v človeški zgodovini. Težave so bile neizogibne. Pojavile so se obtožbe o »skladiščenju« starostnikov in prepogostem privezovanju. Ko se je tako ravnanje v domovih končno spremenilo, je nova težava postala v prepogostem predpisovanju antipsihotikov. Čeprav niso namenjeni starostnikom, jih množično in preveč uporabljajo.

V negovalnih domovih je nekaj najboljših ljudi, ki imajo veliko srce in so velikodušni. Prinašajo veselje in smeh, vendar dan za dnem hodijo delat v ustanovo, ki ljudi razvršča po diagnozi in njihovi oviralnosti. Tam so najprej pacienti in šele potem ljudje.

Polovica stanovalcev negovalnih domov nima obiskov. Svojci ne zmorejo, domovi pa nimajo sredstev za to. Vlada ne namenja denarja za glasbo, predvajalnike. Cilj Dana Cohena je opremiti vseh 16.000 domovih v ZDA s predvajalniki glasbe. Pri iskanju donatorjev je naletel na veliko zaprtih vrat in gluhih ušes, ter razne izgovore. Med iskanjem donatorjev je naletel na osebo, ki ga še najbolj razume. Namreč, pred 20 leti ga je prešinila misel, da bi starostnikom lahko pripeljali rastline, živali in otroke in pri tem naletel na sila podobne odzive. Porodile so se sanje, da bi hodili od vrat do vrat, a megle doma za starostnike niso mogli predreti. Kar sedaj podobno počne Dan ni v okvirju ustaljenega delovanja. Za dosego uspeha se je potrebno zavedati pred kako zelo veliko oviro stojimo. Večjo kot si mislimo. 

Marsikdo meni, da je z ameriškimi domovi nekaj hudo narobe. Kathy Greenlee iz ameriškega ministrstva za zdravstvo prelaga odgovornost na državo, ki mora nujno uvesti kulturne spremembe. Bonnie Kantor, nekdanja predsednica Pioneer Networka ceni neodvisnost, a v ZDA imajo velike težave s pojmom odvisnosti. Drugi narodi so sprejeli staranje, Američani pa radi rečejo: “Tam je, nočem videti, nočem vedeti za to.” Becky Kurtz iz urada za dolgotrajno oskrbo pritrjuje, da trenutni sistem ne deluje dobro. Ljudi razčlovečuje. Tudi povojna generacija meni, da to ni sprejemljivo. Nočejo in ne želijo si takšnega ravnanja v starosti.

V Ameriki imajo 6000 strokovnjakov za delo s starostniki, ki skrbijo za 300.000.000 ljudi in ta številka ne upada, ampak le raste. Čas je zelo neprimeren, ker je težav, ki nas čakajo, vedno več. Biokemik Gregory Petesko poudarja, da smo se znašli pred epidemijo nevroloških bolezni po vsem svetu. Človeštvo je že 12.000 let razporejeno kot piramida. Na vrhu so najstarejši. Vrh te piramide se vse bolj širi. Do leta 2050 bo kot steber in piramida se bo začela počasi obračati. To ni ravno dobro, kajti po 65. letu eksponentno narašča tveganje za Alzheimerjevo in Parkinsovo bolezen. V ZDA je pet milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. V desetih letih se bo to število podvojilo. Ni dovolj ustanov, denarnih in drugih sredstev, da bi lahko poskrbeli za toliko ljudi z demenco. Pomagati jim moramo, da se bodo zdravo starali.

Dr. Peter Davies iz Feinstein inštituta že 38 let raziskuje Alzheimerjevo bolezen. Za bolnike ni nič tako učinkovitega, kot je glasbena terapija. Želi si, da bi bilo, še vedno išče, toda odkril ni še ničesar, kar bi imelo tako blagodejen in pozitiven učinek.

V naši preteklosti, v vseh zgodbah in kulturah so imeli starejši nekaj za dati in vedno je bil tam nekdo, ki je potreboval to, kar so starešine lahko prenesle naprej. Ali velja to tudi v našem novem svetu? Imajo starostniki svoje mesto? Od majhnega nas učijo, da je odraslost vrhunec življenja in da so starejši ljudje le strta različica prejšnjega izjemnega jaza. V sodobni kulturi cenimo posameznike, ki dosegajo uspehe strojev in delujejo kot stroji. Zato staranje ne more biti dobro sprejeto. Kajti stroji se ne starajo. Življenje starejših gre v drugo smer, zato jih Amerika postavlja na stranski tir. Skriva jih.

V letih dela s starostniki se je naučil, da se ameriška kultura moti, saj je starost tudi del življenja. Ljudje naj imajo priložnost, da živijo, rastejo in postanejo starešine. Ustvarjeni smo za staranje. S staranjem se naučimo veliko pomembnega. Dotika se učimo vse življenje. Če ga ni, je podobno, kot bi izgubili del človečnosti. Ljudem v tem domu za starostnike, smo zatrli duha, ker smo jih zaprli. Ko poslušajo glasbo, njihov duh oživi. Še vedno je svež in mlad.

Danu je uspevalo. Dobil je sredstva za 35 domov za starostnike. Domovi so tokrat sodelovali. Po treh letih truda je Danu uspelo, da je glasba prišla v 56 domov za starostnike. Čeprav je to le kaplja v morju. Poskrbeti je potrebno 1,6 milijona ljudi v domovih. Vsem je potrebno izboljšati življenje in ne le določenim. Dan je mislil, da bo šlo gladko. Da bodo ljudje sprejeli zamisel in jo uresničili. Niso je.

Glasba izpolnjuje naša najgloblja hrepenenja. Po tem hrepenimo že na tisoče let. Naši možgani so uglašeni z njo. Potrebujemo glasbo. V nas prebuja najglobljo varnost. Varnost uglašenosti z drugimi in s seboj. Zato bomo skupaj storili nekaj ljubeznivega. Vrnimo življenje tja, kjer je že bilo pozabljeno. Omogočimo poslušanje glasbe!

Ali se kdaj vprašamo kako slišijo naši svojci? Kdaj so nazadnje opravili kontrolo sluha?

Brezplačno, hitro in natančno preverite sluh v najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

AUDIO BM IMA AAA BONITETNO OCENO ODLIČNOSTI

AUDIO BM d.o.o. po analizah za leto 2018 spada med najboljše poslovne subjekte v Sloveniji ter se tako uvršča v najvišji razred AAA. Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov. Temelji na računovodskih izkazih subjektov za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih 12-ih mesecih. Bonitetno oceno odličnosti imajo najboljša podjetja s ključno diferencialno prednostjo pri poslovanju. Podjetja, ki izkazujejo bonitetno odličnost, predstavljajo najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji, tako strankami, kupci, dobavitelji, kot tudi zavarovalnicami, bankami ter drugimi poslovnimi partnerji. Certifikat je evropsko priznan in razpoznaven.

Zaupanje in verodostojnost sta danes redki lastnosti. Glede na preplet različnih dejavnikov, ki vplivajo na okolje, je danes težko najti zaupanja vreden poslovni subjekt. Imetniki certifikata bonitetne odličnosti so eni redkih poslovnih subjektov, ki se lahko pohvalijo z oceno in to povedo vsem svojim poslovnim partnerjem, s katerimi že ali pa v prihodnje šele nameravajo sodelovati.

Analitična hiša Bisnode, največja partnerska družba bonitetne hiše Dun & Bradstreet, v okviru mednarodnega projekta izvaja finančne analize podjetij in ima večletno tradicijo v podeljevanju certifikatov bonitetne odličnosti v 18-ih evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji.

Bisnode d.o.o., strokovnjaki na področju pametnih podatkov

Kaj je boniteta odličnosti?
Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov. Temelji na računovodskih izkazih subjektov za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih.

Boniteta odličnost A, AA ali AAA
Poslovni subjekt lahko doseže bonitetno odličnost A, AA ali najvišjo oceno AAA

  • A: poslovni subjekt spada v visok razred bonitetne odličnosti v Sloveniji;
  • AA: poslovni subjekt spada v višji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji;
  • AAA: poslovni subjekt spada v najvišji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji.

Podjetja z bonitetno odličnostjo
Podjetja z bonitetno odličnostjo poslujejo odlično in izpolnjujejo kriterije za doseganje manjše verjetnosti, da bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih zabeležila katerega od naslednjih dogodkov:

  • stečaj, prisilno poravnavo ali likvidacijo,
  • izbris subjekta iz poslovnega registra,
  • blokada transakcijskih računov subjekta več kot 60 dni nepretrgoma oziroma več kot 90 dni pretrgoma.

V mednarodnem okolju je certificiranje že uveljavljena praksa in na ta način si poslovni subjekti dodatno utrjujejo svoj ugled ter zaupanje v domačem in tujem poslovnem okolju. Imetniki certifikata si tako pridobijo dodatno zaupanje poslovnih partnerjev.

Skupina Bisnode ima večletno tradicijo v podeljevanju certifikatov bonitetne odličnosti v 12 evropskih državah: Švedska, Norveška, Finska, Danska, Nemčija, Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna, Poljska, Češka in Madžarska. V prihodnjih letih se bo certificiranje izvajalo v celotni skupini 19-ih evropskih držav, kjer je prisoten Bisnode.

Metodologija
Metodologija za določitev bonitetne ocene odličnosti temelji na statističnih modelih, ki napovedujejo verjetnost stečaja, izbrisa in blokade v prihodnjih dvanajstih mesecih poslovanja gospodarskega subjekta.

Statistični modeli so bili zgrajeni na podlagi finančnih kazalcev poslovanja gospodarskih subjektov (zadolženost, likvidnost, uspešnost in učinkovitost) za zadnja tri leta ter na podlagi negativnih dogodkov (stečaj, izbris, blokada) v izbranem obdobju.

Finančni kazalniki so bili, za ustreznejšo primerjavo doseženih vrednosti med subjekti, normirani glede na velikost sredstev ali celotnih prihodkov.

Rezultati statističnih analiz so pokazali, da imajo subjekti z relativno nižjim deležem dolga v financiranju manjšo verjetnost, da bodo v naslednjih 12-ih mesecih zabeležili stečaj, izbris ali daljšo blokado TRR računov.

1 2 3 4 5 9

Iskanje

+
0