Z GLASBO LAHKO OBUDIMO SPOMIN

Ob prebiranju naslednjega zapisa boste spoznali kako velik pomen ima glasba v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.

Zapis je nastal na podlagi resničnih dogodkov.

… John prebiva v domu za starejše. Nikoli ne začne pogovora, le tu je in obstaja. John je dementna oseba, katera ni zmožna prepoznati svojih slik iz mladosti ali drugih podrobnosti njegovega življenja. Ne spomni se, da je igral nogomet. Ne spomni se, da je bil v vojski. Ne spomni se niti, da je po odsluženi vojski nastopal kot igralec. Njegove sanje, njegova ljubezen, … ni jih več. Kdo sploh smo brez našega spomina? …

Ob predvajanju glasbe iz njegovega časa je nepopisna živahnost kar lila ven iz njega. Nihče te živahnosti pri Johnu še ni videl. V njem so se prebudila davno pozabljena čustva.

Preberite nadaljevanje. Seznanili se boste s spoznanji Dana Cohena glede vpliva poslušanja glasbe na osebe z demenco.

Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost. Vsi čutimo, da je glasba čarobna. Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane. Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji.

Glasba je očitno kulturni izum, ki izrablja dele možganov razvite za druge namene. Ne le slišnih, temveč tudi vidne in čustvene dele ter male možgane. Vsi ti so ključni za koordinacijo. Ko smo mladi, se glasba zapisuje v naše gibe in čustva. K sreči so to zadnji deli možganov, ki jih ne uniči Alzheimerjeva bolezen. Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo morajo poslušati glasbo, ki jim nekaj pomeni, ter je povezana s spomini in čustvi. Če oživimo te poti, lahko spodbudimo človeka, ki je sicer odsoten.

Kar danes potratimo za zdravila, ki ne pomagajo, zasenči to kar bi potrebovali, da bi omogočili poslušanje glasbe stanovalcem domov za starejše. Zakaj ti ljudje še ne morejo poslušati glasbe? Zakaj jim to mora omogočiti zunanji svetovalec, kot je Dan Cohen? V današnjem norem svetu lahko predpišemo recept za antidepresive, ki stanejo 1000 EUR na mesec. Če pa nekomu omogočimo prevajalnik za 40 EUR, bi ta oseba imela ogromno koristi. Ampak glasba ne spada med medicinske pripomočke. Ker je glasba nekaj postranskega, se veliki denarji obračajo le pri zdravilih. Zdravstveni sistem si človeka predstavlja kot zelo zapleten stroj. Medicinsko gledano nismo storili ničesar, da bi se dotaknili bolnikovega srca in duše.

Stisko človeka si lahko predstavljamo kot nesporazum. Če človeku v stiski damo močna pomirjevala, mu odvzamemo edino možnost, da nam pove za težave. Človeka, ki se odziva, tako spremenimo v nekoga, ki se zapre vase in izgubi stik z okolico. Ljudje izgubijo nedotakljivo, pojem izbire in nadzora. Glasba ustvarja spontanost, ki je v ustanovi kot je dom za starejše, nemogoča. Popelje te proč od dnevne rutine, v svet, ki ga ustvariš sam in se po svoje z njim povežeš.

Tega ne zmore nobeno zdravilo. Zdravila zatrejo iskrico, nikoli je ne razvnamejo. Ljudje morajo biti dejavni. Uspevati morajo v svojem okolju. Če najdete glasbo, ki jo ljudje poznajo, je to dražljaj s katerim se ljudje ne zaprejo vase. Raziskovalci so odkrili, da je že pri 6 mesecih razvoja zarodka v maternici možganska skorja zmožna pomnjenja. Po preučevanju glasov novorojenčkov so odkrili vzorce podobne materinem govoru. To pomeni, da se še pred rojstvom učimo peti z drugim človekom. Vsak otrok sledi ritmu glasbe, ki jo sliši ali si jo domišlja. Tega se npr. pri drugih živalskih vrstah ne opazi. Glasba je očitno tako značilna za človeka kot tudi za njegov jezik. Odziv na ritem je morda prirojen in človeški. Skoraj vsi ljudje izražajo prirojeno muzikaličnost.

Dana Cohena neizmerno veseli videti človeka, ki leta in leta ni poslušal glasbe in kako oživi, ko jo sliši. Kot zdravnik je zelo navdušen, toda za tem čudovitim trenutkom se nekaj skriva. Kako se je to sploh zgodilo? Zakaj smo človeku lahko dajali hrano, vodo in zdravila, nismo pa zadovoljili njegovih globokih potreb? Stoletje nazaj so to bile ustanove, ki so negovale ljudi. Nego so izvajali domači ljudje in tudi sobe so izžarevale čim bolj domu podobno situacijo. To je bilo pred napredkom civilizacije, ko so v ZDA odprli 15 000 domov katerih izgled in delovanje je baziralo na sistemu bolnišnic.

Kako je prišlo do tega, da tako preživljamo jesen življenja? Tehnologija je korenito spremenila človekovo okolje. Naša varnost ni več vezana na dom ali domačo vas, temveč na nekaj drugega. Postali smo urbani. Tradicionalni ustroj družine je slabel pod pritiskom. Zato so proti koncu 19. stoletja množice starostnikov umirale v ubožnicah. Poleg duševnih bolnikov in brezdomcev. Ameriška vlada je takrat sprejela odlok, s katerim zagotavlja vsaj nekaj zaščite 30 milijonom državljanov, ki bodo imeli neposredno korist od pokojnin. Američani so se zavedali, da so starostniki v Ameriki bolni in revni. Sprejeli so sklep, da jih bodo podprli. Ne v socialnem sistemu, ampak v zdravstvenem sistemu. Na silo so združili ubožnico in bolnišnico. Tako so nastali negovalni domovi. Nastala je nova industrija. Posel je razcvetel po uvedbi zavarovanja Medicaid leta 1965. Množična skrb za starostnike je bila nekaj novega v človeški zgodovini. Težave so bile neizogibne. Pojavile so se obtožbe o »skladiščenju« starostnikov in prepogostem privezovanju. Ko se je tako ravnanje v domovih končno spremenilo, je nova težava postala v prepogostem predpisovanju antipsihotikov. Čeprav niso namenjeni starostnikom, jih množično in preveč uporabljajo.

V negovalnih domovih je nekaj najboljših ljudi, ki imajo veliko srce in so velikodušni. Prinašajo veselje in smeh, vendar dan za dnem hodijo delat v ustanovo, ki ljudi razvršča po diagnozi in njihovi oviralnosti. Tam so najprej pacienti in šele potem ljudje.

Polovica stanovalcev negovalnih domov nima obiskov. Svojci ne zmorejo, domovi pa nimajo sredstev za to. Vlada ne namenja denarja za glasbo, predvajalnike. Cilj Dana Cohena je opremiti vseh 16.000 domovih v ZDA s predvajalniki glasbe. Pri iskanju donatorjev je naletel na veliko zaprtih vrat in gluhih ušes, ter razne izgovore. Med iskanjem donatorjev je naletel na osebo, ki ga še najbolj razume. Namreč, pred 20 leti ga je prešinila misel, da bi starostnikom lahko pripeljali rastline, živali in otroke in pri tem naletel na sila podobne odzive. Porodile so se sanje, da bi hodili od vrat do vrat, a megle doma za starostnike niso mogli predreti. Kar sedaj podobno počne Dan ni v okvirju ustaljenega delovanja. Za dosego uspeha se je potrebno zavedati pred kako zelo veliko oviro stojimo. Večjo kot si mislimo. 

Marsikdo meni, da je z ameriškimi domovi nekaj hudo narobe. Kathy Greenlee iz ameriškega ministrstva za zdravstvo prelaga odgovornost na državo, ki mora nujno uvesti kulturne spremembe. Bonnie Kantor, nekdanja predsednica Pioneer Networka ceni neodvisnost, a v ZDA imajo velike težave s pojmom odvisnosti. Drugi narodi so sprejeli staranje, Američani pa radi rečejo: “Tam je, nočem videti, nočem vedeti za to.” Becky Kurtz iz urada za dolgotrajno oskrbo pritrjuje, da trenutni sistem ne deluje dobro. Ljudi razčlovečuje. Tudi povojna generacija meni, da to ni sprejemljivo. Nočejo in ne želijo si takšnega ravnanja v starosti.

V Ameriki imajo 6000 strokovnjakov za delo s starostniki, ki skrbijo za 300.000.000 ljudi in ta številka ne upada, ampak le raste. Čas je zelo neprimeren, ker je težav, ki nas čakajo, vedno več. Biokemik Gregory Petesko poudarja, da smo se znašli pred epidemijo nevroloških bolezni po vsem svetu. Človeštvo je že 12.000 let razporejeno kot piramida. Na vrhu so najstarejši. Vrh te piramide se vse bolj širi. Do leta 2050 bo kot steber in piramida se bo začela počasi obračati. To ni ravno dobro, kajti po 65. letu eksponentno narašča tveganje za Alzheimerjevo in Parkinsovo bolezen. V ZDA je pet milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. V desetih letih se bo to število podvojilo. Ni dovolj ustanov, denarnih in drugih sredstev, da bi lahko poskrbeli za toliko ljudi z demenco. Pomagati jim moramo, da se bodo zdravo starali.

Dr. Peter Davies iz Feinstein inštituta že 38 let raziskuje Alzheimerjevo bolezen. Za bolnike ni nič tako učinkovitega, kot je glasbena terapija. Želi si, da bi bilo, še vedno išče, toda odkril ni še ničesar, kar bi imelo tako blagodejen in pozitiven učinek.

V naši preteklosti, v vseh zgodbah in kulturah so imeli starejši nekaj za dati in vedno je bil tam nekdo, ki je potreboval to, kar so starešine lahko prenesle naprej. Ali velja to tudi v našem novem svetu? Imajo starostniki svoje mesto? Od majhnega nas učijo, da je odraslost vrhunec življenja in da so starejši ljudje le strta različica prejšnjega izjemnega jaza. V sodobni kulturi cenimo posameznike, ki dosegajo uspehe strojev in delujejo kot stroji. Zato staranje ne more biti dobro sprejeto. Kajti stroji se ne starajo. Življenje starejših gre v drugo smer, zato jih Amerika postavlja na stranski tir. Skriva jih.

V letih dela s starostniki se je naučil, da se ameriška kultura moti, saj je starost tudi del življenja. Ljudje naj imajo priložnost, da živijo, rastejo in postanejo starešine. Ustvarjeni smo za staranje. S staranjem se naučimo veliko pomembnega. Dotika se učimo vse življenje. Če ga ni, je podobno, kot bi izgubili del človečnosti. Ljudem v tem domu za starostnike, smo zatrli duha, ker smo jih zaprli. Ko poslušajo glasbo, njihov duh oživi. Še vedno je svež in mlad.

Danu je uspevalo. Dobil je sredstva za 35 domov za starostnike. Domovi so tokrat sodelovali. Po treh letih truda je Danu uspelo, da je glasba prišla v 56 domov za starostnike. Čeprav je to le kaplja v morju. Poskrbeti je potrebno 1,6 milijona ljudi v domovih. Vsem je potrebno izboljšati življenje in ne le določenim. Dan je mislil, da bo šlo gladko. Da bodo ljudje sprejeli zamisel in jo uresničili. Niso je.

Glasba izpolnjuje naša najgloblja hrepenenja. Po tem hrepenimo že na tisoče let. Naši možgani so uglašeni z njo. Potrebujemo glasbo. V nas prebuja najglobljo varnost. Varnost uglašenosti z drugimi in s seboj. Zato bomo skupaj storili nekaj ljubeznivega. Vrnimo življenje tja, kjer je že bilo pozabljeno. Omogočimo poslušanje glasbe!

Ali se kdaj vprašamo kako slišijo naši svojci? Kdaj so nazadnje opravili kontrolo sluha?

Brezplačno, hitro in natančno preverite sluh v najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

AUDIO BM IMA AAA BONITETNO OCENO ODLIČNOSTI

AUDIO BM d.o.o. po analizah za leto 2018 spada med najboljše poslovne subjekte v Sloveniji ter se tako uvršča v najvišji razred AAA. Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov. Temelji na računovodskih izkazih subjektov za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih 12-ih mesecih. Bonitetno oceno odličnosti imajo najboljša podjetja s ključno diferencialno prednostjo pri poslovanju. Podjetja, ki izkazujejo bonitetno odličnost, predstavljajo najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji, tako strankami, kupci, dobavitelji, kot tudi zavarovalnicami, bankami ter drugimi poslovnimi partnerji. Certifikat je evropsko priznan in razpoznaven.

Zaupanje in verodostojnost sta danes redki lastnosti. Glede na preplet različnih dejavnikov, ki vplivajo na okolje, je danes težko najti zaupanja vreden poslovni subjekt. Imetniki certifikata bonitetne odličnosti so eni redkih poslovnih subjektov, ki se lahko pohvalijo z oceno in to povedo vsem svojim poslovnim partnerjem, s katerimi že ali pa v prihodnje šele nameravajo sodelovati.

Analitična hiša Bisnode, največja partnerska družba bonitetne hiše Dun & Bradstreet, v okviru mednarodnega projekta izvaja finančne analize podjetij in ima večletno tradicijo v podeljevanju certifikatov bonitetne odličnosti v 18-ih evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji.

Bisnode d.o.o., strokovnjaki na področju pametnih podatkov

Kaj je boniteta odličnosti?
Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov. Temelji na računovodskih izkazih subjektov za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih.

Boniteta odličnost A, AA ali AAA
Poslovni subjekt lahko doseže bonitetno odličnost A, AA ali najvišjo oceno AAA

  • A: poslovni subjekt spada v visok razred bonitetne odličnosti v Sloveniji;
  • AA: poslovni subjekt spada v višji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji;
  • AAA: poslovni subjekt spada v najvišji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji.

Podjetja z bonitetno odličnostjo
Podjetja z bonitetno odličnostjo poslujejo odlično in izpolnjujejo kriterije za doseganje manjše verjetnosti, da bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih zabeležila katerega od naslednjih dogodkov:

  • stečaj, prisilno poravnavo ali likvidacijo,
  • izbris subjekta iz poslovnega registra,
  • blokada transakcijskih računov subjekta več kot 60 dni nepretrgoma oziroma več kot 90 dni pretrgoma.

V mednarodnem okolju je certificiranje že uveljavljena praksa in na ta način si poslovni subjekti dodatno utrjujejo svoj ugled ter zaupanje v domačem in tujem poslovnem okolju. Imetniki certifikata si tako pridobijo dodatno zaupanje poslovnih partnerjev.

Skupina Bisnode ima večletno tradicijo v podeljevanju certifikatov bonitetne odličnosti v 12 evropskih državah: Švedska, Norveška, Finska, Danska, Nemčija, Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna, Poljska, Češka in Madžarska. V prihodnjih letih se bo certificiranje izvajalo v celotni skupini 19-ih evropskih držav, kjer je prisoten Bisnode.

Metodologija
Metodologija za določitev bonitetne ocene odličnosti temelji na statističnih modelih, ki napovedujejo verjetnost stečaja, izbrisa in blokade v prihodnjih dvanajstih mesecih poslovanja gospodarskega subjekta.

Statistični modeli so bili zgrajeni na podlagi finančnih kazalcev poslovanja gospodarskih subjektov (zadolženost, likvidnost, uspešnost in učinkovitost) za zadnja tri leta ter na podlagi negativnih dogodkov (stečaj, izbris, blokada) v izbranem obdobju.

Finančni kazalniki so bili, za ustreznejšo primerjavo doseženih vrednosti med subjekti, normirani glede na velikost sredstev ali celotnih prihodkov.

Rezultati statističnih analiz so pokazali, da imajo subjekti z relativno nižjim deležem dolga v financiranju manjšo verjetnost, da bodo v naslednjih 12-ih mesecih zabeležili stečaj, izbris ali daljšo blokado TRR računov.

BLAGOSTANJE SLUHA IN MOŽGANOV: OBSTAJA POVEZAVA?

Petindvajsetletna študija potrjuje večje tveganje pospešenega kognitivnega upada kot posledico umika pred družbenimi aktivnostmi posameznikov, ki niso uporabniki slušnih aparatov. Že nekaj časa je splošno znano, da starost s seboj prinaša upad kognitivnih funkcij: pozabljamo reči, dlje časa potrebujemo pri učenju novih stvari, težje se koncentriramo in ohranjamo fokus. Ta upad pač spremlja staranje in tega ne moremo preprečiti ali ustaviti, obstajajo pa načini kako ga upočasniti.

OHRANJAJMO MOŽGANE AKTIVNE: stimulirajmo jih

Opirajoč se na petindvajsetletno študijo je za ohranjanje aktivnih možganov daleč najpomembnejša mentalna zaposlitev možganov skozi aktivnosti družbenega življenja s prijatelji, družino, sodelavci,…

Dobra slišnost je ključna v interakciji z ljudmi in svetom. S starostjo je upad kognicije in slišnosti neizbežen, toda ali obstaja povezava med upadom slišnosti in upadom kognicije? Štiri tisoč prostovoljcev je skozi četrt stoletja opazovanja potrdilo prav to.

AKTIVNA NOŠNJA SLUŠNIH APARATOV: ohranjanje možganov v kondiciji

Zanimivi izsledki iste študije prikazujejo še eno zanimivost: naglušne osebe, ki uporabljajo slušne aparate in so družbeno aktivne doživljajo kognitivni upad v podobnem razmerju in hitrosti kot ljudje brez izgube sluha.

Naglušne osebe, ki pa niso uporabljale slušnih aparatov, so predstavljale veliko višji riziko pospešenega upada kognicije kot posledica umika pred družbenimi aktivnostmi. Ključ ni sama dobra slišnost, ključ je kaj in koliko več udejstvovanja in aktivnosti nam dobra slišnost omogoča.

S pomočjo vsaj delnega povečanja sposobnosti komuniciranja zaradi slušnih aparatov lahko izboljšamo razpoloženje, naše družbeno življenje in druge mentalne aktivnosti, ki bodo upad kognitivnih sposobnosti upočasnile.

BODITE PAMETNI: preverite stanje svojega sluha, ZDAJ!

Samo v ZDA je več kot petintrideset milijonov ljudi naglušnih. Večina se jih tega sploh ne zaveda. V kolikor ste tudi vi v podobnem položaju, opravite brezplačni test sluha, navsezadnje to dolgujete samemu sebi. Vaša aktivnost v prihodnosti je odvisna od tega.

Amieva, H. (2015) “Self-Reported Hearing Loss: Hearing Aids and Cognitive Decline in Elderly Adults: A 25-year Study,” Journal of the American Geriatrics Society.

KAJ JE KOGNICIJA?

Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.

MEDNARODNI DAN SKRBI ZA SLUH, 3. MAREC

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2007 razglasila 3. marec za mednarodni dan skrbi za sluh in ga z leti preimenovala v svetovni dan sluha. Letos ga praznujemo pod geslom Preveri svoj sluh. Predvsem bi radi poudarili pomembnost zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije okvare sluha. Številni ljudje živijo z neugotovljeno okvaro sluha, pogosto se svoje okvare sploh ne zavedajo in ne vedo, da jim manjkajo nekateri zvoki in besede. Preverjanje stanja sluha in sposobnosti razumevanja je prvi korak k reševanju tega vprašanja.

Že vsak deseti Evropejec ima težave s sluhom
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 446 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 dB, pojavlja že pri 16 % odraslih v starosti od 18 do 85 let. Po izračunih se tako s to težavo spopada že več kot 71 milijonov prebivalcev Evropske unije (EU), od tega jih ima 55 milijonov, kar pomeni od 10 do 12 % populacije, izgubo sluha v govornem območju, torej za uspešno komunikacijo in razumevanje že potrebujejo ustrezne slušne pripomočke. Skrbi pa podatek, da naj bi bilo v EU kar 30 milijonov ljudi, ki imajo izgubo sluha, vendar niso vključeni v zdravljenje ali rehabilitacijo.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v Sloveniji približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, na leto pa se izda približno 18.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je približno 10 % oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima samo malo več kot tretjina prepoznano okvaro sluha.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS
Številni ljudje živijo z neugotovljeno okvaro sluha.

Okvaro sluha najprej opazimo kot težave pri razumevanju pogovora. Pogovor sicer slišimo, a ga ne razumemo, še posebno ne v hrupnem okolju. Sogovornika zato pogosteje prosimo, da ponovi, kar je povedal. Okvaro sluha lahko povzročijo številni vzroki, od nezgode do bolezni. Ljudje, ki se spoprimejo z okvaro sluha, imajo pogosto občutek odrezanosti od sveta. Otroci z okvaro sluha pri pouku porabijo veliko več energije zaradi napora pri poslušanju, zato so prej in bolj utrujeni. Problem je še večji v učilnici. Zgodnje odkrivanje okvare, preprečevanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomoč lahko precej zmanjšajo posledice in izboljšajo stik z okolico. Navajeni smo, da se izguba sluha pojavi z leti. Vse več motenj sluha pa strokovnjaki v zadnjem času opažajo tudi med mlajšimi prebivalci. Predvsem mlajše generacije so daljši čas izpostavljene visokim ravnem zvoka zaradi poslušanja glasbe preko slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe ali mobilnih telefonov.

Ne čakajte: preverite svoj sluh
Marsikje v Evropi je treba pregled sluha plačati, zato v številnih evropskih državah 3. marca potekajo akcije testiranja sluha in svetovanja. Zgodnje preverjanje sluha je še posebej pomembno pri otrocih, ker okvara sluha negativno vpliva na otrokov jezikovni-govorni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj. Jezikovni razvoj otroka se namreč začne s poslušanjem in ne z govorom. V Sloveniji je testiranje sluha brezplačno v okviru zdravstvenih storitev, ki se krijejo z naslova zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni sistem v naši državi zagotavlja tudi preventivne preglede otrok, mladine in delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, do cenovnega standarda brezplačno pridobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS.

Bistvena je ozaveščenost
Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju razmišljanja o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha. Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO morali sodelovati tako službe za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev in izobraževalne ustanove skupaj s civilnimi združenji oseb z okvaro sluha. Zavedati se je treba, da število oseb z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno in gospodarsko škodo.

Zveza društev gluhih in naglušnih se aktivno vključuje v preprečevanje okvare sluha ter promocijo za njeno zdravljenje in rehabilitacijo, z izvajanjem posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo.

Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je okvara sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS

V AUDIO BM smo preverjanje sluha približali vsem. Zagotavljamo ga brezplačno. Oglasite se kateremkoli AUDIO BM slušnem centru in preverite kako slišite. Naročite se >>

Več o sluhu >>

NOVICA IZ SVETA: ZDRUŽITEV WIDEX in SIVANTOS

Doslej samostojni danski proizvajalec slušnih aparatov Widex se je združil  skupino Sivantos (sedež v Singapurju), kamor že sedaj sodi kar nekaj blagovnih znamk slušnih aparatov in sicer: Signia (nekoč Siemens), Rexton, Audio Service, A&M, Audibene, Hear USA in TruHearing. Združitev je bila sicer javno objavljena že 16. maja lani, vendar sta družbi morali pridobiti ustrezna dovoljenja tudi od Evropske komisije.

Od 1. marca 2019 je Sivantos Group del nove družbe WS Audiology, ki sta jo skupaj ustanovila Sivantos (Singapur) in Widex (Danska).

Widex je sedaj del družbe WS Audiology.

Globalno gledano je imel Widex pred združitvijo okoli 8% tržni delež, skupina Sivantos pa približno 15% tržni delež.

Nova družba z imenom WS Audiology je po združitvi postala 3. na svetu po velikosti. Prvi dve sta Sonova in Demant, ki imata vsaka okoli 25% tržni delež.

Če niste vedeli, v AUDIO BM zagotavljamo slušne aparate iz prvih dveh skupin. Iz skupine Sonova zagotavljamo slušne aparate Unitron, iz skupine Demant pa slušne aparate Sonic.

Združena Widex in Sivantos bosta združili moči pri raziskavah in razvoju, kot so to že pred leti storili v skupinah Sonova (Phonak, Unitron, Hansaton) in v Demant (Oticon, Sonic in Bernafon).

Koliko bo združitev vplivala na samostojnost in ohranitev blagovnih znamk, ter na distribucijo, bo pokazal čas.

KAKŠNE PRAVICE IMAM? KJE JIH UVELJAVIM?

V Sloveniji imamo kar nekaj pravic, ki jih imajo naglušne in gluhe osebe. Jih sploh poznamo? 


Če smo naglušni imamo pravico do medicinskih pripomočkov.
Najbolj poznani so slušni aparati. Podrobno je postopek pridobitve opisan tule.

 

Več nepoznavanja je na področju pravic, ki jih imajo težje naglušne, gluhe, ali osebe s polževim vsadkom.

V spodnjem seznamu preberite, do česa so upravičene te osebe in na katerem naslovu se uveljavlja/zaprosi za posamezno pravico:

  • Otroški dodatek
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba za uveljavljanje pravice do naknadnega dopusta za nego in varstvo otroka
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba do dodatka za nego otroka
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba o tehničnem pripomočku po zakonu ZIMI (Zakon za Izenačevanje Možnosti Invalidov) 
    Naslovnik: Upravna enota, plačnik: sofinancira MDDSZ
    Za ogled tehničnih pripomočkov in podrobnejši opis postopka za pridobitev, kliknite tule.

  • Odločba za usmerjanje
    Naslovnik: Zavod RS za šolstvo

  • EU kartica ugodnosti za invalide
    Naslovnik: Zavod RS za šolstvo
     Kaj v AUDIO BM nudimo za uporabnike EU kartice ugodnosti za invalide preberite tule.

  • Odločba o oprostitvi plačila RTV prispevka
    Naslovnik: Služba za obračun RTV prispevka

  • Odločba za brezplačno kartico Urbana LPP
    Naslovnik: Blagajna LPP

  • Odločba za brezplačni avtobus in gondolo na Pohorje
    Naslovnik: Upravna enota Maribor

  • Odločba za komunikacijski dodatek
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Dohodnina – uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane, šifra A5
    Naslovnik: Finančna uprava RS

  • Odločba o pravici do slovenskega znakovnega jezika
    Naslovnik: Center za socialno delo

UČENJE JE V AUDIO BM STALNICA

Da vam lahko zagotavljamo izvrstno izkušnjo na poti do boljšega sluha se vsi zaposleni v slušnih centrih AUDIO BM stalno izobražujemo.

 

Vsako leto kdo od naših slušnih akustikov pridobiva znanja s področja avdiometrije v UKC Ljubljana v  Avdiovestibulološkem centru Klinike za ORL in CFK. Tudi letos je tako, saj izobraževanje pravkar poteka. Avdiovestibulološki center je vrhunska ustanova, ki nas s svojim profesionalnim odnosom, znanjem in izkušnjami vedno znova očara.

Lani marca smo se udeležili »Unitron Regional Partner Forum«, ki je potekalo v mestu Alicante, Španija, letos pa bomo novosti s strani Unitron izvedeli junija v Varšavi, Poljska. Lahko vam že namignemo, da bodo novosti vznemirljive! Prav tako se veselimo novosti, ki jih bomo izvedeli na »Sonic Distributor Meeting«, ki bo potekal v Splitu, Hrvaška. Kot verjetno že veste, novosti, ki obstajajo na področju slušnih aparatov hitro vpeljemo tudi v Sloveniji, saj želimo, da so vam na razpolago čim prej.

Lani aprila je v Beogradu potekal »Belgrade Balance Forum«, ki je osredotočen na novosti in izmenjavo izkušenj s področja ravnotežja. Bili smo tam. Kasneje, v mesecu maju smo poskrbeli za nova znanja s področja servisiranja slušnih aparatov, zato se je nekaj naših slušnih akustikov odpravilo v mesto Stäfa, Švica, kjer je bil organiziran »Technical Training«. Zavedamo se, da je vrhunski servis tisto, kar zagotavlja brezskrbno uporabo slušnih aparatov. Če se pripeti okvara, ne skrbite. Z originalnimi rezervnimi deli bomo hitro poskrbeli, da bo okvara odpravljena, medtem pa boste lahko poslušali z nadomestnim slušnim aparatom.

 

Udeležujemo se številnih strokovnih srečanj v Sloveniji in tujini.

 

Lani junija smo bili prisotni v Strunjanu, kjer je potekal »Vertigo Day 1« z mednarodno udeležbo. Kljub temu, da je bil to prvi tovrstni dogodek, je bila udeležba velika, pridobljena znanja pa bodo v pomoč pri pacientih, ki imajo težave z ravnotežjem.

Ko je prišlo poletje, smo se že tradicionalno udeležili poletne šole na Akademiji za slušno akustiko, Lübeck, Nemčija. Letošnje leto, bomo iz AUDIO BM slušnih centrov v to mesto na severu Nemčije na večtedensko izobraževanje šli kar štirje slušni akustiki. Naj omenimo, da je to ustanova, v kateri pridobivajo znanja tudi prav vsi slušni akustiki v Nemčiji. V Evropi Akademija za slušno akustiko Lübeck nima konkurence, saj je največja in z največjim naborom izobraževalnih programov s področja slušne akustike.

Oktobra lani, je bil prav tako v Nemčiji, že 64. tradicionalen »International Congress of Hearing Aid Acousticians«, kjer nismo manjkali, čeprav je bilo potrebno oditi v Hannover. Ta dogodek je izvrstna priložnost za vpogled, kaj se dogaja v svetu na tem področju, saj na enem mestu predstavljajo novosti vsi uveljavljeni proizvajalci slušnih aparatov (Unitron, Phonak, Sonic, Oticon, Bernafon, Widex, Starkey, …). Z veseljem lahko zatrdimo, da so proizvajalci Unitron in Sonic, ki jih neposredno zastopamo v AUDIO BM slušnih centrih v samem svetovnem vrhu. Verjamemo, da bo tako ostalo še dalje. Preverili bomo že letos, ko se bomo v sredini oktobra odpravili na ta dogodek, tokrat v Nürnberg.

V Sloveniji je oktobra lani potekal že »6. Posvet o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom z mednarodno udeležbo«, Maribor. Dogodka se je z aktivnim poslušanjem udeležilo veliko naših slušnih akustikov. Uspešne zgodbe uporabnikov polževih vsadkov, trud staršev ter vsega strokovnega osebja, ki je zaslužno za uspehe, nas je ganilo do solz. Nekatere zgodbe lahko preberete tukaj: https://www.audiobm.si/polzevi-vsadki-cochlear-implants/.

 

Našteli smo le nekaj dogodkov iz zadnjega oz. prihodnjega obdobja. Spremljajte naše objave na blogu in Facebooku, da boste z novostmi čim bolj na tekočem. Veseli bomo tudi vašega osebnega obiska v najbližjem AUDIO BM slušnem centru. Pridite na klepet, brezplačno meritev sluha, po baterije ali na testiranje slušnih aparatov, za katere smo tudi pogodbeni dobavitelj ZZZS (sprejemamo naročilnice iz vseh ORL ambulant).

ČUDEŽNE KAPLJICE ZA POVRNITEV SLUHA

V številnih medijih se pojavljajo oglasi o revolucionarni metodi, ki omogoča povrnitev slušnih sposobnosti brez operacij in dragih slušnih aparatov. Kot predsednik odbora naglušnih, ki deluje pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, in kot dolgoletna težko naglušna oseba se nikakor ne morem strinjati s takimi zavajajočimi oglasi, ki mečejo slabo luč tudi na številne ugledne časopise, ki sodelujejo pri takem lažnem in škodljivem oglaševanju. Poskušam razumeti marketing in različne tržne pristope, kljub temu pa se mi zdi skrajno neprimerno, da se okvara sluha izkorišča za tako zavajajoče trženje.

 

Osebno menim, da je takšno zavajanje javnosti in še posebej oseb z okvaro sluha kršenje Mednarodne konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je Republika Slovenije ratificirala med prvimi; prav tako zavajajoče oglaševanje pomeni kršitev EU-direktive o nepoštenih poslovnih praksah pa tudi kršitev Zakona o zaščiti pred diskriminacijo, v katerem je jasno navedeno, da se invalidnost ne sme zlorabljati ali uporabljati na neprimeren način. Tudi Evropska zveza naglušnih (EFHOH) odločno nasprotuje takšnemu zavajanju in z domnevnimi kršitvami redno seznanja evropski parlament.

Boris Horvat – Tihi, podpredsednik ZDGNS in tudi predsednik
Odbora naglušnih ZDGNS (Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije)

 

Domnevam, da uredništva časopisov, ki pri tem škodljivem početju sodelujejo, niso dovolj seznanjena s problematiko oseb z okvaro sluha, zato moram zapisati neizpodbitno dejstvo, da je okvara sluha neozdravljiva n da pri tem ne pomagajo nobene čudežne kapljice, ampak izključno le ustrezni tehnični pripomočki in kakovostni slušni aparati. To ne nazadnje potrjuje tudi medicinska stroka v Sloveniji, ki se prav tako zgraža nad žalostnim dejstvom, da nihče od pristojnih ne zaščiti ljudi pred takšnim škodljivim oglaševanjem. Izguba ali okvara sluha je dolgotrajen in težek zdravstveni in psihološki proces, ki terja obilo rehabilitacijskih pristopov in ukrepov, zato je na tej poti vsako zavajanje lahko škodljivo za posameznike, ki v silni želji po ozdravitvi upajo in verjamejo marketinškemu vplivu in še iščejo prave poti. Izguba sluha zaradi komunikacijske ovire povzroča tudi delno ali popolno samoizolacijo iz družbenega okolja. Zato je včasih tudi življenjskega pomena, kakšno rehabilitacijsko pot ubere posameznik za vrnitev v družbeno koristno aktivnost. Čudežne kapljice zagotovo niso prava pot in odrešitev za močno in rahlo naglušne, kot je navedeno v oglasu.

 

V Sloveniji živi približno 150.000 oseb z okvaro sluha. Verjamem, da je to zelo mamljiv trg za različne tržne manipulacije in da mnogi v tej množici ljudi vidijo le pot do lahkega zaslužka in niti najmanj ne pomislijo na številne negativne učinke, ki jih lahko povzročijo z zavajajočimi obljubami in oglasi.

 

Skupaj s sodelavci v vseh društvih gluhih in naglušnih, ki delujejo v Zvezi društev gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji, se trudimo z ozaveščanjem, da osebam z izgubo sluha pokažemo pravo rehabilitacijsko pot. Zato iskreno upam, da nam bodo slovenski mediji pri tem pomagali, predvsem pa si želimo, da naglušnim ne bi škodovali.

 

Boris Horvat – Tihi

 

Vir: http://www.zveza-gns.si/ostalo/iz-sveta-tisine/

 

 


PRIMER ZAVAJAJOČEGA OGLASA

 

 

 

 

PRIMER LAŽNE OSEBE IZ OGLASA
prof. Roman Kotnik

 

 

 

KORISTEN NASVET – NE NASEDAJTE PREVARANTOM

 

PAMETNI SLUŠNI APARATI, PAMETNI TELEFONI, …

Pametni telefoni, pametni televizorji, pametne hiše. Kaj še manjka? Seveda, pametni slušni aparati. Pametni slušni aparati obstajajo že nekaj časa, vendar se lahko vprašamo po kakšnih merilih presojati ali je slušni aparat pameten ali ni? Meril ni. Že dolgo časa imajo slušni aparati vgrajene rešitve, ki so pametne. Zadnja leta je opaziti, da proizvajalci in ponudniki slušnih aparatov zaradi določene nove rešitve izpostavljajo, da je slušni aparat sedaj pameten (“the world’s smartest hearing aid”, »the world’s first truly smart hearing aid«, …

 

Naštejemo nekatere rešitve v slušnih aparatih, ki so z nami že dolgo časa. Leta 1969 so se v slušnih aparatih pojavili prvi usmerjeni mikrofoni, ki so zmogli zajemati zvok iz določene smeri. To je pametna rešitev, kajti marsikdaj ne želimo poslušati zvokov iz vseh smeri, saj nas na primer obkroža hrup.

 

1969, prvi usmerjeni mikrofoni v slušnih aparatih

 

 

Leta 1984 so bili izdelani prvi povsem avtomatični dvokanalni slušni aparati. Za tihe zvoke so imeli večje ojačanje, kot za glasne, zato uporabniku ni bilo več potrebno ročno nastavljati jakosti, ko se je glasnost v okolju spremenila.

 

1984, prvi povsem avtomatični dvokanalni slušni aparati

 

Nekaj let kasneje, leta 1988 so prišli v uporabo prvi slušni aparati z akumulatorsko baterijo, ki se je napolnila kar s sončnimi celicami. Zaradi visoke učinkovitosti in nizke cene cink-zrak baterij so le te še vedno največ uporabljajo, čeprav prihajamo v novo obdobje rešitev, ki omogočajo ponovno polnjenje.

1988, prvi slušni aparati z akumulatorsko baterijo

 

V sredini devetdesetih let so digitalni slušni aparati pričeli izpodrivati analogne izvedbe in sedaj so vsi slušni aparati le še digitalni. Digitalna tehnologija omogoča povsem nove možnosti obdelave zvoka (poudarjanje govora, zmanjševanje hrupa, preprečevanje piskanja, odprte prilagoditve, brezžično povezovanje slušnih aparatov med seboj in z drugimi napravami, kot so pametni telefoni, televizija, …).

 

V zadnjih letih so veliko pozornosti deležni pametni telefoni in pametne televizije. Opaziti je, da tudi na področju slušnih aparatov zasledimo izraze, ki vključujejo izraz »pametni«. To je izraz, ki je očitno postal moden. V AUDIO BM se strinjamo, da slušne aparate označujemo tudi s tem pridevnikom, saj si to več kot zaslužijo, ni pa to nekaj novega. Slušni aparati so že dolga leta pametni. Bolje je, če rečemo, da so slušni aparati vsako leto še pametnejši. Že sedaj namreč slušni aparati samodejno preklapljajo stotine parametrov v odvisnosti od okolja, želja uporabnikov in sluha, že sedaj so pametni telefoni »podaljšana roka« slušnih aparatov, saj jih preko brezplačnih aplikacij lahko izvrstno nadzorujemo in povezujemo. S slušnimi aparati lahko prostoročno telefoniramo ali poslušamo multimedijske vsebine.

 

Kaj nam bo prinesla prihodnost? Še več pameti v slušne aparate, kar bo v praksi pomenilo enostavnejšo uporabo in povezovanje z mnogoterimi drugimi napravami ter še boljše prepoznavanje zvokov govora v najzahtevnejših slušnih okoljih, simultano prevajanje, …

 

 

 

Kljub neslutenemu razvoju slušnih aparatov v zadnjih letih je dejstvo, da jih ljudje premalo poznajo. Slušnih aparatov se (za nepoznavalce) še vedno drži »sloves« izpred desetletij, da radi piskajo, šumijo in so preglasni. Temu ni več tako. V AUDIO BM slušnih centrih se lahko enostavno prepričate, katere tehnološke rešitve so realnost v sedanjem času – lahko jih tudi brezplačno preizkusite.

 

Preberite, kaj so povedale naše stranke >>

Naročite se >>

 

 

ALI OBSTAJA ZDRAVILO ZA NAGLUŠNOST?

Kratek odgovor je: Ne. Do zdaj ni bilo odkritega še nobenega zdravila za odpravo naglušnosti, sploh tiste, kjer je razlog za naglušnost v notranjem ušesu ali višje na slušni poti (npr. slušni živec). Ne nasedajte prevarantom, ki vam preko oglasov ponujajo čudežne kapljice, olja ali kapsule. Z njimi si lahko celo škodujete! 

 

Zakaj zdravilo ne obstaja?

Ker obstaja veliko različnih vzrokov in vrst naglušnosti, je težko najti eno samo zdravilo. Najpogostejši za naglušnost je poškodba tako imenovanih lasnih celic (dlačnic) v notranjem ušesu, ki se ne regenerirajo. Znanstveniki se ukvarjajo z ustvarjanjem tehnologij, ki bi lahko vzpodbudile delovanje poškodovanih območij v notranjem ušesu. Do tega trenutka so bile vse raziskave opravljene pri majhnih živalih, kot so miši in ptice in ne s človeškimi lasnimi celicami. Spremembe v ušesih, povezane s staranjem, ravno tako predstavljajo izziv, saj se uho skozi leta spreminja in razvija.

Drug pomemben vzrok za naglušnost ali tudi gluhoto je genetske narave. Ko se oseba rodi s prirojeno izgubo sluha, je že prepozno (v nasprotju s hrupom povzročeno izgubo sluha, ki se ji je mogoče izogniti).

Naglušnost, ki nastane zaradi težav v srednjem ušesu se že v sedanjem času večinoma zelo uspešno odpravi. Tudi v Sloveniji stroka ORL zelo uspešno izvaja vse posege, ki so v svetu znani na tem področju.

 

Pogled v prihodnost

Ker je naglušnost tako razširjena težava po vsem svetu, obstaja več organizacij, ustanovljenih z namenom iskanja zdravil za naglušnost. Stanfordova pobuda za ozdravitev sluha (SICHL) prihaja iz Medicinske fakultete Stanford in navaja, da je “cilj SICHL-a odkriti zdravljenje, ki bi popravilo poškodovano notranje uho, obnovilo sluh, umirilo tinitus in izboljšalo ravnotežje.” Osredotočajo se na štiri ključna področja raziskav: terapija z matičnimi celicami, genska terapija, molekularna terapija in ciljna nevralna stimulacija. Terapija z matičnimi celicami raziskuje možnost popravljanja poškodovanih celic ali pridelave novih delov iz lastnih lasnih celic. Raziskave v zvezi z gensko pogojeno izgubo sluha so pokazale, da je večina izgube sluha povzročena z mutacijo v samo treh genih, ki jih nameravajo obnavljati z gensko terapijo. Molekularna terapija se ukvarja z uporabo zdravil za izgubo sluha in želi ciljno usmerjeno nevralno stimulacijo uporabiti za delo z slušnimi živci, da bi poslušanje postalo jasnejše in glasnejše.

 


Človeško uho sestavljajo trije deli – zunanje uho, srednje uho in notranje uho.

 

Raziskovalci na oddelku za otolaringologijo v medicinskem centru Columbia University se prav tako trudijo razviti zdravilo za naglušnost. Znanstveniki uporabljajo gensko terapijo za boj proti genetsko pogojenemu izgubljanju sluha. To bi lahko pomenilo, da bodo otroci, rojeni z izgubo sluha, lahko slišali. Raziskovalci prav tako proučujejo razvoj kohlearnega kostnega tkiva, da bi izvedeli več o pogojih, ki povzročajo izgubo sluha zaradi okvarjenega razvoja kosti.

 

Zaključek

Trenutno so slušni aparati in polževi vsadki najboljša rešitev za naglušnost ali gluhoto. Ne pozabimo na preventivo in zaščitimo naš sluh, če smo izpostavljeni hrupu.

1 2 3 4 5 8

Iskanje

+
0