Slusni-aparati-polnilni-baterije-okolje-audio-bm-svetovanje-slusni-centri-Slovenija

KOLIKO SLUŠNI PRIPOMOČKI PRISPEVAJO K ONESNAŽEVANJU OKOLJA IN KAJ LAHKO STORIMO

Medicina predstavlja približno 5% globalnih emisij CO2, kar je precejšen del našega ogljičnega proračuna. Koliko pa znaša ogljični odtis same slušne rehabilitacije?

Okoljski odtis klasičnih cink-zrak baterij za slušne aparate

V letu 2014 je doktor znanosti Ross Dueber ocenil, da vsako leto po vsem svetu na odlagališčih pristane več kot 1,4 milijarde enkratno uporabnih baterij za slušne aparate in napoved je znašala, da se bo ta številka podvojila vsakih 9 let. Čeprav obstaja več razlogov, zakaj bodo enkratno uporabne baterije še za nekaj časa ostale praktična izbira za slušne aparate, se lahko trudimo zmanjšati njihov okoljski vpliv. Če bi do leta 2024 vsi novi slušni aparati postali polnilni, teoretično do leta 2030 ne bi bilo več povpraševanja po enkratno uporabnih baterijah za slušne aparate.

3 do 5 let nazaj so bili večinoma vsi slušni pripomočki napajani z enkratno uporabnimi cink-zrak baterijami, ki jih ni bilo mogoče reciklirati in včasih niti pravilno odlagati. Prva generacija ponovno polnilnih slušnih pripomočkov je uporabljala tehnologijo nikljevo-kovinsko-hidridnih (NiMH) baterij. Vendar je bila kapaciteta NiMH baterij omejena. V zadnjih letih so NiMH baterije zamenjale naprednejše polnilne litij-ionske baterije.

Pri slušnih pripomočkih brez možnosti ponovnega polnjenja klasična baterijska rešitev vključno s proizvodnjo, distribucijo in odstranjevanjem baterij, povprečno prispeva le približno 5% skupnega vpliva. Poraba elektrike za polnjenje slušnih pripomočkov povprečno prispeva 9%.

Iz zgoraj navedene ocene življenjskega cikla sledi, da imajo enkratne cink-zrak baterije večji vpliv kot proizvodnja samih slušnih pripomočkov. Vendar pa je treba upoštevati dolgoročno zmogljivost litij-ionskih baterij. Na splošno se zmogljivost baterije zmanjšuje vsako leto za (10-15%), zato je pomembno, da se začne z večjo začetno zmogljivostjo. Prednost polnilnih slušnih pripomočkov, ki ni vključena v oceno življenjskega cikla, je tudi ta, da je število popravil pri polnilnih slušnih pripomočkih manjše, saj so bolje tesnjeni kot nepolnilni. Prostor za baterije pri tradicionalnih cink-zrak baterijah je namreč vhod za vlago in umazanijo. Če bi se litij-ionske baterije v prihodnosti reciklirale – kar se zdaj redko izvaja – bi se lahko okoljske koristi še povečale.

Nadgradljivi slušni pripomočki in združljivost dodatkov/polnilcev za zmanjšanje okoljskega odtisa

Lahko se odločimo tudi za druge poslovne modele pri zagotavljanju storitev slušnih pripomočkov, da zmanjšamo naš okoljski oglični odtis. Primer je tudi naš proizvajalec slušnih aparatov Unitron, ki omogoča kasnejšo nadgradnjo programske opreme njihovih slušnih pripomočkov. Že sedaj se je dalo posodobiti Unitronove slušne aparate, brez da bi bilo potrebno kupiti nove in sicer s posodobitvijo programske opreme sedanjega slušnega aparata.

Pomemben vidik za razmislek je, da če zdaj kupite nov par slušnih pripomočkov, boste v večini primerov morali zamenjati tudi obstoječe dodatke, kot so dodatek za gledanje TV ali brezžični mikrofoni, saj skoraj vsaka nova generacija slušnih pripomočkov uporablja nove komunikacijske protokole, vključno z novimi povezljivimi aplikacijami. Ali se lahko vrnemo v čas univerzalnih rešitev, kot so slušne indukcijske zanke, ki so bili združljivi z vsemi blagovnimi znamkami slušnih pripomočkov?

Najbolje je, da se že v zgodnji fazi dogovorimo o industrijskem standardu, namesto da čakamo, da regulativni organi razglasijo standard, kot se je nedavno zgodilo z USB-C priključkom v Evropi. V nekaterih državah, ki povrnejo stroške za polnilne slušne pripomočke, polnilec ni vključen, zato bo za uporabnike slušnih pripomočkov prihranek stroškov, če ostanejo prejšnji polnilci združljivi.

Idealno bi bilo, da so nižje cene slušnih pripomočkov na voljo tudi v obliki polnilnih možnosti. V državah z nižjim in srednjim dohodkom bi polnilni slušni pripomočki lahko zmanjšali celotne stroške uporabe in spodbudili trajno trajnostno uporabo. Živo se spominjamo komentarjev enega udeleženca na Virtualni konferenci o računalniški avdiologiji (VCCA2020), ki je povedal, kako je ena organizacija podarila slušne pripomočke njegovi skupnosti v Afriki. Ni bil posebej zadovoljen s to izkušnjo, saj so jim klasične cink-zrak baterije zmanjkale že v enem mesecu. Ta anekdota ni osamljen primer. Na primer, John Newall in kolegi (2019) so pregledali več programov donacij slušnih pripomočkov na Filipinih in ugotovili, da je imelo 20% ljudi, ki so prejeli slušni pripomoček, težave pri pridobivanju baterij za slušni pripomoček.

Priporočila za zmanjšanje ogljičnega odtisa pri oskrbi s slušnimi aparati:

  1. Vzemite v obzir polnilne slušne aparate.

Uporabniki slušnih aparatov lahko preverijo garancijo in zmogljivost baterije polnilnih slušnih aparatov, da se prepričajo, da imajo dovolj energije za vsakodnevno uporabo, vključno s pretakanjem zvoka. Polnilni slušni aparati se lahko dolgoročno izkažejo kot stroškovno učinkovita izbira v primerjavi s sistemom zamenljivih baterij.

  • Privzeti predpis polnilnih slušnih aparatov: Akustiki naj razmislijo o privzetem predpisu polnilnih slušnih aparatov, razen če zmogljivost baterije ni zadostna, če kupna moč pacienta ni zadostna ali če določeni modeli ne ponujajo polnilne možnosti. S tem se spodbuja uporaba bolj trajnostnih rešitev slušnih aparatov.
  • Recikliranje baterij in slušnih aparatov.

Proizvajalci slušnih aparatov naj izvajajo ukrepe za lažje recikliranje baterij in starih slušnih aparatov. Recikliranje materialov in ponovna uporaba le-teh pri izdelavi novih izdelkov lahko dodatno zmanjša okoljski vpliv slušnih aparatov. Nekateri proizvajalci že imajo vzpostavljene programe za recikliranje.

  • Uvajanje načel eko-oblikovanja.

Proizvajalci naj sprejmejo načela eko-oblikovanja, ki poudarjajo krožnost, energetsko učinkovitost in druge vidike okoljske trajnosti v celotnem življenjskem ciklu izdelka. To lahko privabi okoljsko ozaveščene stranke in se ujema z morebitnimi prihodnjimi zahtevami regulatornih organov.

  • Standardizacija za združljivost.

Industrijska standardizacija lahko pomaga zmanjšati odpadke in zahteve po skladiščenju. Na primer, uporaba standardnih priključkov za sprejemnike ali univerzalnih sprejemnikov za slušne aparate v obliki reiceverja v kanalu (RIC) lahko poenostavi postopek in zmanjša potrebo po velikem skladišču v slušnih centrih.

Kako pa izračunati približen celotni ogljični odtis industrije slušnega zdravstva? En način je oceniti vpliv CO2 skozi celotni življenjski cikel enega slušnega aparata (5-10 kg CO2-ekv) ali polževega vsadka (40-68 kg CO2-ekv), pomnoženo s številom naprav, prodanih po vsem svetu (18 milijonov). Predpostavljamo, da se slušne naprave uporabljajo približno 5,5 leta, kar pomeni, da skupno število uporabljenih slušnih naprav znaša 100 milijonov, kar pomeni, da slušno rehabilitacijo prejme le 1 od 4 oseb s hudo izgubo sluha. Na podlagi tega približnega izračuna celotnega letnega neposrednega ogljičnega odtisa industrije slušnih aparatov, brez naprav za prevod kosti in koklearnih vsadkov, je 100-150.000 ton CO2-ekv.

Za posameznega uporabnika obojestranskih slušnih aparatov ogljični odtis znaša med 10-20 kg CO2-ekv, kar je enakovredno vožnji 40-80 kilometrov z avtomobilom s srednje velikim bencinskim motorjem. Tako torej ima vožnja z avtomobilom do obiska akustika večji vpliv na izpuste CO2 kot nakup slušnih aparatov. In izbira javnega prevoza je lahko bolj vplivna kot izbira ponovno polnilnih slušnih aparatov.

Kolektivni ogljični odtis

Alternativno je mogoče oceniti skupne CO2-emisije obsega 1+2+3 v celotni vrednostni verigi največjih podjetij v industriji slušne rehabilitacije. Obseg 1 vključuje vse neposredne emisije iz osnovnih dejavnosti organizacije, obseg 2 vključuje posredne emisije, ki izhajajo iz proizvodnje kupljene ali pridobljene električne energije, ogrevanja, hlajenja in pare, ki jih organizacija porabi, in obseg 3 vključuje posredne emisije, ki niso vključene v obseg 2 in se pojavijo zunaj organizacije v dobavni verigi. Uporabljajoč podatke, poročane s strani sedmih največjih podjetij, povzete v spodnji, dobimo ocenjeno letno skupno emisijo 1,9-2,3 milijona ton CO2-ekv.

PODJETJE/ KONCERNOgljični neto ničelni cilj (letno) (obseg emisij 1+2)Skupne emisije (milijon ton CO2-ekv) (obseg emisij 1+2+3 v letu 2020,2021)Stopnja recikliranja (%) / tono v letu 2021
SONOVA20210.1653
WSA20250.4056
GN RESOUND20250.424,777 (recikliranih ton)
COCHLEAR20300.31Nedoločeno
DEMANT2050, 46.2 % v 20300.56Nedoločeno
STARKEYNedoločenoNedoločeno
MED-ELNedoločeno 
SKUPAJ 1.9 

Kako lahko zmanjšamo okoljski vpliv?

Upamo, da bodo kmalu vsi proizvajalci slušnih aparatov izvajali ocene celotnega življenjskega cikla svojih izdelkov in zaposlili Odgovorne osebe za trajnost, kot sta to storila WSA in Sonova. Poleg ogljičnega odtisa ne smemo pozabiti tudi na druge okoljske dejavnike, kot so uporaba surovin, toksični odpadki, stopnja obnavljanja (ponovna uporaba), stopnja recikliranja, embalaža in transport.

Nove slušne aparate ne bomo hvalili samo v tržnem komuniciranju zaradi njihove boljše zmogljivosti v primerjavi s prejšnjimi generacijami, ampak tudi zaradi njihovega zmanjšanega okoljskega vpliva.

Kot potrošniki lahko razmislimo o nakupu polnilnih slušnih aparatov. Kot stroka pa lahko dajemo zgled v medicini s postopnim opuščanjem enkratno uporabnih cink-zrak baterij, povečanjem skupne stopnje recikliranja na 70% do leta 2025 in prizadevanjem za ogljično nevtralnost obsega 1+2 emisij do leta 2030, obenem pa oskrbeti več ljudi s težavami pri sluhu.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1561 ocen
×
js_loader