Kaj-potrebujemo-pri-slusnem-aparatu-audio-bm-slusni-aparati

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: KAJ POTREBUJEMO PRI SLUŠNEM APARATU

Slušni aparati in njihova uporaba so nikoli končana zgodba. Tehnološki razvoj, moderni način življenja in nova spoznanja o ušesih, sluhu ter delovanju možganov prinašajo nove in nove izzive. V zadnjih letih je prišlo do eksplozije tehnološkega razvoja na področju slušnih aparatov. Proizvajalci ponujajo številne modele v različnih cenovnih razredih in ponudba je vedno bolj nepregledna. V slušne aparate se vgrajuje vedno več tehnologije, bolj ali manj koristne, kar povzroča številne dileme. Katere tehnologije prinašajo praktične koristi za izboljšanje slišnosti in razumevanja govora? Kaj ponujajo dražji slušni aparati v primerjavi s cenejšimi modeli?

Razumeti moramo, da so slušni aparati kot proteza: še najboljša proteza nam ne more povrniti občutka in zmožnosti izgubljene roke ali noge, podobno je tudi s slušnimi aparati – ne morejo v celoti povrniti izgubljenega sluha, nam pa bistveno olajšajo življenje. Zato je pomembno, da razumemo, kaj nudijo in kakšne možnosti izbire imamo pri nakupu slušnih aparatov.

Najpomembnejša lastnost slušnega aparata je omogočanje slišnosti, kar pomeni, da mora biti dovolj močan, da pokrije slušni primanjkljaj uporabnika. Ker se ojačitev in največja izhodna moč pri različnih proizvajalcih navajata na različne načine, je težko primerjati moč aparatov med seboj. Zato si pomagamo s tako imenovanim območjem uporabe (Fitting range) slušnega aparata. Gre za območje ojačevanja, ki ga je aparat po proizvajalčevemu priporočilu sposoben pokriti. Krivulja sluha mora biti v celoti znotraj območja ojačevanja aparata, v nasprotnem slušni aparat ni primeren za podano izgubo sluha.

Podrocje-pokrivanja-naglusnosti-fitting-range-audio-bm-slusni-aparati

V prvem primeru je del krivulje sluha izven območja uporabe tako pri nizkih kot pri visokih frekvencah (obkroženo!), zato slušni aparat NI PRIMEREN!

V drugem primeru območje uporabe slušnega aparata v celoti pokrije krivuljo, vendar je pri frekvencah med 2000 Hz in 4000 Hz samo 5dB rezerve. (Obkroženo!) Ob poslabšanju sluha majhna rezerva hitro vodi v nabavo novega slušnega aparata. Aparat je POGOJNO PRIMEREN, če se sluh ne slabša!

V tretjem primeru območje uporabe v celoti pokrije krivuljo sluha in ima na najnižji točki krivulje pri frekvencah med 2000 Hz in 4000 Hz še 15 dB rezerve. (Obkroženo!) Aparat JE PRIMEREN! Naslednji razlog za rezervo v ojačanju so primeri, ko se za krajše obdobje sluh poslabša (prehlad, utrujenost itd ) in aparat ne ojačuje več dovolj. Seveda mora v takšnih primerih aparat omogočati ročno nastavljanje glasnosti, saj je drugače rezerva brezpredmetna.

Pomembna lastnost je tudi frekvenčno območje, to je območje frekvenc, ki jih slušni aparat pokriva. Navadno se nahaja med 100 Hz in 7500 Hz, se pa že najdejo slušni aparati, ki presegajo mejo 10000 Hz. Večje kot je frekvenčno območje, bolj naraven in živ zvok ima aparat in kar je najpomembneje, visoke frekvence so pomembne za razumevanje govora. Vendar, možgani dojemajo zvok v oktavah in v kolikor ne slišimo celotne oktave, bomo zvok slišali, ne pa tudi prepoznali. Nikjer nismo našli relevantne medicinske raziskave, ki bi pojasnila, kaj je z našim razumevanjem in prepoznavo zvoka v nepopolni oktavi. Recimo, da imamo tri slušne aparate z enako močjo in tehnologijo, le da prvi aparat omogoča frekvenčno širino zvoka do devete oktave (5120 Hz), drugi ima deveto oktavo le delno pokrito ( npr. do 8000Hz), tretji aparat pa zajame deveto oktavo skoraj v celoti (npr. do 9800 Hz). Ali prihaja pri uporabi omenjenih treh slušnih aparatov do razlik v razumevanju in prepoznavi zvoka? V kolikor ni razlike v razumevanju in prepoznavi govora in zvokov med omenjenimi slušnimi aparati, pomeni, da je frekvenčni razpon slušnih aparatov nad 5120 Hz nepotreben, dokler ne preseže meje naslednje oktave, to je 10240 Hz. Dokler ne bo omenjena dilema rešena pa naj velja, da od viška ne boli glava in večje kot je frekvenčno območje, bolje je.

Naslednja nujna lastnost slušnega aparata je, da ima tuljavo. Elektro magnetna tuljava je majhno navitje na feritnem jedru, namenjena prestrezanju elektro-magnetnega signala, ki ga oddaja klasični telefon, mobilni FM sistem ali slušna zanka, vgrajena v prostor. Omogoča, da uporabnik neposredno v slušni aparat dobi signal iz mikrofona, TV, radia, itd. Tako sliši čisti zvok brez dodatnih zvokov iz okolice in drugih motenj, ki se pojavljajo pri poslušanju brez tuljave in otežujejo razumevanje slišanega. Slušna zanka je vedno bolj pogosto vgrajena v javnih prostorih (dvorane, avle, telovadnice), na avtobusnih in železniških postajah, dvigalih itd. Velika škoda bi bila, da naglušni ne bi izkoristil njenih prednosti, če se nahajajo v okoljih, ki smo jih omenili in so opremljeni s slušno zanko.

Kot četrto pomembno lastnost omenimo brezžično povezljivost! Vedno več komunikacije poteka na daljavo – preko telefona, videoklicev, številni sestanki, simpoziji in predavanja potekajo na Zoom-u in drugih videokonferenčnih programih, e-storitve (eŠola, eZdravje, eVolitve) se množijo, kar zahteva možnost povezave slušnih aparatov s pametnimi telefoni in računalniki. Tu so še televizija, radio in ostala video-avdio oprema ter pripomočki. Neposredne, medosebne komunikacije je vedno manj in manj. V idealnem svetu, bi moral slušni aparat imeti sposobnost povezovanja na način Internet stvari ali medomrežje stvari (angleško Internet of things; kratica IoT). Žal to trenutno omogočajo le nekateri najdražji modeli. Osnovno povezovanje s telefonom, TV in PC omogočajo slušni aparati srednjega cenovnega ranga, v Sloveniji trenutno brez doplačila ne dobite povezljivosti slušnih aparatov. Pa bi jih glede na zahteve časa morali, vendar je dejstvo, da cenovni standard za slušne aparate ni bil spremenjen že od leta 2004 in da se v obstoječem cenovnem standardu nahajajo modeli, ki so veliko bolj napredni, kot so bili pred leti.

IN ZDAJ SMO PRI ODGOVORU, KAJ PONUJAJO DRAŽJI SLUŠNI APARATI V PRIMERJAVI S CENEJŠIMI MODELI

Brezžično povezljivost in večje udobje zaradi boljšega samodejnega prilagajanja različnim slušnim situacijam. Vse ostale funkcije, ki jih oglašujejo proizvajalci slušnih aparatov in jih nismo omenili so večinoma namenjene boljšemu razumevanju slišanega in manjši utrujenosti po celodnevni uporabi slušnega aparata. Na vsakem posamezniku je, da oceni, ali jih potrebuje glede na življenjski slog, ki ga živi. Dandanes že osnovni slušni aparati ponujajo odlično slišnost, seveda pod pogojem, da so dovolj močni za dano izgubo sluha.

Kot vsaka tehnološka naprava imajo slušni aparati svoje omejitve in ne odpravijo vseh težav, ki jih ima naglušni v svojih stikih z okolico. Največkrat imajo slušni aparati šibke točke v situacijah, ko je treba ločiti glas sogovornika od ostalih človeških glasov v bližini, ali ko je potrebno osamiti in ojačati nek oddaljeni zvok ali glas, npr. TV, radio, telefon, glas govornika v večjem prostoru, itd. Naslednja težava je, da naglušni nimajo slušnih aparatov vedno v ušesu (npr. v postelji, med težjimi fizičnimi aktivnostimi, pod tušem, itd.), potrebujejo pa opozorilo, da se je v njihovi okolici nekaj zgodilo.

Vidimo, da poleg slušnih aparatov, ki so namenjeni predvsem izboljšanju možnosti sporazumevanja, naglušni potrebujejo tudi druge specializirane slušne pripomočke, ki olajšajo le posamezni problem slabšega sluha.

Tovrstne naprave, bolje rečeno slušne pripomočke, delimo na dve skupini:

  • V prvi skupini so naprave za pretvorbo zvoka v besedilo, v vidne ali v vibracijske dražljaje. To so signalne naprave ali zasloni, ki so nadomestilo za zvočna sporočila. Primeri takšnih naprav so svetlobni ali vibracijski zvonci, svetlobne ali vibracijske budilke, svetlobni indikator dima (požara), elektronske varuške za dojenčke z bliskavico ali vibratorjem, itd.
  • Druga vrsta naprav je namenjena izboljšanju zvoka, ki ga prejemajo naglušni preko slušnih aparatov ali preko ušes. To so naprave za prenos zvoka. Naprave za prenos zvoka zajamejo zvok čim bliže njegovemu viru in posredujejo zvok neposredno na ušesa ali slušne aparate. S tem se zmanjšajo učinki razdalje, hrupa in šumenja na kakovost zvoka. Obstajajo naprave za poslušanje TV in radia, konferenčni mikrofoni, osebni FM sistemi, induktivne slušne zanke, brezžične slušalke, itd.

Žal za slušne pripomočke velja, da jih moramo v veliki večini primerov sami kupiti in plačati. O izjemah se pozanimajte pri ponudniku slušnih aparatov ali na bližnjem društvu gluhih in naglušnih. Nekatere omenjene slušne pripomočke najdete tudi na povezavi: https://www.audiobm.si/trgovina/kategorija-izdelka/tehnicni-pripomocki/.

Zaključimo z začetkom – slušni aparati in njihova uporaba so nikoli končana zgodba. Tehnološki razvoj, moderen način življenja in nova spoznanja o ušesih, sluhu ter delovanju možganov prinašajo nove in nove priložnosti. Izkoristimo jih! O tem, naslednjič.

Ob tej priložnosti, vam predragi bralec ali bralka želim srečno, zdravo in čudovitih zvokov polno 2023!

Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1807 ocen
×
js_loader