10-opozorilnih-znakov-demence-spomincica-audiobm-slusni-aparati-svetovanje

TEŽAVE S SLUHOM, UPAD KOGNITIVNIH SPOSOBNOSTI IN DEMENCA

V AUDIO BM SE ZAHVALJUJEMO SPOMINČICA – ALZHEIMER SLOVENIJA ZA SPODNJI PRISPEVEK O DEMENCI, KI GA OBJAVLJAMO V CELOTI.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica bolezni možganov. O demenci govorimo takrat, ko se posameznikove kognitivne sposobnosti (sposobnost pomnjenja, razumevanja, govora, orientacije in presoje) poslabšajo do te mere, da je to moteče pri vsakdanjem življenju. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročajo propad možganskih celic – nevronov.

Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca, kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60% in 80% vseh primerov demenc. Prvi znaki demence pri Alzheimerjevi bolezni so težave s kratkoročnim spominom in / ali težave z orientacijo v prostoru. Demenca z Lewijevimi telesci predstavlja 15%-20% vseh demenc. Bolniki imajo simptome, ki so lahko podobni Alzheimerjevi bolezni ali Parkinsonovi bolezni, pogosto jih spremljajo tudi vidni prividi. Poznamo še vaskularne demence, ki so posledica številnih zaporednih kapeh v področju malih do srednje velikih možganskih žil, frontotemporalne demence, ki se pri bolniku izražajo kot spremembe v vedenju in osebnosti, kot neprimerno socialno vedenje, težave pri govoru…

VELIK POUDAREK STROKE POVSOD PO SVETU JE PREVENTIVA DEMENCE

Preventiva-za-nastanek-razvoj-demence-spomincica-audiobm-slusni-aparati

Na nekatere dejavnike tveganja za razvoj demence lahko namreč vplivamo sami. Največ lahko naredimo z zdravim življenjskim slogom. Fizična aktivnost (tudi že hoja) lahko pomembno zmanjša tveganje za demenco. Najbolj priporočljiv je t.i. mediteranski tip prehranjevanja. Dejavnika zaščite sta tudi aktivno trajno izobraževanje ter široka socialna mreža. Svoje možgane lahko urimo z različnimi vajami za spomin in koncentracijo, učenjem tujih jezikov. Pomembno je predvsem, da smo vključeni v družbo, se v stresnem obdobju znamo sprostiti in počnemo stvari, ki jih imamo radi. Pomembno je, da smo v srednjem in poznem življenjskem obdobju še posebej pozorni na zdravstvene težave, ki predstavljajo povečano tveganje za demenco, to so: težave s sluhom, hipertenzija, diabetes, debelost, depresija… Znanstvene ugotovitve kažejo, da lahko z zdravim življenjskim slogom in uspešnim odpravljanjem naštetih zdravstvenih težav zmanjšamo tveganje za razvoj demence za 40%.

POVZEMIMONa 40% tveganja za razvoj demence lahko vplivamo

ZGODNJE ŽIVLJENJSKO OBDOBE

  • 7% pridobivanje izobrazbe

SREDNJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

  • 8% izguba sluha
  • 3% travmatska poškodba možganov
  • 2% povečan krvni tlak
  • 1% prekomerno uživanje alkohola
  • 1% debelost

POZNO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

  • 5% kajenje
  • 4% depresija
  • 4% socialna izolacija
  • 2% fizična neaktivnost
  • 2% onesnaženo ozračje
  • 1% sladkorna bolezen

Seštevek: 40%

Kot lahko razberemo, izguba sluha med navedenimi tveganji predstavlja najvišje, kar 8% tveganje za razvoj demence, kar je skoraj 25% delež (od 40% tveganj), na katere imamo vpliv, da jih zmanjšamo.

Izguba sluha je povezana z vrsto zdravstvenih težav in ne pomeni samo, da ima starejši odrasel glasneje nastavljen radio ali televizor. Izguba sluha ima lahko dolgoročne učinke na zdravje. Obstajajo namreč dokumentirane spremembe v možganih kot posledica izgube sluha [1]; te spremembe naj bi s časom vplivale na kognitivni upad. Poleg tega lahko izguba sluha privede do zmanjšanja socialne angažiranosti [2].

“Zaradi manjše senzorične stimulacije možganov, socialne izolacije ter manjše angažiranosti človeka je potrebno izgubo sluha čim prej ustrezno obravnavati!”

Najnovejše raziskave staranja kažejo, da sta izguba sluha v srednjem življenjskem obdobju (45-65 let) in nastop demence povezana. Poznavanje in prepoznavanje znakov izgube sluha in znakov kognitivnega upada lahko prispeva k zmanjšanju tveganj, pravočasni diagnozi in zdravljenju tako izgube sluha, kot demence. V reviji The Lancet, kjer so leta 2020 podali izsledke najnovejših raziskav v povezavi z dejavniki tveganja za razvoj demence in preventivo demence, navajajo, da uporaba slušnih aparatov zmanjšuje odvečno tveganje za demenco [3].

V 25-letni prospektivni študiji so pokazali, da je pri ljudeh, ki imajo težave s sluhom (in ne uporabljajo slušnih aparatov) [4] povečana incidenca za razvoj demence. Podobno so ugotavljali tudi v presečni študiji, kjer se je pokazalo, da se je stanje poslabšalo pri tistih ljudeh, ki niso nosili slušnih aparatov.

“Osebam s težavami s sluhom pomagajmo, da uporabljajo slušne aparate, čeprav se jim morebiti zdijo neprimerni, imajo težave pri uporabi ali se jim zdijo neučinkoviti”

KOT UGOTAVLJAJO SVETOVNE ORGANIZACIJE, JE KLJUČNEGA POMENA OZAVEŠČENOST IN PREPOZNAVANJE ZNAKOV DEMENCE

Stigma je pri demenci močno prisotna, kar ima za posledico pozno iskanje pomoči ter postavljanje diagnoze, ko je bolezen že napredovala.

10-opozorilnih-znakov-demence-spomincica-audiobm-slusni-aparati

10 opozorilnih znakov demence

  1. Izguba spomina
  2. Težave pri izvajanju znanih nalog
  3. Težave pri komuniciranju
  4. Izgubljanje v času in prostoru
  5. Slaba ali okrnjena presoja
  6. Težave pri sledenju informacijam
  7. Izgubljanje predmetov
  8. Vedenjske in razpoloženjske spremembe
  9. Težave pri prostorskem in vidnem zaznavanju
  10. Umik od dela ali družbe

Pravočasna diagnoza prinaša prednosti za bolnika, svojce ter družbo kot celoto, saj se napredovanje bolezni lažje obvladuje. Diagnozo demence postavi specialist nevrolog ali psihiater.

Če pri sebi ali svojem bližnjem opažate znake upada kognitivnih sposobnosti, na Spominčici svetujemo, da čim prej obiščete osebnega zdravnika. Obstajajo tudi drugi vzroki, ki imajo podobne znake kot demenca in so ozdravljivi. Priporočljivo je, da se na obisk pripravite, zapišete katere težave opažate, kako dolgo jih opažate in kako pogosto se pojavljajo. Če boste pripravljeni, se boste z zdravnikom lahko bolje pogovorili in olajšali pot do prave diagnoze.

SPOMINČICA NUDI VELIKO DEJAVNOSTI

Spominčica – pomoč in podpora osebam z demenco in njihovim svojcem ter različna usposabljanja. Obiščite jih na spletni strani www.spomincica.si ali jih pokličite na (01) 25 65 111.


[1] Lin FR, Ferrucci L, An Y, Goh JO, et al. (2014) Association of hearing impairment with brain volume changes in older adults. Neuroimage 90:84–92.

[2] Weinstein BE, Ventry IM. (1982) Hearing impairment and social isolation in the elderly. J Speech Lang Hear Res 25(4):593–599.

[3] Livingston G, Huntley J, Sommerlad A, Ames D, Ballard C, Banerjee S, et al., Dementia prevention, intervention, and care: 2020 report of the Lancet Commission. Lancet. 2020 Aug 8;396(10248):413-446. doi: 10.1016/S0140-6736(20)30367-6. Epub 2020 Jul 30. PMID: 32738937; PMCID: PMC7392084.

[4] Amieva H., Ouvrard C., Meillon C., Rullier L., Dartigues JF., Death, depression, disability, and dementia associated with self-reported hearing problems: a 25-year study. J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 2018; 73: 1383-1389

Brezplačno preverite sluh in poskrbite zanj, obiščite najbližji AUDIO BM slušni center >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
0