Kategorija: Dogodki

Od rane mladosti se ukvarjam z glasbo, a nikoli nisem bil pozoren na to, kako se mi sluh postopoma slabša. Povsem po naključju sem se kot spremljevalec znašel v slušnem centru AUDIO BM na Ljubljanski ulici v Mariboru. Prijazen akustik mi je ponudil, da lahko preveri, kakšen je moj sluh. Rezultat je bil presenetljiv! Ni bil sicer kritično slab, a kljub temu mi je predlagal, naj opravim pregled pri zdravniku specialistu.

Pregled sem opravil in sprejel zdravnikov predlog za poskusno uporabo slušnih aparatov. Res je, da sem že prej pogosto v hrupu sledil sogovorniku tako, da sem ga gledal v usta in si s tem pomagal bolje razumeti njegove besede – a tega nisem jemal kot znak težav. O tem sta me povprašala najprej slušni akustik in kasneje še zdravnik. Pa smo bili pri stvari – sluh se je res poslabšal, jaz pa tega sploh nisem opazil.

Odločil sem se za poskusno uporabo slušnih aparatov. Že takoj po začetku uporabe se je moje življenje spremenilo – na bolje, seveda. Ponovno sem začel slišati visoke tone, ptičje petje, zvoke, ki jih že dolgo ni bilo v mojem repertoarju. Opazil sem, da ena vrata škripajo, da pod škripa in da lahko televizijo poslušam pri precej tišji glasnosti. Tudi pri svojem glasbenem ustvarjanju sem zaznal veliko pozitivno spremembo.

Ker rad obiskujem gledališke predstave, sedaj s slušnimi aparati jasno razumem tudi tiste dele besedila, ki jih igralci izgovarjajo tiho ali v globini odra. Pred tem to ni bilo mogoče oziroma je bilo močno okrnjeno.

Danes slišim marsikaj, kar sem prej izgubljal – zato lahko iz lastne izkušnje priporočam vsem, ki zaznavajo podobne težave, naj se čim prej odločijo za pregled sluha in uporabo slušnih aparatov.

Iskrena hvala akustiku g. Rantaši za prijaznost in odlično svetovanje.

Dirigent, Ervin Hartman

Objavljeno na podlagi znanstvenega članka:
Maletič, M., Kotnik, A., & Balantič, Z. (2025). The Influence of Auditory Dysfunction on Ergonomic Workplace Design for Aging Employees. Audiology Research, 15(109).

Povezava do objave: https://doi.org/10.3390/audiolres15050109

Staranje delovne sile in izzivi sluha

Demografske spremembe v Evropi kažejo na stalno naraščanje povprečne starosti prebivalstva. To prinaša s seboj večji delež starejših zaposlenih, ki pa so zaradi naravnih fizioloških sprememb – med katerimi je izguba sluha ena najpogostejših – še posebej ranljivi. Sluh ni pomemben zgolj za komunikacijo in socialno vključenost, temveč tudi za varnost, učinkovitost ter splošno dobro počutje zaposlenih.

Metodologija raziskave

Avtorji članka, med katerimi je Albin Kotnik iz podjetja AUDIO BM d.o.o., so uporabili kombinacijo anketne raziskave in avdiometričnih meritev, kar daje raziskavi dodatno težo – združuje tako objektivne kot subjektivne kazalnike. Vzorec je zajemal 50 zaposlenih, starih nad 50 let, pri katerih je bila izguba sluha strokovno diagnosticirana.

Analiza je temeljila na Fowler–Sabin metodi, ki je uveljavljen standard za oceno odstotka izgube sluha. Rezultati so pokazali izrazito obojestransko naglušnost, pri čemer je bil najpogostejši tip izgube sluha senzorično-nevralna okvara.

Ključne ugotovitve

• Izpostavljenost hrupu: Večina starejših zaposlenih je redno izpostavljena hrupu, pogosto tudi več desetletij.
• Hrup in produktivnost: Zaznan je neposreden vpliv na komunikacijo, kakovost opravljanja nalog in produktivnost. Višja raven hrupa je bila povezana z nižjo samoocenjeno učinkovitostjo.
• Ergonomski ukrepi: 73 % vprašanih je menilo, da delodajalci niso uvedli ustreznih ergonomskih prilagoditev (npr. zvočna izolacija, tehnični posegi).
• Vloga delodajalcev: Kljub temu je 73 % zaposlenih prepoznalo aktivno prizadevanje delodajalcev za izboljšave, kot so namestitev protihrupnih panelov, sodobnejši stroji in osebna zaščitna sredstva.
• Slušni aparati: 66 % anketirancev je uporabljalo slušne aparate, več kot polovica pa je poročala, da jim ti bistveno pomagajo pri delu in komunikaciji.

Pomen za prakso in organizacije

Rezultati raziskave jasno kažejo, da je upravljanje s hrupom ključni element pri oblikovanju ergonomskih delovnih mest za starejše zaposlene. Učinkoviti ukrepi vključujejo:

• sistematično uporabo osebne zaščite,
• tehnične prilagoditve strojev in prostorov,
• izobraževanja o tveganjih hrupa,
• večjo ozaveščenost med zaposlenimi in delodajalci.

Vloga podjetij, kot je AUDIO BM, je pri tem dvojna – tako v diagnostiki kot tudi v praktični implementaciji rešitev za boljšo slušno podporo zaposlenim. Soavtor članka, Albin Kotnik, ki je zaposlen pri AUDIO BM, je v raziskavi prispeval ključno strokovno znanje z vidika kliničnih meritev in vsakodnevne prakse s strankami, kar daje raziskavi dodatno uporabno vrednost.

Sklep

Članek Maletiča, Kotnika in Balantiča predstavlja pomemben prispevek k razumevanju povezave med izgubo sluha in ergonomskim oblikovanjem delovnih mest. Poudarja, da je skrb za sluh starejših zaposlenih več kot le zdravstveno vprašanje – gre za strateški izziv, ki vpliva na produktiven, vključujoč in trajnostno naravnan trg dela.

Prenos članka v PDF obliki >>