ČE BI JAZ BIL NAGLUŠEN, BI TO ZAGOTOVO VEDEL! ALI RES?

Dlje časa trajajočih sprememb navadno ne opazimo ‘čez noč’. Čeprav se sami sebi zdimo vedno enaki, navadno drugi opažajo, da smo zrasli, se spremenili, shujšali ali se zredili. V slednjem primeru še mogoče lahko to sami hitreje opazimo, sploh če nas začno tiščati kakšne hlače, a kaj takšnega znamo (zavedno ali ne) zanikati in tako skušamo sebe in okolico prepričati drugače. Pralni stroj je kriv!

Tako navadno tudi drugi začenjajo vse bolj šepetati, tišje govoriti in momljati. In to kar naenkrat. Četudi je potrebno večkratno pozivanje teh ‘momljačev’ naj še enkrat povedo in tokrat bolj razločno, še vedno stežka razmišljamo v smeri, da je z nami nekaj narobe, saj smo ja isti kot smo bili včeraj in dan pred tem, a ne?!

Ljudje smo precej adaptivna bitja, hitro se privajamo na različne okoliščine in v veliki meri ravno zaradi tega ne opažamo dobro sprememb, ki se zgodijo v nas in pri nas samih. Če oseba na primer izgubi vid, se posledično izostrijo drugi čuti, ki bodo skušali kompenzirati izgubo vida z večjim prostorskim zavedanjem, z boljšo in natančnejšo lokalizacijo zvokov ter njihovo oddaljenostjo, z dobro parceliranim vonjem in z večjo kapaciteto geometrijske in arhitekturne imaginacije. Kadar oseba izgubi sluh, se izostrijo drugi čuti: vid dobiva novo dimenzijo, izostri se branje obraznih mimik, govorice telesa, celo branja iz ustnic se mnogi nevede naučijo. Razbiranje iz konteksta in logično sklepanje se na račun naglušnosti prav tako okrepita.

In prav zaradi počasnega, a konstantnega pojemanja sluha se prav tako počasi in konstantno krepijo drugi čuti, ki bodo na ta način skušali kompenzirati delno izgubo sluha. A potrebno je vedeti, da je krepitev drugih čutov omejena in tudi, če bi preostale štiri čute razvili do njihove polne kapacitete, bi in bo medtem sluh še vedno padal. S kompenzacijo preostalih čutov lahko v začetku naglušnosti še nekaj časa odlašamo pred slušnimi aparati, a s tem si ne delamo usluge, ravno nasprotno.

Veliko razlogov in predvsem mitov kroži o tem, zakaj pa jaz slušnega aparata ne potrebujem. V preteklih prispevkih smo se dotaknili in pod drobnogled vzeli nekaj mitov, ki so nekoč zagotovo veljali in bili resnični, a tako časi kot tehnologija, se spreminjajo vedno hitreje. Le miti, ki v teh časih nimajo več realne osnove, bodo kljub temu še dolgo krožili in počasi izginjali.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

MIT: SLUŠNI APARATI SO SAMO ZA STAREJŠE LJUDI

Najbolj razširjen mit glede slušnih aparatov je, da so slušni aparati samo za starejše ljudi. Statistika nas tukaj hitro popravi, saj le 35% uporabnikov slušnih aparatov šteje več kot 64 let in kar 6 milijonov uporabnikov slušnih aparatov v svetu je starih med 18 in 44 let.

Vse več in več mlajših pa šele prihaja po pomoč v zvezi s slabšim sluhom kot posledico daljši izpostavljenosti vse več in vse večjem hrupu in (PRE!)glasni glasbi. Ker nam statistika navadno ne da tistega pravega zadoščenja in prepričanja in ker se ljudje kot individuumi navadno ne poistovetimo s statističnimi podatki, se bomo dotaknili bolj realnega in življenjskega primera.

Najprej se je dobro spomniti reka: “Star si toliko kolikor se počutiš.” Seveda ne gre ta rek prijemati za roge, a vredno se je malce zamisliti ob tem reku in se vprašati kaj nas navzven dela mlad(c)e ali star(c)e? V zakup je potrebno še vzeti dejstvo, da si ljudje lahko tudi enake ali podobne stvari razlagamo precej drugače. A vendar, kaj mislite, ali vas večkratno ponavljanje stavkov kot so “Kaj si rekla?”, “Povej še enkrat”, “Bolj na glas govori”, “Pridi bližje”, ipd. pomlajujejo ali vas “naredijo” bolj stare?

Sedaj pa zraven tega namišljenega gospoda, ki recimo da sedi na klopci mestnega trga, postavite na sosednjo klop še enega gospoda s slušnima aparatoma, kateremu sogovornik ne rabi stalno ponavljati, mu priti bližje in/ali govoriti glasneje. Kateri gospod bi VAM deloval starejši? Tisti, ki nosi slušna aparata ali tisti, ki ju ne?

Sedaj si pa poskušajte zamisliti sebe na klopci mestnega trga. Da bo lepše, si še zamislite lepo sončno vreme brez previsokih temperatur, kjer še na vsakih toliko prijetno zapihlja in vaše dragocene prijatelje zraven. Oseba, ki je šla pravkar mimo, je vašega sogovornika spomnila na nek dogodek, katerega bo začel podoživljati in obujati in ravno vam je začel govoriti …

Ste razumeli prvi stavek? Ste iz konteksta mogoče uspeli razbrati kaj je povedal? Bi bil že čas, da ga prosite naj ponovi ali še upate, da boste po nekaj stavkih uspeli uganiti o čem je tekla beseda? Ali je rekel kar mislite, da je rekel!?

Kaj vas torej po vašem dela starejše?

Nezdravljeni naglušnosti primerno vedenje.
ali
Uporaba slušnih aparatov, ki skrbijo, da vaša izguba sluha ni tako opazna in lahko normalno sodelujete v pogovoru?

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

MIT: SLUŠNI APARATI SO SAMO ZA TISTE, KI “RES” NE SLIŠIJO

Ljudje smo zanimiva bitja, včasih si iz takšnih ali drugačnih razlogov ne bomo pomagali tako dolgo, dokler ne bo prehudo.

Vsi smo radi močni in neodvisni. Vsakdo ima seveda svoje razloge, včasih so ti razlogi precej neutemeljeni in nimajo trdne podlage ter razumnih argumentov s katerimi prepričujemo sebe in druge, kot ko na primer trdimo: 

“Če bom takoj ob prvih znakih naglušnosti odšel po slušni aparat, bom še prej izgubil sluh, uho se mora truditi in tako bo še dolgo ostalo aktivno.” 

Bolj zmotno od zgornjega stavka skoraj ne gre.

Slišati in razumeti sta dve različni stvari. Naše razumevanje je zelo odvisno od slišnosti, le-to pa lahko izboljšamo s slušnimi aparati in tako ohranjamo razumevanje, saj bomo slušnim centrom v možganih stalno dovajali zvočne informacije – in jih s tem vzdrževali v odlični kondiciji.

Če ignoriramo težave pri komunikaciji in razloge zanje pripisujemo sogovornikom, bo poleg slabše slišnosti sčasoma dodatno upadlo tudi razumevanje.

Upadanju sluha se težko izognemo – s slušnimi aparati ali brez njih, upadanju razumevanja pa se še kako lahko izognemo s slušnimi aparati, a ukrepati je potrebno pravi čas.

Že ob prvih znakih pešanja sluha smo lahko v zamudi, saj izgubo sluha različni ljudje različno kompenziramo s preostalimi štirimi čuti in izkušnjami, zato nikar ne odlašajmo in se naročimo na test sluha, brezplačen je.

Sploh v današnjih časih, ko je sluh možno brezplačno preveriti praktično v vsakem malce večjem mestu, bi morali to brezplačno možnost bolj izkoriščati. Sam test sluha ne vzame veliko časa in tudi čakalne dobe v AUDIO BM slušnih centrih so zelo kratke – ponekod lahko še v istem dnevu pridete do termina.

Na podlagi rezultatov lahko drastično spremenite kvaliteto življenja na bolje. Sodobni pametni slušni aparati nudijo več kot si predstavljate. V AUDIO BM jih lahko testirate brezplačno. Mnogi modeli so tudi brez doplačila, saj njihova cena ne presega cenovnega standarda ZZZS.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

MIT: S SLUŠNIM APARATOM BO VSE PREGLASNO

Vsekakor drži, da so slušni aparati neke vrste ojačevalci. Sprva je bil namen slušnega pripomočka ojačati čisto vse zvoke, ne glede na to katero področje sluha je bilo prizadeto. Tudi slušni pripomoček troblje gospe madame Fanny La Fan iz kultne angleške serije Alo, Alo (‘Allo ‘Allo) je služil enakemu namenu, ojačati vse zvoke. Ta slušni pripomoček René-jeve tašče mnogim še dandanes predstavlja sinonim slušnih pripomočkov.

Mlajše generacije bi se na tej točki znale vprašati o čem piše avtor tega članka, kakšen Alo, Alo, kakšna madame Fanny La Fan in kdo za vraga je René? Tistim, katerim je začetek tega članka z omenjanjem te humoristične serije vrnil kakšen nasmeh na obraz ali še kakšen spomin več, bi se znali vprašati kako to, da pisec v letu 2019 uporablja za primer serijo, ki se je snemala od leta 1982 do leta 1992? No, da izstopimo za trenutek iz tretje osebe: ker so še danes, v letu 2019, prisotni številni miti kot je ta, ki sega v čas Herr Flick-a.

Slabih pet let po zadnjem, 85. delu te priljubljene serije, je slušni aparat že bil dokaj individualno prilagodljiv. Do leta 2005 je 80% vseh slušnih aparatov bilo že digitalnih. Danes, v letu 2019, so vsi strahovi v povezavi s slušnimi aparati enostavno odveč. Slušni aparati že nekaj časa vsebujejo komponento, katero najdemo v vseh profesionalnih glasbenih studiih, in sicer limiter oz. po slovensko: omejevalnik. Poenostavljeno, ta skrbi za to, da se vsi preglasni zvoki ne ojačajo še dodatno, ampak ravno nasprotno, omejevalnik poskrbi za to, da noben zvok ne preseže meje udobja. Brez kančka dvoma bi lahko rekli, da slušni aparat z omejevalnikom v takšnih primerih dejansko ščiti sluh, saj v milisekundah omeji preglasne zvoke. Nekaj česar sami ne moremo storiti drugače, kot fizično prekriti svoja ušesa z rokami, a naš reakcijski čas se ne meri v milisekundah in preden bi uspeli reagirati, bi poka ali drugega nenadnega glasnega zvoka bilo že konec.

“To že, vendar je ropot posode pri pomivanju nevzdržen, otroci so preglasni …” bi še znal potarnati kakšen uporabnik slušnih aparatov. Presbycusis ali starostna izguba sluha predstavlja kar 80% diagnoz pri ljudeh nad 65. letom starosti, kjer so najbolj poškodovane zunanje dlačnice, ki skrbijo za visoke frekvence. Ojačanje aparata je tako največje ravno pri visokih frekvencah kamor spadajo po frekvenčnem območju tudi ropot posode, glas otrok … Slušni akustiki imajo na voljo programsko orodje s katerim se da natančno in individualno prilagajati ojačitev posameznih frekvenc in tako eliminirati preglasno doživljanje pospravljanja posode ali (pre)veselih otroških krikov in vzklikov.

Veliko slušnih aparatov je še danes takšnih, da imajo tipke, s katerimi lahko prilagajamo glasnost aparata kadar se znajdemo v takšni situaciji, najnovejši slušni aparati so pa že pametni kot naši telefoni. Sami zaznavajo v kakšnem okolju se nahajajo in sami, prav tako v milisekundah, spreminjajo parametre tako, da uporabniku ni več potrebno ročno regulirati slušnega aparata, spreminjati programov, ga dajati bolj na glas ali bolj potiho. Le še natakniti oz. vstaviti ga je še potrebno, ostalo bo slušni aparat naredil sam.

Z današnjimi pametnimi slušnimi aparati nam več ni potrebno skrbeti, da bi zvoki bili preglasni in lahko smo več kot le dobro pripravljeni na najbolj znameniti stavek omenjene serije: “Listen to me carefully, I shall say this only once!” (op. “Dobro me poslušaj, to bom povedal le enkrat!”).

Vabljeni na brezplačni preizkus sluha in brezplačno testiranje najnovejših slušnih aparatov.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

10 NASVETOV GLEDE UPORABE BATERIJ ZA SLUŠNE APARATE

Veliko besed se izgovori na račun baterij za slušne aparate. Uporabniki slušnih aparatov radi in pogosto poročajo o različnih dobah trajanja baterij. Zgodbe se navadno razlikujejo od uporabnika do uporabnika.

Nekonsistenten čas trajanja baterij za slušne aparate je ob zelo razvejanem in dinamičnem življenjskem slogu povsem spremenljiv. Da bo razumljivo, kaj vse vpliva na čas trajanja baterij vabljeni k nadaljevanju branja.

5 POMEMBNIH INFORMACIJ

Kaj najbolj vpliva na čas trajanja baterij?

  1. rok uporabnosti in kvaliteta baterij
  2. čas nošnje slušnega aparata
  3. čas od odstranitve zaščitne nalepke do vstavitve baterije v slušni aparat
  4. zvočna okolja
  5. kvaliteta in moč slušnega aparata

1.
Prvo točko predstavljata rok uporabnosti in kvaliteta, saj to vpliva na vzdržljivost baterije. Vse baterije za slušne aparate morajo imeti napisan datum uporabnosti, kateri običajno znaša nekaj let od dneva izdelave. Čas vpliva tako na aktivirano, kot na neaktivirano baterijo za slušne aparate.

2.
Drugo točko predstavlja čas nošnje slušnega aparata oz. čas uporabe slušnega aparata. Več časa kot uporabnik nosi slušni aparat, prej se bo seveda izpraznila baterija. Ni pa vseeno kje uporabnik nosi slušni aparat, a o temu malce kasneje, v četrti točki.

3.
Zelo pomembna informacija, katera je mnogim uporabnikom prinesla tudi do cel dan več delovanja kot sicer. Vse baterije za slušne aparate, razen polnilnih, so na bazi cinka in zraka. Nalepka, ki je zalepljena čez vsak pozitiven pol baterije, preprečuje vdor zraka v notranjost baterije, kjer se skriva cink. Če dobro pogledate, boste ugotovili (če tega še niste), da je na pozitivni strani baterije moč videti eno do štiri majhne luknjice, skozi katere vdira zrak v notranjost baterije in tako sproži kemično reakcijo, ki baterijo napolni, saj cink brez zraka ne bo reagiral.
Različni proizvajalci baterij navajajo različne reakcijske čase potrebne za pričetek kemijske reakcije. Čeprav nekateri proizvajalci zagotavljajo, da se celotna kemična reakcija prične v desetih sekundah, kljub temu predlagamo, da se počaka vsaj eno minuto preden po odstranitvi nalepke vstavimo baterijo v slušni aparat. Pogosto uporabniki tudi vprašajo ali je res, da se ne smemo s potnimi rokami dotikati baterije? Deloma drži, vendar le v tem času, ko se pričenja kemična reakcija. Torej, ko odstranimo nalepko in počakamo minutko, potem manjša količina pota, ki se nam lahko pojavi na prstih in dlaneh, ne bo več mogla narediti škode. Lahko jo pa naredi preden se reakcija konča, saj pot lahko zamaši te majhne luknjice in bo posledično manj zraka prišlo v notranjost baterije, da bi se pomešal s cinkom.

4.
Zvočna okolja precej vplivajo na trajanje baterij. Ni vseeno ali slušni aparat uporabljamo na mirni terasi, kjer prebiramo jutranje novice ali smo na praznovanju rojstnega dne ali na koncertu. Slušnemu aparatu lahko naložimo manj ali več dela. Bolj kot je okolje zahtevno, večja bo poraba.

5.
Kvaliteta in moč slušnega aparata znatno vplivata na porabo baterij. Sicer ne tako kot na primer pralni stroj, kjer bo kvalitetnejši porabil manj energije, tukaj je obratno. Več, kot bo slušni aparat procesiral, več kot ima funkcij, več energije potrebuje.

VELIKOSTI BATERIJ

Baterije za  slušne aparate prihajajo v štirih različnih velikostih in njim pripadajočim standardiziranim oznakam. Vsaka velikost baterije mora namreč biti označena tako z barvo, kot s številko:

Številčna oznaka:Barvna oznaka:Čas trajanja*:
10RUMENA3 – 5 dni
312RJAVA7 – 10 dni
13ORANŽNA10 – 14 dni
675MODRAdo 1 mesec

*Točen čas trajanja je zaradi različnih dejavnikov v naprej praktično nemogoče določiti. Slušni aparat se običajno uporablja najmanj 10 ur dnevno, več je seveda bolje. V razpredelnici je upoštevan okvirni čas nošnje 10 ur dnevno.

10 KORISTNIH NASVETOV

DOBRO JE:

  1. Pustiti baterijo “počivati” minutko po odstranitvi nalepke.
  2. Zavreči baterijo v kolikor se slušni aparat zmoči.
  3. Imeti rezervne baterije v žepu/torbici.
  4. Odpreti predalček z baterijo, kadar ne uporabljamo slušnega aparata.
  5. Imeti tester stanja baterije.

SLABO JE:

  1. Hraniti baterije v kopalnici ali v hladilniku.
  2. Pustiti baterijo v slušnem aparatu, če vemo, da ga dlje časa ne bomo mogli uporabljati.
  3. Kupiti baterije brez, da bi pogledali na datum uporabnosti.
  4. Hraniti baterije na dosegu otrok ali hišnih ljubljenčkov.
  5. Odlepiti nalepke na vseh baterijah. Samo tiste in toliko, kolikor rabimo.

CENA BATERIJ ZA SLUŠNE APARATE

Cena baterij za slušne aparate ni enotna. V povprečju se gibljejo cene enega zavitka baterij (6 kosov baterij) od 5 – 6 €. Navadno za deset zavihkov odštejemo od 50 – 60 €. 

V AUDIO BM slušnih centrih in v naši spletni trgovini lahko pridete do desetih zavitkov kvalitetnih baterij (60 kosov baterij) že po ceni 0,5 € / baterijo oz. 3€ / zavihek šestih baterij kot tudi do testerja za prikaz polnosti baterije.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

3 MINUTNI SPLETNI TEST SLUHA

Odslej vam je na voljo hitri spletni test sluha. Z AUDIO BM spletnim testom sluha lahko le v nekaj minutah ocenite kako dobro slišite. Prosimo upoštevajte, da ta test ni klinično diagnostični preizkus sluha in ni nadomestilo za natančen in strokoven preizkus sluha.

Kako poteka spletni test sluha?
Najprej boste izbrali vrsto slušalk. Na izbiro imate vušesne ali naglavne. Glasnost vaše naprave boste prilagodili na 50%. Da bo meritev natančna, bodite v mirnem okolju. Po izvedeni meritvi nizkih, srednjih in visokih frekvenc boste odgovorili na nekaj vprašanj, ki se nanašajo na vaša subjektivna opažanja.

Kakšne rezultate dobim?
Takoj po opravljenem spletnem testu sluha boste na zaslonu videli rezultat. Podrobno poročilo vam bomo poslali na vaš elektronski naslov. Storitev je popolnoma brezplačna.

Kako natančen je spletni test sluha?
Natančnost in rezultat sta odvisna od natančnosti izvedbe spletnega testa. S tonskim testom se predvsem ugotavlja, če obstaja razlika pri zaznavanju nizkih, srednjih in visokih tonov. Ta test ni nadomestilo za strokoven preizkus sluha, zato vas vabimo v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer bomo natančno in strokovno preverili vaš sluh z avdiometrom. Tudi meritev sluha z avdiometrom v AUDIO BM slušnih centrih zagotavljamo brezplačno.

Komu je spletni test sluha namenjen?
Vsem, ki želite hitro in enostavno sami preveriti kako dobro slišite.

Takoj sedaj želim s spletnim testom preveriti svoj sluh >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

PAMETNI SLUŠNI APARATI. PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST

Kako je potekal razvoj slušnih aparatov?

Včasih so bili slušni aparati zgolj analogni ojačevalci zvoka. Neselektivno so okrepili vse zvoke. Pomembne in nepomembne. Mnogi se še spomnijo, da je bilo poslušanje precej moteno zaradi poudarjenih šumov in pogostega piskanja. Sluhovod je bilo potrebno z ušesnim vložkom popolnoma zapreti, kar tudi ni bilo prijetno in naravno. Prenekateri naglušni se niso uspeli navaditi na takšne slušne aparate. Žal se zaradi nepoznavanja novosti in zaradi dolgega obdobja, ko napredek v slušnih aparatih ni bil velik, slušnih aparatov še sedaj drži slab sloves, čeprav pametni slušni aparati delujejo drugače. Spoznajmo nekaj podrobnosti.

Kaj se je spremenilo v slušnih aparatih?

Vse! Tehnologija se je iz analogne spremenila v digitalno. Slušni aparati so že pred leti postali pametni. Nič več ne ojačujejo vseh zvokov enako. Če zaznajo povečan hrup, tega okrepijo manj, kot okrepijo govor. Skrb za odlično slišnost in razumevanje govora je prioriteta. Največji izziv so še vedno okolja, kjer je ob prisotnosti hrupa več sogovornikov. Najnovejši pametni slušni aparati tudi tukaj zagotavljajo odlične rezultate. Po zaslugi sprotnih povratnih informacij (UNITRON Patient Insights), ki jih uporabniki slušnih aparatov preko brezplačne aplikacije na enostaven način sporočajo v oblak, so slušni aparati vsak dan pametnejši. V odvisnosti od preferenc uporabnikov v različnih situacijah se algoritmi, ki delujejo v slušnih aparatih učijo. Ko ponovno nastopi podobna slušna situacija, kot je že bila, slušni aparati samodejno preklopijo v najprimernejše delovanje za prepoznano slušno okolje.

Kakšna okolja slušni aparati ločijo?

Prepoznavajo desetine okolij. Najpomembnejša so na primer: pogovor v tišini, pogovor v skupini, pogovor v hrupu, glasba … Če uporabnik želi drugačno nastavitev, kot je samodejna, jo lahko po svoji presoji spremeni. Vse več uporabnikov za brezžično upravljanje in učenje slušnih aparatov uporabljajo kar svoj pametni telefon.

Kaj še omogoča povezava slušnih aparatov s pametnim telefonom?

Izpostavili bi prostoročno telefoniranje, ki je silno preprosto. Telefona ni potrebno niti prijeti v roke. Ko uporabnik prejme dohodni klic, se zvonjenje prenese v slušna aparata. Tako naglušna oseba klica zagotovo ne presliši. Sprejem klica se izvede z dotikom enega slušnega aparata, glas klicočega pa se posluša kar preko obeh slušnih aparatov. To je izvrstno saj zagotavlja zelo kakovostno in enostavno telefoniranje. Poleg prostoročnega telefoniranja lahko uporabnik s slušnimi aparati brezžično posluša tudi glasbo, navigacijske napotke, Viber, Skype …

Ali je izboljšano tudi poslušanje televizije?

Poslušanje televizije s slušnimi aparati še nikoli ni bilo tako enostavno in kakovostno, kot sedaj. Tudi televizijo namreč lahko povežemo s pametnimi slušnimi aparati. Še pred kratkim je za brezžično povezavo bila potrebna dodatna vmesna naprava. Sedaj se zvok iz televizije prenese neposredno v slušna aparata. Tako se povsem izločijo negativni vplivi razdalje, hrupa in odmeva na zvok. Televizija se posluša v stereo tehniki, zvok pa je kristalno jasen.

Katera tehnologija omogoča brezžično povezljivost?

Tehnologija Bluetooth, mednarodni standard za brezžično povezljivost, je na čelu revolucije, ki uporabnikom slušnih aparatov omogoča povezovanje z drugimi napravami. Bluetooth je le eden izmed številnih brezžičnih protokolov, ki jih najdemo v slušnih aparatih in je najpogostejša povezava do potrošniške elektronike, ki jo ljudje uporabljamo vsak dan. Ljudje, ki uporabljajo slušne aparate, opremljene s tehnologijo Bluetooth, se lahko povežejo s pametnimi telefoni, tabličnimi računalniki, avtomobilskimi radii in navigacijo, računalniki, televizorji in oddaljenimi mikrofoni.

Bluetooth tehnologija izboljšuje možnosti, da lahko odlično slišite v skoraj kateremkoli okolju.

Kateri je največji problem naglušnih, ki uporabljajo slušne aparate?

Tudi ko so zvoki dovolj glasni, naglušnim pogosto niso dovolj jasni. Zato je izjemno koristno, če slušni aparati zvoke izboljšajo in če zvoki pridejo neposredno v uho. Uporabniki sodobnih pametnih slušnih aparatov poročajo, da glasba in televizija na primer zvenita bolje, če so slušni aparati brezžično neposredno povezani s predvajalnikom ali televizijo preko Bluetooth. Preden se je Bluetooth začel uporabljati v slušnih aparatih, so uporabniki potrebovali ločen kos opreme, imenovan “streamer”, za prenos signala Bluetooth iz druge naprave. Medtem ko je Apple leta 2013 predstavil lastniški protokol Bluetooth za povezovanje slušnih aparatov z napravami Apple, je letos Unitron predstavil svoje slušne pripomočke na tehnologiji DISCOVER, da se lahko uporabniki slušnih aparatov povežejo s telefoni Android, iPHONE in katero koli drugo napravo, ki podpira Bluetooth, brez uporabe streamerja.

Tudi pogovor v hrupnem okolju je s pametnimi slušnimi aparati lažje razumeti. V nekaterih situacijah imajo uporabniki možnost, da svoje slušne pripomočke, ki podpirajo Bluetooth, povežejo z dodatnimi osebnimi mikrofoni – ali celo uporabljajo svoj pametni telefon kot mikrofon – za pretakanje glasov, ki jih želijo slišati neposredno v uho. V hrupni restavraciji lahko na primer pametni telefon predajo partnerju na večerji, da se pogovorita.

Pametni slušni aparati in umetna inteligenca (UI)

Brez dvoma ste v svojem življenju že naleteli na umetno inteligenco, ampak ali ste vedeli da lahko s pomočjo pametnih slušnih aparatov personalizirate vaš sluh?

Umetna inteligenca (UI) se danes uporablja za marsikaj. Sega od preproste umetne inteligence, ki pomaga predlagati vaš naslednji Netflixov film, do kompleksnega strojnega učenja naprav, ki lahko napoveduje prihodnje rezultate na podlagi tega, česar so ga ljudje naučili. Lahko »trenirate« tudi vaše pametne slušne aparate.

Izraz umetna inteligenca se je pojavil sredi 50ih let in je danes prisoten že skoraj v vsakem domu. Razlog je v tem, da nam umetna inteligenca olajša vsakodnevno življenje. Na delu je na primer ko vam daje priporočila za vaš naslednji dopust, film, nakup … karkoli si zaželimo.

Umetna inteligenca je na delu takrat, ko človek usposobi sistem ali stroj za izvajanje naloge, ki bi jo človek zmogel izvesti, vendar počasneje od stroja.  Na primer iskanje najhitrejše poti z ogledom zemljevida. Z dobro mero treninga lahko umetna inteligenca predvidi različne možne izide.

Globlji sistem umetne inteligence, imenovan strojno učenje, lahko napoveduje rezultate na podlagi tega, česar so ga ljudje naučili, čeprav nikoli ne moremo biti prepričani, da je rezultat 100% pravilen. Torej umetna inteligenca lahko naredi veliko stvari, ki nam pomagajo izboljšati kvaliteto življenja, vključno z izboljšanim poslušanjem preko pametnih slušnih aparatov in aplikacij. A četudi se UI včasih zdi pametnejša od ljudi, ne pozabimo, da sistem usposabljajo ljudje in bo umetna inteligenca vedno potrebovala ljudi za vnos informacij, ažuriranje informacij, validacijo rezultatov in doseganje ciljev.

Kaj še prinaša prihodnost na področju pametnih slušnih aparatov?

Ker se slušni aparati nosijo 14 ur na dan, nekateri se celo povezujejo na internet, imajo potencial kot naprave za spremljanje zdravja, kar je pomembna korist glede na povečana zdravstvena tveganja. Če imajo slušni aparati merilnike pospeška lahko z njimi spremljamo podatke o gibanju in lahko na primer javijo, če se zazna padec osebe.

Pričakujemo lahko, da bomo s slušnimi aparati merili temperaturo, srčni utrip … Obstaja neverjeten svet možnosti! Slušni aparati vse bolj prevzemajo različne funkcije, ki si jih v slušnih aparatih še pred kratkim nismo mogli niti zamisliti.

Kdaj je pravi čas za slušne aparate?

Kdaj je pravi čas za slušne aparate, je eno izmed težjih vprašanj, sploh če ne veste kje in kako dobiti odgovore. V glavi se vam poraja veliko vprašanj, kot na primer: »Ali sploh slabo slišim? Kako ugotovim, da slabo slišim? Ali je bolje, da počakam ali se čim hitreje odločim za slušni pripomoček?«

Če ne veste, kako slišite vi ali vaši svojci, obiščete najbližji AUDIO BM slušni center in sluh brezplačno ter brez napotnice preverite.

Kaj se zgodi, če odlašamo predolgo?

To je tako, kot če umetni inteligenci ne bi zagotavljali podatkov. V primeru naglušnosti možganom ne zagotavljamo informacij o zvokih, ki nas obdajajo. Posledično možgani sčasoma niso več vešči prepoznavanja zvokov in govora. Zavedajmo se, da poslušamo z možgani. Raziskave tudi kažejo, da se v primeru neukrepanja poveča tudi tveganje za demenco. Slušni aparati niso več tabu ampak so moderni pripomočki s katerimi si zvišamo kvaliteto življenja.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

AUDIO BM NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

Do 3. oktobra v Cankarjevem domu poteka Festival za tretje življenjsko obdobje, ki tokrat ponuja več kot 80 brezplačnih dogodkov za aktivno starost, več kot 120 pevskih, plesnih in drugih kulturnih dogodkov na dveh odrih, več kot 10 strokovnih razprav in ponudbo, bogate informacije in  brezplačne meritve krvnega sladkorja, vida in sluha.


IZ MEDIJEV:

Kot eden od vodilnih ponudnikov slušnih aparatov in dodatnih tehničnih pripomočkov za naglušne in gluhe se na festivalu predstavlja tudi podjetje AUDIO BM.

»Izguba sluha je naraven proces, v največ primerih pogojen s starostjo. Do nje pride postopoma, kar v praksi pomeni, da ljudje pogosto še slišijo in razumejo v mirnejših okoljih, vse bolj pa se izgubljajo, ko je zvokov več in se ti prepletajo. Na splošno se težava prične s postopnim upadom visokih frekvenc. Slabši sluh pa lahko povzročijo tudi bolezen, poškodba ali daljša izpostavljenost hrupu. Poslabšanje sluha povzroča pri ljudeh nezadovoljstvo in družbeno izoliranost. Sodobni slušni aparati znatno izboljšujejo kakovost življenja. Omogočajo lažjo komunikacijo in družbeno aktivnost. Raziskave tudi kažejo, da stimulacija možganov z zvokom pomaga preprečevati nastanek demence in depresije,« je na 19. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki poteka v Cankarjevem domu, povedal direktor podjetja AUDIO BM Franci Urankar.

Direktor podjetja AUDIO BM Franci Urankar in dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Zato medicina tudi temu področju posveča precej pozornosti. V povezavi s tehnološkim napredkom je sluh omogočen skoraj vsem, ki imajo okvaro tega čutila. Današnji pametni digitalni slušni aparati zagotavljajo, da so tihi zvoki slišni, vendar obenem tudi skrbijo, da zvoki niso preglasni in neudobni. Mnoge odlične izboljšave vključujejo funkcije, ki ščitijo sluh pred nenadnimi močnimi zvoki in povečajo možnost razumevanja govora tudi v težjih akustičnih razmerah. Prav tako so na voljo izjemno prilagodljive možnosti nastavitev slušnega aparata.

Milan Kučan in Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušnih centrov.

»Ljudi želimo ozavestiti o tem, da je za kakovostno življenje pomembno poskrbeti tudi za dober sluh. Slušni aparati niso tabu in o njih je potrebno spregovoriti. Pametni slušni aparati mnogim vrnejo veselje, to pomeni, da so občutki sramu pri naglušnih popolnoma neutemeljeni. Prav nasprotno – slušne aparate bi pravzaprav morali nositi enako kot očala, ki so že dolgo dobro sprejet dodatek,« je poudaril Urankar.

Soniboj Knežak, Marko Koprivc, predsednik Državnega zbora Dejan Židan in Franci Urankar.

AUDIO BM je podjetje s trinajstimi slušnimi centri po vsej Sloveniji, in sicer z dvema v Ljubljani, po enega pa imajo v Celju, Trbovljah, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Velenju, Murski Soboti, Brežicah, Kranju, Šempetru pri Gorici in na Jesenicah. Njihove storitve zajemajo brezplačno testiranje sluha in preizkus katerihkoli slušnih aparatov, kar je edinstveno v Sloveniji. So pooblaščeni dobavitelj in servis za slušne aparate Unitron in Sonic, ki sta eni izmed najbolj uveljavljenih in tehnološko dovršenih znamk tovrstnih aparatov. Poleg navedenega imajo tudi številne dodatne tehnične pripomočke za naglušne in gluhe, ki ustrezajo Zakonu za Izenačevanje možnosti invalidov (ZIMI) ter dodatkov za uporabnike slušnih aparatov. Med njihovo ponudbo so še mehki čepki Alpine, ki so namenjeni za zaščito pred vodo ali hrupom, individualno izdelani čepki za zaščito sluha, trakovi za ušesa za zaščito pred močenjem sluhovoda. Profesionalno zaščito za sluh, med njimi slušne olive oz. ušesne vložke, izdelujejo po najsodobnejših računalniških postopkih, in sicer s 3D tiskanjem. Uporabljajo najnovejšo programsko opremo za testiranje in nastavljanje slušnih aparatov. Za svojo odličnost so prejeli tudi mednarodno nagrado Award Of Excellence.

Tako o nas pišejo številni slovenski mediji. Odgovorno se bomo še naprej trudili za zadovoljstvo naših strank!

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

MEDNARODNI DAN GLUHIH 2019 – »PRIPRAVLJENI SPREJETI DRUGAČNOST?«

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, kot reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom skupaj z Društvom gluhih in naglušnih Celje organizirata kulturni program v počastitev Mednarodnega dneva gluhih.

Slavnostna akademija s kulturnim programom bo v soboto, 21. septembra 2019, ob 13. uri v Celjskem domu (Krekov trg 3, Celje).

Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V Zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporablja slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluhoslepih oseb, ki uporablja znakovni jezik ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom.

Svetovna zveza gluhih (WFD-World Federation of the Deaf) je leta 1958 v Rimu v Italiji sprejela svetovno manifestacijo »Mednarodni teden gluhih«, ki ga povsod po svetu praznujemo zadnji teden v septembru, na počastitev prvega svetovnega kongresa, ki je bil organiziran  v mesecu septembru leta 1951. Tokratni 60. mednarodni dan gluhih bo v Celju.

Na ta dan oziroma teden gluhih želimo opozoriti javnost na nevidno invalidnost – gluhoto in na težave, s katerimi se gluhi in naglušni srečujejo v vsakodnevnem življenju. Invalidi sluha in govora so pogosto ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov.

Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Organizacije gluhih so med najstarejšimi in so gluhim na temelju solidarnosti, samopomoči, istih izkušenj s slišečim okoljem in ob pomoči posameznikov z znanjem materinega jezika gluhih – znakovnega jezika, zagotavljale uveljavljanje specifičnih potreb in pomembno pripadnost svojemu socialnemu okolju.

Ob letošnjem letu opozarjamo na nevidno diskriminacijo gluhih na številnih področjih življenja in dela gluhih oseb. Pravica gluhih, da pridobijo svoj jezik t.j. znakovni jezik od samega rojstva. Identiteta gluhih opredeljuje gluhe kot pripadnike kulturne in jezikovne skupnosti, ki uporablja znakovni jezik kot materni ali naravni jezik za sporazumevanje. Gluhi ljudje morajo imeti enak dostop do sodelovanja v osebnem, javnem in političnem prostoru, kot vsi ostali.

Zmožnost znakovnega jezika za sporazumevanje in zagotavljanje tolmačev pomeni, da imajo gluhe osebe enake možnosti zaposlovanja. Gluhe osebe potrebujejo dostop do javnih informacij in storitev preko tolmačenja v znakovnem jeziku, podnaslavljanja in drugih ustreznih tehničnih rešitev. Če se gluhim osebam odvzame osnovna pravica do uporabe lastnega jezika, so te pravice močno okrnjene.

ZDGNS je vložila na Vlado RS pobudo za spremembo Ustave RS, v katero se bi vpisal slovenski znakovni jezik. Vlada je predlog sprejela ter v Državni zbor RS uradno vložila pobudo za spremembo Ustave. Ustavna komisija Državnega zbora je to pobudo soglasno podprla in začela postopke za spremembo Ustave. Spremembo si želimo že v letu 2020. Z umestitvijo znakovnega jezika v Ustavo se želi doseči dokončno prenehajo razprave ali je znakovni jezik jezik, ter da država usmeri posebno pozornost na razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. Posledično je želja tudi, da bi se gluhi otroci v Sloveniji končno po vseh teh letih borbe lahko začeli izobraževati v svojem jeziku in tudi o svojem jeziku. Nedopustno je dejstvo, da še do dandanes, gluhi otroci v osnovni šoli nimajo predmeta slovenski znakovni jezik. 

Društvo gluhih in naglušnih Celje

Društvo gluhih in naglušnih Celje je nevladna, neprofitna in invalidska organizacija. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1948 v Celju in deluje na območju dvajsetih občin širše celjske regije. Društvo združuje gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom, ki jih uvrščamo med senzorne in nevidne invalide. Izvajajo posebne socialne programe, ki so nastali na osnovi potreb oseb z okvaro sluha. Z izvajanjem programov si društvo prizadeva za enakopraven položaj ter aktivno vključevanje oseb z okvaro sluha v širše družbeno okolje.

Društvo gluhih in naglušnih Celje je letošnje leto organizator Mednarodnega dneva gluhih, ki bo v soboto, 21.9.2019 v Celju. Slogan letošnjega Mednarodnega dneva gluhih se glasi:

Gluhi = slišeči

Pripravljeni sprejeti drugačnost?

V času od 16. do 21. septembra 2019 bodo organizirani številni dogodki, s katerimi želijo javnosti predstaviti gluhoto, gluhe, njihov način življenja, dela in komunikacije. Na ta način želijo doseči, da bo družba gluhe razumela in jih podpirala v njihovih prizadevanjih ter jim dala možnost, da v njej sodelujejo na čim več področjih. Gluhi želijo biti vključeni in sprejeti med slišečo družbo in z njo deliti svoja znanja in talente, četudi jih bremeni neozdravljiva in doživljenjska odsotnost sluha.

Mednarodni dan gluhih v Celju je tako priložnost –  naša, in če ste zainteresirani, je lahko tudi vaša – da jim to tudi omogočimo.

Gluhi so enaki slišečim.  Na nas pa je – da smo, tako gluhi, kot tudi slišeči, pripravljeni sprejeti drugačnost in med nami vzpostaviti vezi komunikacije – s strpnostjo, smehom, učenjem in medsebojnim spoštovanjem. Naj naš praznik ne bo samo naš, temveč naj postane  tudi vaš –  naj  gluhota ne bo ovira, temveč most, ki tako gluhe kot slišeče poveže v eno skupnost v kateri živimo, se učimo in si medsebojno pomagamo.

Povzeto iz sporočila za javnost ZVEZE DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE IN DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH CELJE;
Mladen Veršič, predsednik ZDGNS in Aleš Peperko, predsednik DGN Celje

Povezava do seznama dogodkov >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

NAJVEČJI IN NAJDRAŽJI GLASBENI INŠTRUMENT V SLOVENIJI – ORGLE V CANKARJEVEM DOMU

Danes je Cankarjev dom odprl svoja vrata in vstopil v jubilejno 40. programsko sezono. Ker smo v AUDIO BM slušnih centrih ljubitelji zvoka smo našo pozornost usmerili na ORGLE v Gallusovi dvorani. Njihova vrednost po današnjih cenah presega en milijon evrov.

Prvič so zaigrale leta 1982, ko je ob otvoritvi Gallusove dvorane igral Orkester Slovenske filharmonije.

Zanimivosti

  • Izdelane so bile v berlinski delavnici Karla Schukeja.
  • Postavljali so jih pol leta.
  • Intoniranje in uglaševanje je trajalo naslednjega pol leta.
  • Imajo štiri manuale in pedalno klaviaturo.
  • Število piščali: skoraj 8000.
  • Število registrov: 73 (z nemško, francosko, špansko in italijansko zvočnostjo).
  • Zračna turbina je povezana z elektromotorjem in potisne kar 53 kubičnih metrov zraka na minuto.

Orgle se vzdržujejo tako, da se nanje igra najmanj trikrat tedensko najmanj dve uri.

4 manuali in pedalna klaviatura ter kar 73 registrov.
Skoraj 8000 piščali.
Lesena naslonjala so dvignjena zato, da odbijajo zvok do ušes.

Ali ste vedeli, da imajo skoraj vsi slušni aparati iz AUDIO BM ponudbe tudi poseben program za poslušanje glasbe? Tako je tudi poslušanje orgel pravi užitek!

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 27 28 29 30 31 36

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1604 ocen
×
js_loader