O IZGUBI SLUHA JE POTREBNO SPREGOVORITI

Ali imajo vaši  starši izgubo sluha?

Ste med tistimi, ki morajo večkrat ponavljati svoja vprašanja, ko se pogovarjate s starši? Kot otrok svojih staršev se lahko obrnete stran in zamižite. Lahko pa se postavite staršem naproti in o njihovi težavi spregovorite z njimi. Marsikdo se svoje težave niti ne zaveda dobro, ali pa o njej ne želi govoriti, ker se izgube sluha sramuje. Priskrbite jim naslov slušnega centra ali obisk zdravnika, kjer se sluh lahko izmeri. Morda odidete skupaj z njim tudi na pregled.

Danes namreč slušni pripomočki niso več predpotopne priprave, temveč izpopolnjeni in zelo diskretni računalniki, katerih nošenje ni nikakršen napor.

 

 

Staršem bodimo v oporo

Pretekle generacije niso odraščale v svetu informacij tako kot mi. Nošenje slušnih pripomočkov je veljalo za sramotno in nosili so jih le tisti z zelo veliko izgubo sluha. Morda se starši težko sprijaznijo z leti, ki jih imajo in tako ne želijo aparatov, ker to povezujejo le z zelo starimi in nemočnimi ljudmi. Resnica je, da sluh postopoma začne upadati po 50. letu starosti. Nekaterim hitreje, drugim počasneje, nihče pa izgubi sluha ne uide. Prej, ko se oseba sprijazni s simptomi, najpogostejša sta glasno poslušanje televizije ali pa nerazumevanje v pogovoru z večimi govorci, bolje si bo lahko z nošenjem slušnih pripomočkov pomagala. Možgani bodo pri takšni osebi precej bolj aktivni in se bodo na ta način precej lažje in hitreje učili pozabljenih zvokov. Tako bo razumevanje s slušnimi aparati zelo dobro. Po drugi strani se vse prevečkrat zgodi, da se za obisk zdravnika ali slušnega centra odločajo tisti, ki jih sluh že popolnoma izolira iz okolice, kar pa je velika škoda. Pomembno je, da o izgubi sluha spregovorimo in se je ne sramujemo ter je ne skrivamo. Svojci smo večkrat tisti, ki moramo storiti prvi korak.

 

Pojasnite izgubo sluha

Izguba sluha je zelo pogosta. Ker nastopi postopoma skozi leta, je morda težko vedeti, kdaj je težava dovolj velika, da ukrepate. Navedite staršem razloge, da bodo razumeli, kako jim je sluh upadel in kako to vpliva na njihovo življenje. Morda mislijo, da vsi drugi govorijo nerazločno, da jim zvoni v ušesih ali se preprosto odrečejo telefonskim pogovorom, saj jim ne zmorejo dobro slediti. Poskušajte jim opisali, kako izguba sluha spreminja njihovo življenje, in pojasnite, da so ti simptomi del večje težave, ki pa je rešljiva!

 

Slušni pripomočki so lahko kot modni dodatki

Obstaja veliko različnih vrst slušnih pripomočkov. Pogovorite se o tem, kako delujejo slušni aparati, kakšna vrsta slušnega pripomočka bi bila za njih sprejemljiva in kako se bo njihovo življenje spremenilo, ko bodo nosili slušne aparate. Pojasnite, da so slušni aparati edinstveni za uporabnika in jih je mogoče prilagoditi njihovemu udobju, življenjskemu slogu in potrebam. Razumeti morajo, da bo imelo nošenje slušnih pripomočkov le korist in jim ne more škodovati.

DEMENCA IN UPORABA SLUŠNIH APARATOV

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali negovalnega osebja.
Zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.

 

 

V večini primerov predpisana zdravila za demenco bolezni ne zdravijo, upočasnijo le njeno napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato zelo pomembno, saj pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja.
Če smo pozorni, lahko začetne simptome pravočasno zaznamo in tako vplivamo na razvoj bolezni oziroma preprečimo, da bi se ta razvila.

Nekateri simptomi na katere je dobro biti pozoren, so:

– Pomanjkanje nepretrganega (konsistentnega) razmišljanja (ko eno misel izgubimo in nekaj drugega prevzame našo misel).
– Postopna izguba spomina.
– Zmeda v govoru in načinu izražanja, na primer ko sredi stavka spremenimo temo ali pozabimo, o čem smo začeli govoriti.
– Pešanje v razumevanju enostavnih stvari (kako združiti dva elementa).
– Težave pri oceni situacije. Na primer, nahajate se na prehodu za pešce, približuje se vam avto in ne morete oceniti, ali je varno, da prečkate cesto ali ne.
– Med simptome sodi tudi občasno nenavadno socialno vedenje. Na primer, takšna oseba svoje bližnje pogosto pripelje v zadrego.

S kombinacijo redne miselne aktivnosti, druženja, pravega življenjskega stila in dobrega nadzora nad pridruženimi boleznimi, lahko pojav demence za nekaj časa odložimo. Starejši ljudje po večini slabše slišijo in vidijo, kar lahko pripelje do nedruženja s sovrstniki, prijatelji. Sčasoma se lahko njihove kognitivne sposobnosti zmanjšajo do te mere, da se lahko bolezen demence pojavi prej, kot bi se lahko ob redni uporabi tehnično – medicinskih pripomočkov med katere lahko štejemo tudi slušne aparate.

ZDRAVJE JE DOBRINA. SLUH JE DOBRINA. ZNAMO POSKRBETI ZANJ?

Zdravje je dobrina, ki smo jo prejeli v dar skupaj z življenjem. Običajno za dragoceno darilo, ki smo ga prejeli, tudi lepo poskrbimo. Večinoma se ljudje zmedemo, s premalo znanji in zavedanji, da bi v trenutku, ko začutimo težave pravilno ravnali. Predvsem zato, ker ne vemo, kaj narediti. Ali vemo, kaj je potrebno storiti, če opažamo slabši sluh, ali nas na to opozarjajo svojci in prijatelji?

 

Naše življenje krojijo odnosi z okoljem, imamo odgovornosti do otrok, staršev, službe, države … vendar smo se dolžni posvetiti najprej odnosu do sebe – tako odnosu do telesa, kot tudi odnosu do našega čustvovanja, razmišljanja in občutenja … Najvišja odgovornost, ki jo imamo v življenju, je odgovornost za lastno zdravje – v vseh pomenih te besede. Naše zdravje se začne v naši glavi in za njega smo odgovorni sami.

 

Sami pri sebi morate razčistiti, kateri izgovori so namišljeni, ko bi bilo potrebno stopiti iz »območja udobja« in narediti korak proti spremembi. Katere izgovore lahko pustimo za seboj zgolj z lastno voljo? Ne gre za revolucijo, ki obrne vaš svet na glavo čez noč. To bi pomenilo dodaten stres. Pomembno je, da v sebi prižgemo kanček radovednosti, da si rečemo: kako bi bilo, če bi zmogli? Če ne slišimo več najbolje, se vprašajmo: kako je z mojim sluhom pri različnih frekvencah?

 

 

Od občutka, da nečesa ne zmoremo, do občutka, da nam bo morda uspelo, je zgolj en korak. Je velik in pomemben, saj pomeni začetek in nam določa smer. Prvi korak do boljšega sluha je soočenje s samim seboj. Če vas opozarjajo na slabši sluh ali če TV sprejemniku povišujete glasnost, je čas, da preverite svoj sluh.

 

Ne ukvarjajte se z drugimi, kaj bodo rekli, če jim priznate, da imate težave s sluhom, ukvarjajte se s seboj. Če boste poskusili, boste presenečeni nad tem, koliko pozitivnega in podpore boste doživeli!

 

Če se soočate s slabšim sluhom vas vabimo, da se oglasite v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer vam bomo pomagali na poti do boljšega sluha.

NAJEM APARATA

Kaj storiti v primeru, da že imate slušni aparat, ki vam ne služi najbolje, želite pa si najboljšega poslušanja, čeprav še nimate pravice, da bi pridobili novo naročilnico za slušne aparate?

 

 

 

Prvi v Sloveniji ponujamo rešitev

NAJEM

flex:trial slušnih aparatov.

 

 

 

To je unikatna rešitev, ki jo ekskluzivno zagotavljamo le v AUDIO BM slušnih centrih. Postopek je zelo enostaven. Ob vašem prvem obisku vam bomo z avdiometrom zelo natančno izmerili sluh in se pogovorili o vaših željah, pričakovanjih in možnih rešitvah. Pripravili vam bomo flex:trial aparate, ki jih boste prevzeli v najem. Najkrajša doba najema je en mesec in se lahko neomejenokrat podaljša. Pogoj za najem flex:trial aparatov je, da ste že uporabnik slušnih aparatov, vendar iz kateregakoli razloga potrebujete vrhunsko rešitev že pred nabavo novih slušnih aparatov preko naročilnice.

Najem dobrin je običajna stvar, ko gre za najem: stanovanja, hiše, parkirnega mesta, avtomobila, avtodoma, kolesa, oblačil za posebne dogodke (birma, valeta, poroka, …), in še bi lahko naštevali. Odslej lahko z najemom poskrbite tudi za boljši sluh!

 

 

Kaj je flex:trial aparat? Na kratko: to je slušni aparat, ki je običajno namenjen testiranju poslušanja s slušnimi aparati v preizkusni dobi. Flex:trial omogoča izjemne prilagoditve. Če ste v rednem postopku nabave slušnih aparatov je preizkušanje s takšnimi slušnimi aparati običajna praksa. V primeru najema jih lahko uporabljate za minimalen dnevni strošek najema in to z najboljšimi funkcijami, ki jih tehnologija omogoča.

Še več informacij o flex:trial >>

 

 

Kdaj se odločiti za najem?

• Kadar z obstoječimi slušnimi aparati niste zadovoljni (na primer z zvokom in razumevanjem govora).
• Obstoječi slušni aparati se kvarijo in popravila drago plačujete.
• Imate slušne aparate, katerim doba še ni potekla, vi pa potrebujete najboljše poslušanje sedaj.
• Želite alternativo do prejema novih slušnih aparatov preko naročilnice.
• Potrebujete kvalitetno premostitev za rešitev težav s poslušanjem.

 

 

Zakaj že moram imeti slušne aparate, če želim najem?
• Uporaba slušnega aparata mora biti indicirana s strani ORL specialista.
• Če še nimate slušnih aparatov, ne potrebujete najema, saj boste slušne aparate testirali brezplačno. Sledite postopkom, ki so predvideni za nabavo slušnega aparata preko naročilnice.

 

 

Kaj je všteto v ceno najema?
• Meritev sluha z avdiometrom.
• Izbira in prilagoditev flex:trial aparata.
• Izdaja v uporabo.
• Naknadne prilagoditve.
• Osebno svetovanje.

 

 

Kaj ni všteto v ceno najema?
• Baterije.
• Potrošni materiali (npr. ščitniki proti cerumnu).
• Ušesni vložek, če je potrebno izdelati novega.
• Cevke.

 

 

Kolikšna je cena najema na dan?
Znesek najema je zelo majhen. Le 0,5 € na dan za en flex:trial aparat, oz. 1,0 €, če imate 2 aparata.

 

 

 

Za več informacij ali pridobitev prostega termina kontaktirajte najbližji AUDIO BM slušni center >>

 

 

 

V AUDIO BM slušnih centrih poskrbimo za vsa področja oskrbe s slušnimi pripomočki. Smo pogodbeni dobavitelj ZZZS in za slušne aparate sprejemamo naročilnice iz katerekoli ORL ambulante. Če ste v postopku izbire novih slušnih aparatov z naročilnico, zagotavljamo brezplačno testiranje in vas časovno ne omejujemo na preizkušanje, ki bi trajalo le krajši čas.

 

 

PREBERITE VEČ

Brezplačno preverjanje sluha >>
Postopek pridobitve slušnih aparatov >>
Brezplačno testiranje slušnih aparatov >>

 

 

IZJAVA STRANKE O POTEKU TESTIRANJA SLUŠNEGA APARATA

Pred testiranjem za uporabo slušnega aparata sem pregledal ponudbo aparatov v Sloveniji. Nameraval sem iti k podjetju, ki je najbolj oglaševano na TV, potem pa mi je zdravnik otolog, družinski znanec, svetoval, naj zaradi izredno visoke strokovnosti ekipe najprej poskusim pri AUDIO BM.

Po izmenjavi uvodnih emailov sem ob prvem obisku slučajno “padel” v roke akustiku Romanu Demiru. Sem oseba z naravoslovnim in računalniškim ozadjem in vedno skušam razumeti simptome in seveda tudi ukrepe za njihovo odpravo. G. Demiru sem predložil grafe svojih audioloških izvidov iz preteklih let. Razložil sem mu, kako jaz subjektivno občutim slabšanje sluha. Nato je on meni na mojo željo podrobno razložil, kako deluje tehnologija za korekcijo sluha, kakšne so realistične možnosti za odpravljanje specifik, kakšne tehnične prijeme uporabljajo različni proizvajalci slušnih aparatov, kaj je v razmerju cena/kakovost resnica in kaj zgolj marketing. S svojim računalniškim ozadjem sem to lahko dokaj dobro razumel. Razložil mi je zame bistvene stvari: razliko med aparati, ki zaprejo sluhovod in ki ga pustijo odprtega, možnosti za nadaljnje zaznavanje smeri prihajajočega zvoka, možnosti za selektivno ojačevanje po frekvenčnem spektru glede na karakteristike okvarjenega sluha, delovanje povratne zanke pri dušenju glasnih in dodatnem ojačevanju tihih zvokov in možnosti za dodatno digitalno procesiranje zvoka v posebnih situacijah (glasno okolje, več hkratnih sogovornikov, hrup v ozadju, koncertna dvorana, …)

Testirati sva začela s srednjim modelom aparata enega boljših proizvajalcev. Aparat je nastavil po grafu moje karakteristike sluha za vsako uho posebej. Bil sem presenečen. Moja minula izkušnja z ad-hoc testiranjem generičnega slušnega aparata na audiološki kliniki v Ljubljani pred 5 leti je bila namreč uničujoča – zvok je bil neuporaben, kot da bi poslušal svet skozi polivinilno vrečko, vsa informacija o smeri zvoka je bila izgubljena. Zato sem se takrat odločil, da ne bom nikoli nosil slušnega aparata. Kar pa sem imel sedaj v ušesih, je dalo od sebe razločen zvok in njegovo smer. S tem dogodkom sva z Romanom Demirom odprla najino večtedensko sodelovanje.

V naslednjih tednih sem preizkusil 4 aparate. Frekvenčne karakteristike sva po prvi nastavitvi pri vsakem od aparatov vsaj še enkrat (ali večkrat) ponastavila v skladu s tem, kar sem mu povedal o svojih izkušnjah. Odprl se mi je svet, ki sem ga izgubil, oziroma skozi leta počasi izgubljal, ne da bi se tega zavedal. Spet sem razumel, kaj ljudje govorijo za mizo na sestanku. Moji sodelavci so opazili, da sem nehal stalno spraševati “Kaj praviš?”. Pri TV dnevniku mi polovica vsebine ni več spolzela mimo ušes, pri čemer so se člani moje družine prej pritoževali, da ne morejo poslušati, ker je preglasno. Potem pa nasprotno: z aparatom v ušesih sem jaz ženi rekel, če ne bi dali TV malo bolj na tiho, ker je preglasen, pa je rekla, da ne. Pri zajtrku sem slišal kose, kako pojejo na vrtu. Na sprehodu skozi gozd sem slišal množično žvrgolenje ptic v drevesih. Na travniku sem spet slišal murne, ki jih nisem slišal že 15 let. To je bil dejansko nov svet.

Pri testiranju različnih aparatov sem subjektivno ocenil, da najdražji aparat v ponudbi, kljub marketinškim obljubam po selektivnem digitalnem procesiranju posebnih zvočnih pojavov vzporedno z več procesorji, nima nobene dodane vrednosti proti srednjem aparatu istega proizvajalca. To sicer ne pomeni, da kakšen drug uporabnik ne bi mogel občutiti razlike, a jaz je nisem. Po tem, ko sva z Romanom Demirom “izžela” aparat in izkoristila prav vse možnosti drobnih nastavitev, tudi nisem zaznal znatne razlike med srednjim modelom bolj priznanega proizvajalca in začetnim modelom manj znanega proizvajalca. A ključ za to je bilo fino nastavljanje parametrov delovanja, kar pa je  močno olajšala najina obojestranska sposobnost za izmenjavo fizikalnih informacij o zaznavanju zvoka. Govorila sva o herzih, o frekvenčnih območjih ojačevanja, o decibelih – brez tega nemara pacient ne more audiologu prenesti dovolj subjektivne informacije, da bi mu lahko manj kompleksen aparat nastavil enako dobro kot vrhunskega.

Pri izbiri aparata sem se ravnal tudi pragmatično. Nisem izbral modela, ki s tanko žičko pripelje elektromagnetno valovanje v sluhovod in ga tam spremeni v zvok, ampak aparat, ki zvok generira že v ohišju za ušesom in zvok v sluhovod pripelje po drobni plastični cevki – valovodu. Razlika v kakovosti zvoka je bila zame namreč res minimalna, a zato je bil aparat mehansko dosti bolj odporen in lažje ga je bilo vstavljati v sluhovod. Iskal sem pač pragmatiko za naslednjih 5 let.

Testiranje sem zaključil in prevzel izbrani aparat. Tinitus (neobstoječe piskanje v ušesih), za katerega so mi na audiološki kliniki rekli, da ga je praktično nemogoče odpraviti in naj se sprijaznim z njim (in sem zadnjih 10 let tudi se), mi ob uporabi aparata skoraj izgine, včasih pa povsem. Roman Demir mi je razložil, da pri aparatih ne gre samo za tehnologijo, ampak tudi odziv naših možganov nanjo. Da se možgani na nove zvočne dražljaje, ki jih omogoča aparat, odzovejo. Možganske poti se prilagodijo in zaznavanje zvokov se spremeni. Stalno vzbujanje receptorjev za visoke frekvence, ki so pri meni “lenarili” desetletje in več, jih je znova pognalo v tek, možgani sprejemajo nove dražljaje, ki preglasijo tinitus v moji glavi, da ga ne slišim več.

Romanu sem neskončno hvaležen, da si je zame vzel čas, da sva v iterativnem postopku prišla do dna mojim težavam in jih ustrezno preslikala v nastavitve mojega slušnega aparata. Brez takega pristopa je še najboljši slušni aparat le brezvreden čip z milijoni tranzistorjev, senzorji in reproduktorji zvoka.

 

Tom Erjavec, 60 let, Ljubljana

 

 

Pripis: zgornji zapis ni v ničemer spremenjen. Vse je tako, kot je po elektronski pošti zapisal g. Erjavec, kateri nam je tudi dovolil objavo.

 

Več izjav naših strank preberite tule >>

SLUŠNI CENTER JESENICE ODPRT 24. SEPTEMBRA 2018

Z velikim veseljem sporočamo novico, da nas od  24. 9. 2018 dalje lahko obiščete tudi v novem slušnem centru, ki se nahaja v Mercator centru Jesenice. Kot že lahko pričakujete od AUDIO BM, smo se zelo potrudili, da se boste pri nas odlično počutili. Slušni center je moderno opremljen ter na izredno dostopni lokaciji. Prijazno vas bo sprejel slušni akustik Aleksandar Zorić, ki vam bo z veseljem priskočil na pomoč pri vseh korakih do boljšega sluha.

 

 

Lahko boste brezplačno preverili sluh, uredili nabavo novih slušnih aparatov (sprejemamo naročilnice), brezplačno testirali slušne aparate, po zelo ugodni ceni zagotavljamo kakovostne baterije za katerekoli blagovne znamke slušnih aparatov, … poskrbimo tudi za zaščito sluha pred vodo ali hrupom in servis, ali pa se le pogovorimo in preverimo delovanje obstoječih slušnih aparatov.

 

Oglejte si kratek video >>

 

Ob odprtju slušnega centra Jesenice, veljajo posebne ugodnosti v vseh AUDIO BM slušnih centrih.

Preverite kako do velikih popustov >>

Kontaktni podatki za AUDIO BM slušni center Jesenice >>

KOMUNIKACIJSKI DODATEK – KOLIKO ZNAŠA, KOMU JE NAMENJEN IN KAKO DO NJEGA?

V Uradnem listu so 24. avgusta 2018 objavili Pravilnik o osebni asistenci, ki podrobneje ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, komunikacijskega dodatka in metodologijo za financiranje osebne asistence, ki je začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, to je 8. septembra 2018.

 

Opredelitev in višina komunikacijskega dodatka

Gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence pomoč pri komunikaciji in spremstvu, se lahko odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. Upravičenec lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Komunikacijski dodatek trenutno znaša 146,06 EUR.

Opredelitev osebne asistence se nahaja na koncu tega članka.

 

Kako do komunikacijskega dodatka – opis postopka

Vlagatelj mora vlogi za uveljavljanje pravic do komunikacijskega dodatka priložiti dokazilo o gluhoti ali gluhoslepoti. Kot dokazilo o gluhoti se šteje izvid otorinolaringologa, na kateri je razvidno najmanj 95-odstotna izguba sluha po Fowlerju. Kot dokazilo o gluhoslepoti pa se štejeta izvid zdravnika okulista, kjer je razvidna ena izmed petih kategorij slepote ali slabovidnosti in izvid zdravnika otorinolaringologa, da ima najmanj 50-odstotno izgubo sluha po Fowlerju.

Izpolnjeno vlogo oddajte na svojem pristojnem centru za socialno delo, kjer vam bodo brez obravnave pred izvedensko komisijo izdali (poslali po pošti) odločbo o pravici do osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali odločbo o pravici do denarnega nadomestila – komunikacijskega dodatka.

 

Denarno nadomestilo – komunikacijski dodatek se bo izplačeval po 1. januarju 2019, ko se začne izvajati zakon o osebni asistenci. Če želite uveljaviti nove pravice iz zakona o osebni asistenci, morate vlogo oddali čim prej. 

Vlogo lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter tudi tukaj na naši spletni strani.

Prenesi VLOGO za uveljavljanje pravice do komunikacijskega dodatka

Prenesi VLOGO za uveljavljanje pravice do osebne asistence

 

Več informacij o upravičenosti do komunikacijskega dodatka in postopkih za uveljavitev

Do komunikacijskega dodatka so upravičeni ljudje, starejši od 18 let, ki imajo vsaj 95 odstotno okvaro sluha po Fowlerju. Pravico lahko uveljavijo gluhoslepi, ki imajo hkrati 50 odstotno izgubo sluha in eno izmed petih kategorij izgube vida.  Vlagatelji označite svojo kategorijo invalidnosti. Obvezno morate priložiti dokazilo o gluhoti ali gluhoslepoti (odločba ZPIZ-a ali izvid ORL-a, kjer je razviden odstotek izgube sluha po Fowlerju). Obkrožite tudi, katero pravico uveljavljate, torej denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki trenutno znaša 146,06 evrov mesečno, ali izberete pravico do 30 ur osebne asistence mesečno. Če boste izbrali osebno asistenco in že prejemate denarni prejemek, morate navesti višino tega prejemka in podpisati izjavo, da boste polovico denarnega prejemka namenil za sofinanciranje osebne asistence. V vlogi navedite tudi številko svojega transakcijskega računa, na katerega boste prejemali denarno nadomestilo. Izpolnjeno vlogo oddajte na centru za socialno delo, kjer vam bodo izdali odločbo o pravici do osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali odločbo o pravici do denarnega nadomestila – komunikacijskega dodatka. Denarna nadomestila bodo izplačevali po 1. januarju 2019.

 

 

Pogled v zgodovino – kako je potekalo sprejemanje Zakona o osebni asistenci

Državni zbor RS je 17. februarja 2017 s 70 glasovi ZA, soglasno sprejel Zakon o osebni asistenci, ki to področje ureja sistemsko in osebno asistenco priznava kot pravico. Tako se je končala trnova pot sprejemanja zakona, ki so ga invalidi čakali več let. Z njim so ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami pridobili pravico do uporabe osebne asistence. To bodo od januarja 2019 lahko izkoriščali pri družbenih aktivnostih in osnovnih potrebah, kot so osebna higiena, oblačenje, hranjenje, v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, pri gibanju in sporazumevanju.

Novi zakon se bo začel uporabljati leta 2019, saj je bilo treba v vmesnem obdobju vzpostaviti nov sistem in pripraviti Pravilnik, podzakonski akt, ki bo natančno opredelil sistem izvajanja.

 

Zakon o osebni asistenci

Zakon podeljuje pravico do osebne asistence vsem skupinam invalidov, ki potrebujejo najmanj 30 ur osebne asistence na teden in ki so stari od 18 do 65 let. Ta omejitev je za invalide s senzorno okvaro odpravljena, če potrebujejo samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Osebi s senzorno okvaro se lahko odobri osebna asistenca v obsegu do 30 ur na mesec ali komunikacijski dodatek, in sicer kot denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenega v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon o osebni asistenci tudi določa, da je invalid, ki pridobi pravico do osebne asistence pred 65. letom, do nje upravičen tudi po tem letu.

V Uradnem listu št. 57/18 je bil objavljen Pravilnik o osebni asistenci, ki podrobneje ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, komunikacijski dodatek in metodologijo za financiranje osebne asistence. V nadaljevanju tega pravilnika je za senzorne invalide najpomembnejši 9. člen, ki govori o komunikacijskem dodatku. Če bo gluha oseba želela dobiti komunikacijski dodatek, bo na centru za socialno delo oddala vlogo in priložila ustrezna dokazila ter pripisala svoj bančni račun. Potem bo iz centra za socialno delo prejela odločbo, ki ji bo omogočila prejemanje komunikacijskega dodatka, in sicer s 1. januarjem 2019, ko bodo začeli nakazovati komunikacijski dodatek. Podobno bo tudi pri zahtevi po storitvi osebne asistence: gluhi osebi bodo po enakem postopku priznali osebno asistenco do 30 ur na mesec, ne da bi jo obravnavali pred strokovno komisijo. Za uporabo storitev osebne asistence bo prejela vrednotnice, ki jo bo unovčevala pri izvajalcu osebne asistence za opravljene storitve.

 

Še več informacij o osebni asistenci

Osebna asistenca je opredeljena v Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18), ki ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja z namenom omogočiti posamezniku z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) na vseh področjih življenja in imel možnost enakopravnega vključevanja v družbo, skladno z določbami Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS-MP, št. 10/08).

 

Upravičenci do osebne asistence so tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, da:

  • zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
  • so državljani RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS;
  • so stari od 18 do 65 let;
  • živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
  • potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko.

 

Opredelitev storitev osebne asistence

Osebna asistenca kot paket storitev predstavlja nepogrešljivo sredstvo za neodvisno življenje invalidov. Pokriva vsa področja življenja in je prilagojena potrebam, željam in življenjskemu slogu uporabnika. Predstavlja pomembno orodje pri zagotavljanju samostojnega in polnovrednega življenja v skupnosti, prispeva k deinstitucionalizaciji njihove oskrbe in kot taka predstavlja tudi njihovo pravico glede na Konvencijo o pravicah invalidov.

 

Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji ter obvezna prisotnost pri uporabniku v primerih najtežjih invalidnosti, pomoč pri dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.

 

Kako izračunati izgubo sluha po Fowlerju?

 

 

1 5 6 7

Iskanje

+
0