Vsako leto, tretjo soboto v septembru, obeležujemo Mednarodni dan gluhih. Namen tega dne je ozaveščanje o kulturi, pravicah in izzivih, s katerimi se soočajo gluhe in naglušne osebe.
Obenem pa je to tudi priložnost za vse nas, da spoznavamo njihovo vsakdanjo realnost ter se še bolj zavedamo pomena enakopravnega vključevanja vseh v družbo.
Pomembno je, da se zavedamo, kako ključno je razumevanje teh izzivov, saj lahko le tako ustvarjamo okolje, v katerem se vsak posameznik počuti vključenega, slišanega in spoštovanega.
Po svetu živi več kot 70 milijonov gluhih oseb, v Sloveniji pa približno 1500.Ob tem dnevu pri nas vsako leto poteka več dogodkov. Eden osrednjih je letos potekal 13. septembra v Kopru, kjer je Društvo gluhih in naglušnih Južne Primorske praznovalo častitljivih 70 let delovanja. Dogodek je povezal številne člane skupnosti, predstavnike društev, organizacij ter prijatelje iz vse Slovenije. Ob Mednarodnem dnevu gluhih v Sloveniji potekajo tudi druge aktivnosti, ki povezujejo skupnost gluhih, njihove družine, strokovnjake in širšo javnost.
Tudi v slušnih centrih AUDIO BM se zavedamo, kako pomembno je gluhim in naglušnim osebam omogočiti čim bolj kakovostno in samostojno življenje. S svojim delom aktivno prispevamo k temu, saj zagotavljamo strokovno svetovanje, kakovostne slušne aparate, tehnične pripomočke ter individualno podporo uporabnikom. Članom društev gluhih in naglušnih nudimo tudi posebne ugodnosti.
Z veseljem sodelujemo s skupnostjo, prisluhnemo potrebam naših strank in se trudimo biti del pozitivnih sprememb. Ponosni smo, da lahko s svojimi rešitvami prispevamo k boljši kakovosti življenja mnogih posameznikov in skupaj lahko tudi v »svetu tišine« ustvarjamo več razumevanja in povezanosti.
Karla Urankar
AUDIO BM slušni center Ljubljana BTC
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Po več mesecih priprav – študija na daljavo, sva se slušna akustika Žiga Vlahušić in Matej Koren udeležila poletne akademije za slušne akustike v Lübecku. V Lübecku najdemo največjo in najbolj priznano akademijo za slušne akustike na svetu, ki postavlja norme za delo slušnih akustikov.
Poletna akademija je bila tudi letos (skupaj že 15. leto) del izobraževalnega programa, ki ga je zasnovala švicarska mednarodna akademija za akustiko (SIHA – Swiss International Hearing Academy). Vsako leto se akademije udeležijo akustiki iz celega sveta (letos iz osmih držav), ki pridobivajo nova znanja in si izmenjujejo izkušnje. Kot vsa leta poprej smo se tudi v tem letu v slušnih centrih AUDIO BM odločili za sodelovanje na tej najprestižnejši univerzi za slušne akustike, saj lahko le tako vam, našim strankam, zagotavljamo najvišji standard vseh storitev, ki vas popeljejo do boljšega sluha.
Academy for Hearing Acoustics – Poletna akademija – predstavlja posebno obliko strokovnega izobraževanja, ki združuje teoretično znanje in praktične vaje, ki se izvajajo v sklopu sodelovanja z njihovo lastno bazo pacientov in prilagojenimi scenariji iz resničnega življenja, vse pa je podkrepljeno z najsodobnejšo opremo. Izkušeni predavatelji in strokovnjaki iz prakse tako prenašajo svoje bogato znanje na udeležence, ki temelji na mednarodno uveljavljenih nemških standardih.
Način izobraževanja, ki se izvaja na akademiji, omogoča celosten in individualen pristop za vsakega posameznika, ki se srečuje s slabim sluhom. Poudarek je tako na izbiri slušne rešitve, prilagojene potrebam posameznika in njegovih družinskih članov, nastavljanju in servisiranju le-te, izbire primernih tehničnih pripomočkov za naglušne, kot tudi spremljanju rehabilitacije, da bo ta kar najbolj uspešna.
Žiga in Matej sva se na akademiji soočila z izzivi in pridobitvijo novih znanj s področja:
anamneze,
otoskopije in izdelave odtisov,
izdelave ušesnih vložkov,
avdiometrije in REM meritev,
servisa slušnih aparatov,
tehničnih pripomočkov za naglušne.
Vse vaje so temeljile na vsakodnevnih realnih scenarijih, ki jih je bilo potrebno opraviti za uspešen zaključek poletne akademije.
Uvodoma smo omenili, da je izobraževanje na akademiji v Lübecku potekalo po več mesecih priprav s študijem na daljavo. Študij na daljavo se bo sedaj nadaljeval do spomladi leta 2026, ko bo sledilo ponovno preverjanje znanja.
Z veseljem ugotavljamo, da v AUDIO BM slušnih centrih sledimo vsem trendom na področju slušne akustike in jih tudi zagotavljamo – tako na področju materialov kot tudi znanja, saj se zavedamo pomembnosti pravilnega in celovitega pristopa pri reševanju težav posameznika. Pri nas niste le številka, ampak posameznik, ki nam je zaupal svojo težavo s sluhom, ki jo je potrebno odpraviti. To lahko zagotovimo le s celovitim pristopom in nenehnim izobraževanjem. Na podlagi teh dejstev lahko s ponosom povemo, da v AUDIO BM slušnih centrih nismo zgolj prodajalci slušnih aparatov, ampak smo v prvi vrsti svetovalci – slušni akustiki, ki vam stojimo ob strani ves čas vaše rehabilitacije s slušnim pripomočkom.
Matej Koren Slušni akustik AUDIO BM slušni center CeljeŽiga Vlahušić Slušni akustik AUDIO BM slušni center Brežice
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ste že kdaj imeli občutek, da nekdo sliši, kar mu govorite, a vas kljub temu ne razume? Ste opazili, da vaš otrok pogosto sprašuje, naj nekaj ponovite, ali ima težave s sledenjem navodilom, čeprav sluh ni okvarjen? Vzrok za takšno vedenje je lahko manj znana, a zelo pomembna težava – motnja slušne obdelave, strokovno imenovana ADP (Auditory Processing Disorder).
Motnja slušne obdelave ne pomeni, da oseba ne sliši zvokov – ušesa delujejo povsem normalno. Težava se pojavi v možganih, kjer pride do zapletov pri interpretaciji slišanega. To pomeni, da zvok sicer pride do notranjega ušesa in se prenese do možganov, vendar ti ne zmorejo pravilno razvrstiti, prepoznati ali razumeti informacij. Posledično je razumevanje govora – še posebej v hrupnem okolju – zelo oteženo.
Najpogosteje se motnja pokaže pri otrocih, običajno ob vstopu v šolo. Takrat se začnejo kazati težave pri poslušanju učiteljice, razumevanju navodil, branju in pisanju. Otroci z ADP pogosto prosijo, naj se nekaj ponovi, hitro izgubijo pozornost in se v učnem okolju težko znajdejo. A motnja ni omejena le na otroštvo – tudi odrasli se lahko z njo spopadajo, na primer po možganski poškodbi, kapi ali kot del starostnih sprememb v delovanju možganov.
Ena izmed največjih težav pri prepoznavanju ADP je, da jo pogosto zamenjamo za nepozornost, lenobo ali celo vedenjske težave. Prav zato je ključnega pomena, da se ob sumu na motnjo opravi ustrezna diagnostika pri specializiranem avdiologu. Testiranje običajno vključuje naloge, pri katerih mora oseba razumeti govor v hrupnem okolju, prepoznavati hitro izgovorjene besede ali razlikovati med podobnimi zvoki. Pri postavitvi diagnoze pogosto sodelujejo tudi logopedi, psihologi in specialni pedagogi, saj je ADP pogosto povezana še z drugimi učnimi in razvojnimi izzivi.
Pomembno je poudariti, da ADP ni oblika izgube sluha, zato običajni slušni aparati niso vedno ustrezna rešitev. Če pa je motnja slušne obdelave prisotna skupaj z blago izgubo sluha, lahko napredni slušni aparati ali dodatna oprema, kot so FM sistemi, znatno pripomorejo k boljšemu razumevanju govora. V vsakem primeru pa so najpomembnejši del obravnave terapevtske vaje za izboljšanje slušne obdelave, prilagoditve okolja (na primer zmanjšanje hrupa v učilnicah) ter razvoj strategij, ki pomagajo pri vsakodnevni komunikaciji.
Čeprav ADP ni ozdravljiva, jo je mogoče zelo učinkovito obvladovati. S pravočasnim prepoznavanjem težav, strokovno obravnavo in prilagojenim pristopom lahko otroci in odrasli z motnjo slušne obdelave dosežejo visoko raven samostojnosti in uspešnosti. Ključ je v razumevanju – tako s strani staršev, učiteljev kot tudi širšega okolja.
V naših AUDIO BM slušnih centrih srečamo tudi posameznike, ki imajo težave z razumevanjem, kljub temu da njihov sluh ni prizadet. V takšnih primerih je pomembno, da ne spregledamo možnosti motnje slušne obdelave. Naša naloga ni le merjenje sluha, temveč tudi razumevanje širšega konteksta težav pri poslušanju in komuniciranju. Zato poleg standardnih meritev nudimo tudi svetovanje, usmerjanje k specialistom in po potrebi preizkus dodatne opreme, ki lahko izboljša kakovost vsakodnevne komunikacije.
Če menite, da bi lahko vi ali vaš otrok imeli motnjo slušne obdelave, vas vabimo, da nas kontaktirate. Prvi korak do boljšega poslušanja ni vedno slušni aparat – včasih je to pravo razumevanje težave.
Kevin Glavica Slušni akustik AUDIO BM slušni center Ptuj
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Objavljeno na podlagi znanstvenega članka: Maletič, M., Kotnik, A., & Balantič, Z. (2025). The Influence of Auditory Dysfunction on Ergonomic Workplace Design for Aging Employees. Audiology Research, 15(109).
Demografske spremembe v Evropi kažejo na stalno naraščanje povprečne starosti prebivalstva. To prinaša s seboj večji delež starejših zaposlenih, ki pa so zaradi naravnih fizioloških sprememb – med katerimi je izguba sluha ena najpogostejših – še posebej ranljivi. Sluh ni pomemben zgolj za komunikacijo in socialno vključenost, temveč tudi za varnost, učinkovitost ter splošno dobro počutje zaposlenih.
Metodologija raziskave
Avtorji članka, med katerimi je Albin Kotnik iz podjetja AUDIO BM d.o.o., so uporabili kombinacijo anketne raziskave in avdiometričnih meritev, kar daje raziskavi dodatno težo – združuje tako objektivne kot subjektivne kazalnike. Vzorec je zajemal 50 zaposlenih, starih nad 50 let, pri katerih je bila izguba sluha strokovno diagnosticirana.
Analiza je temeljila na Fowler–Sabin metodi, ki je uveljavljen standard za oceno odstotka izgube sluha. Rezultati so pokazali izrazito obojestransko naglušnost, pri čemer je bil najpogostejši tip izgube sluha senzorično-nevralna okvara.
Ključne ugotovitve
Izpostavljenost hrupu: Večina starejših zaposlenih je redno izpostavljena hrupu, pogosto tudi več desetletij.
Hrup in produktivnost: Zaznan je neposreden vpliv na komunikacijo, kakovost opravljanja nalog in produktivnost. Višja raven hrupa je bila povezana z nižjo samoocenjeno učinkovitostjo.
Ergonomski ukrepi: 73 % vprašanih je menilo, da delodajalci niso uvedli ustreznih ergonomskih prilagoditev (npr. zvočna izolacija, tehnični posegi).
Vloga delodajalcev: Kljub temu je 73 % zaposlenih prepoznalo aktivno prizadevanje delodajalcev za izboljšave, kot so namestitev protihrupnih panelov, sodobnejši stroji in osebna zaščitna sredstva.
Slušni aparati: 66 % anketirancev je uporabljalo slušne aparate, več kot polovica pa je poročala, da jim ti bistveno pomagajo pri delu in komunikaciji.
Pomen za prakso in organizacije
Rezultati raziskave jasno kažejo, da je upravljanje s hrupom ključni element pri oblikovanju ergonomskih delovnih mest za starejše zaposlene. Učinkoviti ukrepi vključujejo:
sistematično uporabo osebne zaščite,
tehnične prilagoditve strojev in prostorov,
izobraževanja o tveganjih hrupa,
večjo ozaveščenost med zaposlenimi in delodajalci.
Vloga podjetij, kot je AUDIO BM, je pri tem dvojna – tako v diagnostiki kot tudi v praktični implementaciji rešitev za boljšo slušno podporo zaposlenim. Soavtor članka, Albin Kotnik, ki je zaposlen pri AUDIO BM, je v raziskavi prispeval ključno strokovno znanje z vidika kliničnih meritev in vsakodnevne prakse s strankami, kar daje raziskavi dodatno uporabno vrednost.
Sklep
Članek Maletiča, Kotnika in Balantiča predstavlja pomemben prispevek k razumevanju povezave med izgubo sluha in ergonomskim oblikovanjem delovnih mest. Poudarja, da je skrb za sluh starejših zaposlenih več kot le zdravstveno vprašanje – gre za strateški izziv, ki vpliva na produktiven, vključujoč in trajnostno naravnan trg dela.
Življenje z izgubo sluha je lahko polno izzivov, od težkih pogovorov v hrupnih prostorih do občutka utrujenosti po druženju, ko skušamo z vsemi pretegi pravilno razumeti in razbrati situacijo. Slušni aparati nam pomagajo pri slišanju sveta okoli nas, a včasih tudi s popolnoma prilagojenimi slušnimi aparati ni enostavno slediti vsemu, kar se dogaja. V takšnih trenutkih nam lahko čuječnost bistveno pomaga.
Čuječnost ne pomaga le pri obvladovanju stresa, ampak lahko tudi odlično pripomore k boljšem poslušanju in razumevanju. Kaj pa je sploh čuječnost? Čuječnost je sposobnost zavestnega usmerjanja svoje pozornosti na sedanji trenutek, brez obsojanja in brez nepotrebnih misli iz preteklosti ali prihodnosti. Pogosto se čuječnost povezuje z meditacijo, a čuječi smo lahko kadarkoli in kjerkoli, med hojo, med pitjem kave ali celo med pogovorom.
Za naglušne osebe čuječnost predstavlja umirjeno, pozorno in potrpežljivo poslušanje, pri katerem se osredotočamo na zvok, govor in pomen ter manj na frustracije zaradi hrupa in strahu, da česa ne bomo prav slišali.
Zakaj je čuječnost koristna naglušnim?
Manj stresa in napetosti – pogovori so lahko naporni, zlasti v hrupnem okolju. Čuječnost pomaga, da se sprostimo in bolje ohranjamo osredotočenost.
Boljše poslušanje – ko smo res prisotni in pri stvari, lažje zaznamo ton glasu, izraze in telesno govorico. Ne pozabimo na raziskavo Alberta Mehrabiana z ugotovitvami, da je komunikacija: – 7% besede (kaj je povedano) – 38% ton glasu (kako je povedano) – 55% telesna govorica (obrazna mimika, kretnje, drža)
Več potrpežljivosti – namesto da se jezimo nase in/ali na okolico, sprejmemo ta trenutek takšen, kot je.
Boljša komunikacija s svojci – svojci hitro opazijo razliko, ko smo sproščeni in mirni, tudi če moramo prositi za ponovitev.
Preproste tehnike čuječnosti za vsak dan
1. Minutna dihalna vaja
Pred pomembnim pogovorom zaprite oči, globoko nekajkrat vdihnite in izdihnite. Bodite pozorni na svoj dih kako prihaja in odhaja. To umiri telo in um.
2.Aktivno poslušanje
Ko nekdo govori, se zavestno odločite, da mu boste namenili vso svojo pozornost. Ne razmišljajte vnaprej kaj boste odgovorili, ampak samo poslušajte.
3. Opazovanje okolice
Ob nošnji slušnega aparata si vzemite trenutek, da ozavestite vse zvočne dražljaje okoli sebe: ptičje petje, šumenje listja, zvok stopinj,… To krepi občutek hvaležnosti za to, kar se še vedno sliši.
4. Sprejemanje
Če česa ne slišite ali razumete takoj – ustavite misel »spet nisem razumel« in jo zamenjajte z »lahko prosim ponoviš?« S prijaznostjo do sebe se zmanjša pritisk.
Slušni aparati omogočajo dostop do zvoka, čuječnost pa pomaga, da je ta zvok osmišljen, sprejet in doživet na miren način.Skupaj tvorijo odlično kombinacijo, kjer napredna tehnologija poskrbi za slišnost in jasnost zvoka, čuječnost pa za jasnost uma. Na tej točki je dobro poudariti, da je slišati organski proces, razumeti pa umski proces. Tako čuječnost pri razumevanju igra precejšnjo vlogo.
Sluh ni samo fizična sposobnost, ampak v širšem smislu komunikacije in razumevanja tudi čustvena in družabna izkušnja. Če ste že poskusili kakšno tehniko čuječnosti, vas vabimo, da vašo izkušnjo delite z nami – vaša dognanja lahko navdihnejo tudi druge uporabnike.
Helen Keller je nekoč rekla: »Ko izgubite vid – izgubite stik s stvarmi; ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Prav zato je pomembno, da pri izgubi sluha ne poskrbimo samo za zvok, ampak tudi za občutek povezanosti.
Slušni aparati lahko vrnejo slišnost, čuječnost pa lahko vrne občutek povezanosti.
Vlado Pirić Slušni akustik AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Obisk MotoGP dirke v avstrijskem Spielbergu je bil za mnoge obiskovalce nepozabna izkušnja. Stranke AUDIO BM so nam zaupale, da so svojim otrokom kupile glušnike za zaščito sluha, saj so želele, da tudi najmljajši uživajo v dirki, hkrati pa ohranijo zdrav sluh.
Otroci so bili navdušeni
Otroci so bili presrečni, ko so dobili svoje nove glušnike. Zakaj? Ker so lahko:
še vedno jasno slišali mogočen zvok motorjev, ki jih tako zelo navdušuje,
obenem pa so bila njihova ušesa zaščitena pred pretirano glasnimi decibeli (dB).
En izmed staršev nam je zaupal
»Naši fantje so bili navdušeni, ker so z glušniki izgledali kot pravi mehaniki v dirkaških garažah. Poleg tega pa so lahko brez skrbi uživali v vsem dogajanju.«
Za otroke je bil to poseben trenutek – ne samo, da so bili del velike športne prireditve, ampak so se počutili kot člani profesionalnih ekip, kjer je zaščita sluha obvezna.
Zakaj je zaščita sluha tako pomembna
Na MotoGP dirkah hrup presega 115 dB, včasih celo več.
Za primerjavo:
normalni pogovor ima okoli 60 dB,
promet na cesti okoli 80 dB,
meja, kjer lahko pride do trajnih poškodb sluha, pa je že pri 85 dB.
To pomeni, da je hrup na dirkah več kot 1000-krat močnejši od navadnega pogovora!
Če se ušesa redno izpostavljajo takšni glasnosti, lahko pride do trajnih poškodb sluha. Otroci so še posebej ranljivi, saj je njihov sluh občutljivejši, poškodbe pa se lahko pokažejo šele kasneje v življenju.
Kako glušniki pomagajo
Kakovostni glušniki okolice ne utišajo popolnoma, ampak znižajo hrup na varno raven. To pomeni, da otroci še vedno slišijo:
motorje,
komentatorje,
glasbo in vzdušje na tribunah,
a brez nevarnosti, da bi jim hrup povzročil trajne posledice.
To je ena od prednosti modernih zaščitnih glušnikov – zaščitijo, a hkrati omogočajo užitek v doživetju.
Kdaj še uporabiti zaščito sluha?
MotoGP ni edina situacija, kjer je zaščita pomembna. Starši bi morali na to pomisliti tudi ob drugih priložnostih:
koncerti in festivali – glasba presega 100 dB,
nogometne in hokejske tekme – glasni navijači in ozvočenje,
ognjemeti – nenadni poki lahko dosežejo do 150 dB,
šolske zabave ali diskoteke – tudi mlajši otroci so pogosto izpostavljeni glasnim dogodkom,
uporaba orodja doma – kosilnica, žaga ali vrtalnik so glasnejši, kot si mislimo.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali z glušniki še vedno slišimo okolico? Da, kakovostni glušniki znižajo glasnost na varno raven, a ne izničijo vseh zvokov. Otroci bodo tako še vedno v polni meri izkusili doživetje.
So glušniki udobni za nošenje? Seveda. Otroci jih lahko nosijo ves čas popolnoma brez težav in občutkov nelagodja.
Ali so primerni samo za dirke? Ne. Uporabni so povsod, kjer je hrup previsok: na koncertih, stadionih, ognjemetih in podobnih dogodkih.
Kako dolgo lahko otrok nosi glušnike? Brez težav tekom celotnega dogodka – glušniki so lahki, mehki in prilagojeni otrokom.
Zaščita sluha ni nekaj, kar bi smeli jemati zlahka. Otroci, ki so obiskali MotoGP dirko s svojimi glušniki iz AUDIO BM, so dokaz, da je mogoče združiti varnost in užitek. S pravimi glušniki bodo otroci in odrasli lahko še naprej varno uživali v svojih najljubših doživetjih.
Če razmišljate o obisku glasnega dogodka, naj bo zaščita sluha vedno prva izbira – saj je sluh dragocen in nenadomestljiv.
Denis Rantaša Slušni akustik AUDIO BM slušni center Maribor II
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ste se že kdaj znašli v družbi osebe z naglušnostjo in opazili, da govori nekoliko glasneje kot drugi? To je povsem običajen pojav in ima zanimivo razlago, povezano z načinom, kako naš slušni sistem deluje in kako se učimo uravnavati lastni glas.
Slušni nadzor govora
Naš govor ni samo rezultat govornega aparata – glasilk, jezika in ustnic – ampak je močno odvisen tudi od sluha. Ko govorimo, ves čas poslušamo sami sebe. To je neke vrste povratna zanka, ki nam omogoča, da uravnavamo glasnost, višino in jasnost govora. Če slišimo svoj glas pretiho, bomo govorili glasneje; če ga slišimo preglasno, bomo spontano utišali ton.
Pri naglušnih pa ta povratna zanka ni več popolnoma zanesljiva. Ker svoj glas zaznavajo slabše, pogosto ne slišijo, kako glasni so v resnici. Zato začnejo govoriti glasneje, kot bi bilo potrebno, preprosto zato, da sami sebe bolje slišijo in imajo občutek nadzora nad komunikacijo.
Zakaj pride do spremembe ob uporabi slušnih aparatov
Ko naglušna oseba začne uporabljati slušne aparate, se situacija spremeni. Aparati ojačajo zunanje zvoke, hkrati pa omogočijo, da oseba ponovno sliši tudi lastni glas bolj naravno. To pomeni, da se povratna zanka govornega nadzora obnovi. Posameznik končno sliši, da je njegov glas dovolj glasen, zato ga spontano utiša. Nekatere lasen glas sprva celo moti, dokler se ga ponovno ne privadijo.
Zanimivo je, da se ta sprememba zgodi zelo hitro – pogosto že ob prvi uporabi slušnih aparatov. Ljudje so včasih presenečeni, ko jih svojci opozorijo, da govorijo tišje in bolj “normalno”. To ni zavestna odločitev, temveč naravna prilagoditev telesa, ki se zgodi sama od sebe.
Psihološki vidik
Pri tem ima vlogo tudi psihološki dejavnik. Naglušni se pogosto nezavedno trudijo biti razumljivi, zato glas povzdignejo še dodatno – da ne bi izpadli nerazumljivi. Ko pa jim slušni aparat omogoči jasnejšo komunikacijo, se ta potreba zmanjša. Posledično se sprostijo, njihov govor postane manj napet in bolj podoben govoru slišečih.
Zaključek
Glasnejši govor pri naglušnih ni posledica navade ali značaja, ampak naravne posledice izgube sluha in pomanjkljive povratne zvočne informacije. Ko se ta povratna zanka obnovi s pomočjo slušnih aparatov, se govor skoraj čudežno povrne na normalno raven.
To je lep primer, kako tesno sta povezana sluh in govor ter zakaj je zgodnja uporaba slušnih aparatov tako pomembna – ne le za poslušanje drugih, ampak tudi za lastno izražanje.
Jurij Globevnik Slušni akustik AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Če imate občutek, da pri filmih ali poročilih ne razločite dovolj govorjene besede, niste edini. Pri večini naglušnosti se težave pojavijo prav pri višjih frekvencah, kjer leži razločnost soglasnikov. Dobra novica je, da na večini televizorjev, radiev in avtoradiev lahko z nekaj preprostimi nastavitvami hitro izboljšate jasnost govora – tudi brez dodatne opreme.
V tem kratkem vodniku vas po korakih vodimo skozi dve vrsti pogosto prisotnih menijev (preprost BASS–MID–TREBLE in podrobnejši IZENAČEVALNIK / EQUALIZER (EQ), razložimo posebne funkcije (npr. Night/DRC – Dynamic Range Compression / Nočni način) in dodamo primer začetnih nastavitev.
Na koncu boste vedeli, kaj v meniju poiskati (v angleščini ali v slovenščini) ter kako v majhnih korakih doseči bolj jasno govorjeno besedo.
UVODNI NASVETI
Sedite bližje televizorju. Zmanjšajte odmev. Če prostor močno odmeva, pomagajo mehke površine, ki absorbirajo zvok (preproge, zavese, prti, …). K zmanjšanju odmeva v prostoru prispevajo tudi pohištveni elementi (miza, stoli, omare, police, …).
V NASTAVITVAH ZVOKA NA TELEVIZORJU NAJPREJ PREVERITE
Na televizorju izberite profil Speech/Dialogue/News (SLO: Govor/Jasnost govora/Novice) in izklopite Virtual Surround / Virtual Sound / Surround (SLO: Prostorski/Virtualni zvok).
Če ima televizor BASS–MID–TREBLE (SLO: NIZKI–SREDNJI–VISOKI toni): znižajte BASS (≈100–250 Hz) za 3–6 dB in nežno dvignite TREBLE (≈2–6 kHz) za 2–4 dB.
Če ima televizor IZENAČEVALNIK (EQUALIZER, EQ): začnite pri 100–250 Hz –3 do –6 dB, 2–4 kHz +2 do +4 dB, 6 kHz +1 do +3 dB.
Vključite Night / DRC – Dynamic Range Compression (SLO: Nočni način / stiskanje dinamičnega območja) in Auto leveling (SLO: Samodejno izenačevanje glasnosti).
ZAKAJ TO DELUJE
Razločnost soglasnikov (S, T, F, Š …) je najbolj odvisna od frekvenčnega pasu 2–4 kHz. Presežek nizkih frekvenc (basa) ta pas maskira. Zato zmanjšajte nizke frekvence (≈100–250 Hz) in nežno dvignite visoke frekvence (≈2–4 kHz; po potrebi tudi 6 kHz).
Filmi imajo velik dinamični razpon (tiha govorica, zelo glasni efekti). Funkcija DRC – Dynamic Range Compression (SLO: stiskanje dinamičnega območja / Nočni način) to razliko zmanjša, zato je govor slišati bolj enakomerno.
PREDEN ZAČNETE: uporabniški vmesnik (meni za nastavitve) in jeziki
Imena funkcij za upravljanje zvoka se pri mnogih proizvajalcih razlikujejo, meniji pa so lahko tudi v različnih jezikih.
MID (≈500 Hz–2 kHz): Pustite ali povečate 0 do +1 dB.
TREBLE (≈2–6 kHz): Povečate +2 do +4 dB.
Night / DRC – Dynamic Range Compression (Nočni način): vključite.
Auto leveling (Samodejno izenačevanje glasnosti): vključite.
Če je na voljo Dialogue / Speech / Voice Boost (Jasnost govora): vključite.
Nasvet: Nastavljajte v majhnih korakih (1–2 »klika«) in poslušajte govor (poročila, intervju).
Primer B: TV ima IZENAČEVALNIK (EQUALIZER, EQ) – več pasov
Začetna točka (po potrebi prilagodite):
100 Hz: –3 dB · 200–250 Hz: –3 dB · 500 Hz: 0 dB · 1 kHz: +1 dB · 2 kHz: +2–3 dB · 4 kHz: +2–3 dB · 6 kHz: +1–3 dB · 8–10 kHz: 0 do +1 dB (pazite na šumenje).
Osnovni cilj: najprej zmanjšajte bas (manj maskiranja), šele nato nežno dvigujte visoke tone, 2–4 kHz (po potrebi 6 kHz). Night/DRC in Auto leveling pustite vključena.
Posebne funkcije TV
Night / DRC – Dynamic Range Compression (Nočni način / stiskanje dinamičnega območja): zmanjša razlike med tiho govorico in glasnimi efekti; govor je bolj enakomeren.
Auto leveling (Samodejno izenačevanje glasnosti): med viri/programi izenači subjektivno glasnost.
Virtual Surround / Virtual Sound / Surround (Prostorski/Virtualni zvok): pri govoru ga navadno izklopite, ker lahko razširi zvok in zmanjša razločnost.
AVTORADIO
V avtomobilih so meniji pogosto v angleščini; spodaj so slovenska pojasnila v oklepajih.
Loudness (funkcija na radiu; poudari nizke in visoke pri nizkih glasnostih): izklopite, pogosto poslabša razumljivost govora.
Speed-dependent volume (glasnost, odvisna od hitrosti): vključite.
MID (≈500 Hz–2 kHz), pustite ali povečajte 0 do +1 dB,
TREBLE (≈2–6 kHz), povečajte +2 do +3 dB.
5/7-pasovni (primer): 125 Hz –3 dB · 250 Hz –2 dB · 500 Hz 0 dB · 1 kHz +1 dB · 2 kHz +2 dB · 4 kHz +2 dB · 8 kHz +1 dB.
Balance/Fader: pustite na center ali rahlo proti boljšemu ušesu.
ŽE UPORABLJATE SLUŠNE APARATE?
Najboljšo razumljivost lahko dosežete, ko zvok pride neposredno v slušne aparate:
TV Connector / A TV / TV Play (namenski oddajniki) ali LE Audio / Auracast pošljejo zvok iz TV brezžično naravnost v slušne aparate – razdalja, šumi iz okolja in odmev so 100% premagani.
V AUDIO BM lahko omenjene dodatke za slušne aparate preizkusite v živo in dobite nasvet za vaš model slušnih aparatov.
POGOSTA VPRAŠANJA
Ali naj samo povišam glasnost? Ne. Višja glasnost pogosto dvigne tudi bas in utrudi sluh. Bolje je manj basa in nekoliko več visokih frekvenc (2–4 kHz) in vključena funkcija Night/DRC.
Zakaj ravno 2–4 kHz? Gre za frekvenčni pas z največ informacijami za razločnost soglasnikov; zmanjšanje basa in nežen dvig tega pasu izboljšata razumevanje.
Kaj točno je DRC / Night mode? DRC – Dynamic Range Compression (SLO: stiskanje dinamičnega območja) zmanjša razlike med tiho govorico in glasnimi efekti.
Kaj je »Loudness« na radiu? Funkcija, ki pri nizkih glasnostih doda nizke in visoke frekvence. Pri poslušanju govora pogosto škoduje razumljivosti, zato jo izklopite.
Moj TV nima EQ-ja – kaj zdaj? Uporabite Speech/Dialogue/News, izklopite Virtual/Surround, vključite Night/DRC. Po potrebi mono.
Kdaj je čas za test ali dodatno opremo? Če po teh korakih še vedno povečujete glasnost ali stalno berete podnapise, pridite v AUDIO BM na brezplačen test sluha in preizkus prenosa TV zvoka neposredno in brezžično v slušne aparate.
V današnjem času, ko lahko skoraj vse kupimo preko spleta – od hrane, oblačil pa do elektronskih naprav – se zdi smiselno, da bi tudi slušne aparate naročili kar iz udobja domačega naslanjača. A čeprav se takšna odločitev morda zdi enostavna in cenovno ugodna, ima lahko daljnosežne posledice za vaše zdravje in kakovost življenja. Slušni aparati niso običajen potrošniški izdelek, temveč medicinski pripomoček, ki zahteva strokovno svetovanje, natančno izbiro modela, natančne prilagoditve in individualni pristop.
V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj je nakup slušnih aparatov preko spleta slaba ideja.
1. Slušni aparat ni univerzalna rešitev
Vsak posameznik sliši drugače in ima tudi drugačen sluhovod. Sluh in sluhovod sta kot prstni odtis, vsak ima drugačnega. Naglušnost se razlikuje glede na vzrok, stopnjo izgube sluha, starost in še mnoge druge dejavnike. Spletni nakupi po navadi ponujajo »generične« rešitve, ki niso prilagojene vaši specifični izgubi sluha in vašemu sluhovodu. Brez strokovne diagnoze in meritve sluha obstaja velika verjetnost, da boste kupili aparat, ki vašega problema ne bo rešil – ali pa ga celo poslabšal.
2. Manjka osebno svetovanje, strokovna izbira modela in prilagoditev
Ob obisku slušnega akustika in ORL-specialista dobite celostno obravnavo: strokovno testiranje sluha, pogovor o vaših potrebah in življenjskem slogu ter individualno izbran slušni aparat. Slušni aparat je nato natančno nastavljen – prilagojen glede na vašo izgubo sluha in na vaša slušna okolja. Če ga kupite preko spleta, te storitve preprosto ni ali pa je zelo omejena – kar pomeni, da nosite aparat, ki ni optimalno prilagojen vašim potrebam.
3. Tveganje napačne uporabe
Brez pravilne razlage in strokovnega uvajanja v uporabo obstaja velika nevarnost napačne uporabe slušnega aparata. Previsoka jakost lahko poškoduje vaš sluh, nepravilna namestitev pa povzroči nelagodje ali celo vnetje ušesa. Poleg tega se marsikdo zaradi slabih začetnih izkušenj odloči, da aparat preprosto opusti – in tako ostane prikrajšan za boljšo kakovost življenja.
4. Pomanjkanje servisa in garancije
Slušni aparati potrebujejo redno vzdrževanje, čiščenje in občasne prilagoditve. Pri zaupanja vrednih slušnih centrih je to običajno vključeno v ceno aparata. Če pa ga kupite preko spleta, pogosto nimate možnosti lokalnega servisa ali garancijskega popravila. V primeru okvare lahko ostanete brez delujočega aparata in brez podpore.
5. Nejasna kakovost in dvomljiv izvor
Splet je poln oglasov za »inovativne« slušne pripomočke po sumljivo nizkih cenah. Takšni izdelki so pogosto tehnično neustrezni, brez certifikatov, ali pa celo predstavljajo varnostno tveganje. Marsikateri »slušni aparat« na spletu je v resnici zgolj ojačevalec zvoka, ki ne upošteva individualne slušne krivulje in sluhovoda uporabnika in dejansko ne rešuje težav izgube sluha.
6. Izgubljena priložnost za zgodnje odkrivanje resnejših težav
Izguba sluha je lahko simptom resnejših zdravstvenih težav – od težav z ravnotežjem, do nevroloških bolezni. Ob obisku specialista se takšne bolezni lahko odkrijejo pravočasno. Če pa preskočimo ta korak in aparat kupimo preko spleta, tvegamo, da se pomembne diagnoze spregledajo.
Zaključek: zdravje naj ne bo stvar impulzivnega nakupa
Nakup slušnega aparata naj bo preudaren, informiran in podprt s strokovnim znanjem. Čeprav se zdi spletna ponudba privlačna zaradi nižje cene in udobja, lahko dolgoročno povzroči več škode kot koristi. Skrb za sluh ni nekaj, pri čemer bi smeli varčevati ali iskati bližnjice. Pravi korak je obisk slušnega akustika in specialista ORL, ki vam bodo pomagali najti najboljšo rešitev za vaš sluh – ne zgolj napravo, ampak celovito podporo in boljšo kakovost življenja.
Zaupajte strokovnjakom iz AUDIO BM
V podjetju AUDIO BM se zavedamo, da je vsak sluh edinstven, kot prstni odtis. Zato nudimo brezplačno testiranje sluha, strokovno svetovanje, individualno izbiro in prilagoditev slušnih aparatov ter celovito podporo pred in po nakupu. Za slušne aparate in ušesne vložke smo pogodbeni dobavitelj ZZZS.
Naša mreža slušnih centrov po vsej Sloveniji vam omogoča enostaven dostop do kakovostnih storitev in zanesljivih slušnih aparatov priznanih blagovnih znamk.
V slušnih centrih AUDIO BM verjamemo, da kakovost življenja ni odvisna le od dobrega sluha, temveč tudi od dobre povezanosti s svetom. Z veseljem podpiramo pobude, kot je Prostofer – srčen projekt, ki omogoča brezplačne prevoze starejšim in manj mobilnim po vsej Sloveniji.
PROSTOFER (prostovoljni šofer) je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji. Nekateri uporabljajo taksi, vendar pa je to za številne prevelik strošek.
Prostofer je nastal kot odgovor na potrebe starostnikov, ki nimajo lastnega prevoza ali sorodnikov, ki bi jih lahko peljali do zdravnika, v lekarno ali po vsakodnevnih opravkih. Vozniki – prostovoljci, ki jih povezuje zavod Zlata mreža, s svojim časom in avtomobili pomagajo izboljšati dostopnost in kakovost življenja mnogih.
Miha Bogataj, direktor Zavoda Zlata mreža: »Naša zgodba s Prostoferjem se je začela zaradi sodelovanja z Zvezo društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše, v katerega je vključenih več kot 240.000 starejših, ki so izrazili potrebo po mobilnosti kot eno svojih največjih potreb v tem življenjskem obdobju. Kot odziv na to so nastali brezplačni prevozi PROSTOFER, ki so danes na voljo skoraj po vsej Sloveniji – projekt, pri katerem sodeluje več kot 900 prostovoljcev (prostoferjev) in ima več tisoč uporabnikov. Vsi pa imamo enak cilj: narisati čim več nasmehov na obraze starejših in rešiti čim več njihovih stisk.«
Danes je v projekt vključenih že več kot 112 občin po Sloveniji, kar pomeni, da je storitev dostopna številnim posameznikom, ki jo resnično potrebujejo. Celoten seznam sodelujočih občin najdete tukaj: https://prostofer.si/seznam-obcin
Prostoferjevi prevozi lahko vključujejo tudi obisk enega izmed številnih slušnih centrov AUDIO BM, kjer vam prijazno osebje pomaga pri preverjanju sluha, svetovanju, servisu slušnih aparatov ali njihovi natančni prilagoditvi vašim potrebam.
Če nimate svojcev in ste oddaljeni od javnega prometa ter potrebujete prevoz, najmanj 3 dni prej pokličite na brezplačno številko 080 10 10.
Prevoz lahko naročijo vsi tisti starejši, ki ne vozijo sami, nimajo svojcev, imajo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi.
Prostofer vas bo odpeljal le po nujnih opravkih in do javnih ustanov, npr. v zdravstveni dom ali bolnišnico, v lekarno, na banko, pošto, upravno enoto ipd.
Morda je prav Prostofer priložnost, da varno in brezplačno obiščete tudi najbližjo poslovalnico AUDIO BM ter poskrbite za svoj sluh.
