Ciscenje-uses-ugodje-uho-erogena-cona-AUDIO-BM-slusni-aparati

KAKŠNA JE POVEZAVA MED EROGENO CONO V UŠESU IN ČIŠČENJEM UŠES

Vsi poznamo opozorilo zdravnika: »nikdar si ne tiščite v uho ničesar, kar je manjše od vašega palca!« Zakaj potem kljub temu občutimo potrebo po čiščenju sluhovoda z vatiranimi palčkami, prsti ali celo s sponkami, avtomobilskimi ključi in podobno? Zato, ker je občutek tako fantastičen!

Obstaja več razlogov, zakaj smo nagnjeni k čiščenju sluhovodov. Eden izmed njih je ta, da je naše uho ena od erogenih con, v katerem se nahaja kompleksen sistem živcev in živčnih končičev.

Vagusov živec – je vejasta struktura, ki poteka vse od naših možganov pa do naše zadnjice – in je lahko stimuliran preko našega ušesa. Ta igra pomembno vlogo pri prijetnem občutku, kadar si z vatirano palčko vrtamo po ušesu. Kadar je Vagusov živec stimuliran občutimo njegov učinek tudi na drugih delih telesa: občutimo ga v možganih, koži, trebuhu in spolovilih.

Sluhovod je tudi del našega telesa, ki ni vajen dotikov. Je podobno mesto kot naša pazduha, ki je žgečkljiva na dotik, saj se je ne dotikamo pogosto. Nekaterim ljudem zato dotikanje pazduh povzroča občutek ugodja.

Vendar ne pozabite: ušesa so samočistilna! Kljub temu, da vam tiščanje različnih predmetov v vaš sluhovod povzroča prijetne občutke, tega nikar ne počnite. Ušesno maslo se s premikanjem čeljusti ob govorjenju, zehanju, smejanju … samodejno spiralno premika proti izhodu sluhovoda. S tem premikanjem skozi sluhovod ušesno maslo vse ujete mikro-umazanije in prah odnese ven iz sluhovoda. Samodejno izločanje ušesnega masla ohranja naša ušesa čista.

Jurij Globevnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zvok-podnebnih-sprememb-clanek-audio-bm-slusni-aparati-informacije-zanimivosti

ZVOK PODNEBNIH SPREMEMB

Ali je podnebne spremembe mogoče slišati? Umetnica in raziskovalka Kat Austen se je odpravila na Arktiko, da bi omogočila dojemanje taljenja ledu z zvočno skulpturo. Pri tem postopku je uporabila tudi merilnike pH-vrednosti družbe METTLER TOLEDO.

Podnebne spremembe so eden od največjih izzivov, s katerimi se trenutno sooča človeštvo. Vendar pa imajo znanstvena dejstva majhen vpliv na način dojemanja globalnega segrevanja in z njim povezanih tveganj. Glasbeniki in umetniki nas že dolgo poskušajo opozoriti na podnebne spremembe. Med ta ozaveščanja spadata na primer koncertni maraton »Live Earth« v letu 2007 in pianist Einaudi, ki je na svojem klavirju Steinway igral na plavajoči ledeni ploskvi na Arktiki. Osnovna zamisel glasbe, ki se dotakne src, je pradavna. Nedavno pa je bila razvita v novo zvrst, imenovano sonifikacija (npr. pretvorba podatkov v zvok). To pomeni pretvorbo podatkov meritev v zvok. Kat Austen, britanska umetnica, ki živi v Berlinu in ima doktorat iz kemije, je svoje delo posvetila tej obliki umetnosti. Podnebne spremembe ji je prek sonifikacije uspelo pretvoriti v čustveno doživetje.

Raziskovalna odprava na visoko kanadsko arktično območje

»Polarna območja so med območji na naši Zemlji, na katere podnebne spremembe vplivajo najbolj,« pravi izvajalka novega medija. »Taljenje arktičnega ledu je bila zato primerna tema za moje delo.« Program za umetnike na delovnem obisku na raziskovalnem inštitutu Friends of Scott Polar Research Institute na univerzi v Cambridgeu ji je omogočil, da se je udeležila dvotedenske raziskovalne odprave na Arktiko. »Zvok in glasbo doživljamo čustveno,« pravi Austen. »Kemijske spremembe arktičnih voda zaradi taljenja ledu sem zato želela pretvoriti v zvok.«

Slišati taljenje ledu

Vendar kako omogočiti, da bodo spremembe, ki jih običajno ne zaznamo, slišne? Ob taljenju ledenikov je v arktične vode sproščenega vedno več raztopljenega ogljikovega dioksida in organskih snovi. Austen, ki je kemik, je vedela, da se zaradi tega spremeni kislost (pH) vode. »Kemijski oddelek na univerzi University College London mi je za mojo raziskovalno odpravo podaril več merilnikov pH-vrednosti družbe METTLER TOLEDO,« je povedala Austen. »To opremo sem med odpravo uporabljala za izvajanje poskusov in jemanje vzorcev vode.« S »predelavo vezij«, ustvarjalno tehniko glasbene umetnosti, pri kateri se v elektronskih napravah ustvari kratek stik za ustvarjanje zvočnih učinkov, je lahko obsežne podatke svojih meritev pretvorila v zvok.

»Ko merilnik pH-vrednosti odčita meritev, je sprememba v napetosti, ki pri tem nastane, slišna kot zvok,« je razložila Austen. »Če se del raztopljenega ogljikovega dioksida in organskih snovi v vodi spremeni, se spremeni tudi pH-vrednost vode, posledično pa se spremeni tudi zvok.« Umetnica je te zvoke združila z zvoki tradicionalnih inštrumentov, da je ustvarila zvočno skulpturo – štiristavčno simfonijo, imenovano »The Matter of the Soul« (Snov duše). S svojim orkestrom »Wasserklang Orchester« (orkester vodnih zvokov) igra to simfonijo na dogodkih in delavnicah po svetu. Vzorci vode, ki jih je prinesla z Arktike, so vedno del njenega nastopa.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
dlacnice-notranje-uho-poskodbe-zaradi-hrupa-vrtne-kosilnice-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

KOŠNJA SLUŠNIH DLAČNIC

Sam se do kakšnega leta nazaj nisem kaj preveč spoznal na košnjo. Imel sem občutek, da košnja ni ravno nek »bau-vau« in da bom brez večjih težav kosil, ko bo to potrebno. Lani sem najel zelenico, ki leži neposredno ob naši večstanovanjski hiši in takoj svojega najemnika prosil, da pokaže mestnemu blokovskemu otroku kako se kosi. Če sem prvih nekaj metrov še nekoliko dvomil vase in se spraševal ali prav kosim, sem po parih minutah od kipečega ponosa želel po frajersko že izstaviti ven svoj levi komolec, kot pri poletni vožnji z avtom ob odprtem oknu. No, edina skrb ni bila ali mi bo uspelo, nekoliko večja skrb je bil dotičen dan, dela prosta nedelja. Pogosto sem slišal kako se ob nedeljah ne sme kositi, spet drugi so govorili, da je to njihova pravica do urejanja svoje okolice, a takrat me to niti ni zanimalo kaj preveč. Tudi iz verskih razlogov je bilo pogosto slišati, da se pač ob nedeljah ne kosi ali ne dela kaj drugega.

Med mentorstvom v košnji mi je tako najemodajalec omenil, da lahko kosim tudi ob nedeljah. Verjel sem mu na besedo in tisto nedeljo pokosil, a je to bila tudi edina nedelja, na katero sem kosil. Sosedom se tako ali drugače pač ne bi rad zameril, dober sosed je zlata vreden! Pa poglejmo kaj pravi zakonodaja na temo košnje.

Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je bila sprejeta leta 1996. V enem od členov smo naleteli tudi na uporabo kosilnic, škropilnic in žag in brali: “V I., II. in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro,” – a tako je bilo nekoč!

Ta uredba od 1. januarja 2006 namreč ne velja več! Nadomestila jo je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer pa zaman iščemo tovrstna določila. Skladno z veljavno uredbo se hrupa tako ne sme povzročati med 22. in 6. uro zjutraj, pa najsi bo to med tednom, vikendi ali prazniki! Ta uredba je nad vsemi odloki občin o javnem redu in miru, ki od leta 2006 niso več veljavni, zato se nanje ne morete več sklicevati.

Koliko hrupa dejansko povzroča kosilnica?

Odgovor je odvisen od tipa kosilnice, proizvajalca, modela in končno tudi od stanja kosilnice. Splošno gledano nove kosilnice povzročajo od 80 pa vse tja do 110 dB – odvisno od modela. Bolj kot je kosilnica stara in manj kot je vzdrževana, glasnejša bo! Od vibracij zrahljani vijaki precej povišajo ropot, prav tako precej povišan ropot povzroča dotrajan dušilec. Že zaradi trajnostne dobe kosilnice je dobro, da se ta redno podmazuje, a to znatno pripomore tudi k manjšemu izhodnemu zvoku kosilnice.

Večina kosilnic, če ne kar vse, imajo kovinski pokrov znotraj katerega so rezila in ta pokrov ob visoki hitrosti vrtenja rezil resonira podobno kot cerkveni zvon. Tako lahko slabo vzdrževana in stara kosilnica lahko povzroči glasnosti do 120 dB, kar je že primerljivo z zvokom sirene rešilca. Približno tako je svoje zadnje vrtljaje pred izdihom odvrtela tudi moja stara kosilnica, a žal te glasnosti nisem izmeril in sem tako prve tedne poleg trave kosil še svoje slušne dlačice.

Zakaj ne obstajajo tišje kosilnice?

Tišje kosilnice sicer obstajajo, a so zelo redke. Nekatere električne in potisne kosilnice ne presegajo glasnosti 60 dB in potemtakem ne zahtevajo zaščito sluha ob košenju, a teh ni kaj preveč v obtoku. Pri konvencionalnih kosilnicah se problem skriva v materialu dušilcev, saj je večina kosilnic opremljena s cenenim absorbnim tipom dušilcev, ker ti ustvarjajo majhno omejitev pretoka goriva kar je odlično za končno moč motorja, a slabo za ustvarjen hrup. Proizvajalci bi načeloma lahko izdelovali tišje ali celo tihe kosilnice, a tega zaradi visokih stroškov in še to na račun nižje moči motorja, ne počno.

Tako vedno, kadar kosimo s kosilnicami, ki proizvedejo več kot 80 dB, uporabljajmo ustrezno zaščito sluha. Da s čepki med košnjo ne bi slišali nekoga, ki vas kliče ali vam nekaj govori, to zagotovo ne drži! Ravno obratno: s čepki boste prej slišali klic in lažje razumeli kaj vam govorijo. Pogosto se spomnim prijatelja Saše, ki nam je prvi začel po obisku enega od festivalov v tujini s palcem zatiskati uho na katerega nam je govoril v času zabave ali na plesišču in dejansko smo ga odlično razumeli – veliko bolje, kot če nam ne bi s palcem prikril sluhovoda.

Njegove metode smo se kasneje redno posluževali in jo širili naprej. Ob tem vse pozivam, da če še ne uporabljate zaščite na zabavah, poskusite normalno govoriti z nekom sredi plesišča in nato poskusite metodo s palcem in vprašajte sogovornika kdaj vas je bolje in več razumel. Poskusite tudi obratno, presenečeni boste!

Veliko številk je zapisanih v tem prispevku in odlično bi bilo, da še te številke znamo pravilno razumeti. Normalen govor dosega okoli 60 dB. Logaritmična formula za določanje glasnosti podvoji inteziteto na približno vsakih 10 dB. Tako je kosilnica, ki dosega obratovalno glasnost 80 dB, kar štiri krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Nekoliko glasnejša kosilnica, recimo z glasnostjo 90 dB, je osem krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Glasnost 120 dB pa je že splošno sprejeta kot meja, kjer zvok lahko že boli in tega naj bi se ne tako poredko posluževali med vojnami pri mučenju ujetnikov. Ob tem je zanimiv pogled name v prvih tednih košnje in splošno na vse ljudi, kako se prostovoljno in malomarno izpostavljamo nečemu, kar je na drugi strani bilo uporabljeno za mučenje in kjer to v kakšnem drugem režimu še vedno izvajajo.

Na naslovni sliki vidite občutljive dlačnice, ki se nahajajo v notranjem ušesu. Predstavljajte si, da so dlačnice trava na travniku – s kosilnico pa to travo kosimo. Tudi s hrupom kosilnice uničujemo naše dlačnice v notranjem ušesu. Trava zraste ponovno, poškodbe dlačnic v notranjem ušesu in s tem pridobljena izguba sluha ali tinitus, pa so žal trajne.

Ne drezajmo v osje gnezdo, naj bo zaščita sluha ob košnji kot varnostni pas v avtu, kot čelada na motorju in kot riba v vodi!

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

IZBOLJŠAJTE SI POSLUŠANJE V NAJZAHTEVNEJŠIH SLUŠNIH SITUACIJAH

Današnja tehnologija slušnih aparatov odlično izboljšuje razumevanje govora, vendar 31% uporabnikov slušnih aparatov še vedno poroča o težavah z razumevanjem v hrupnem okolju.

Dodatni brezžični mikrofoni Roger omogočajo razumevanje govora z razdalje in v hrupnih okoljih. Izpopolnjena tehnologija zmanjša moteč hrup iz ozadja, hkrati pa prenese govor vašega sogovornika v vaše slušne aparate.

Ali imate težave pri poslušanju predavanj?

Ali imate težave pri razumevanju sodelavcev?

Ali imate težave pri vključevanju v družabne pogovore?

Znanstveno dokazano je, da vam brezžični mikrofoni lahko pomagajo:

  • Izboljšano razumevanje govora
    Študije kažejo, da uporabniki slušnih aparatov z uporabo dodatkov Roger v hrupu in ob večji razdalji razumejo kar 62% več besed kot zdravo slišeče osebe.
  • Skupinski pogovori
    Študija Dr. Linde Thibodeau kaže, da se pri uporabi slušnih aparatov skupaj z dodatki Roger Select in MultiBeam razumevanje govora v skupini s prisotnostjo hrupa pri 75 dBA izboljša kar za 61%, v primerjavi, ko se uporabljajo le slušni aparati.

Preberite več podrobnosti o rešitvah Roger >>

Preglejte celotno AUDIO BM ponudbo dodatkov za slušne aparate >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Piercing-prebadanje-uses-audio-bm-slusni-aparati-zanimivosti

PREBADANJE UŠES

Priljubljen modni dodatek je tudi prebadanje različnih delov telesa oz. t.i. pirsing. Namen le tega je še vedno enak, kot je bil v zgodovini – krasitev telesa. Dokazi o obstoju telesnega nakita segajo v obdobje izpred 5400 let nazaj. Sledi nam kažejo, da se je največkrat prebadalo ušesa oz. uhlje, nos, v antičnem Rimu prsne bradavice. Največkrat je bil okras narejen iz živalskih kosti in žice.

Zgodovina prebadanja ušes

Najstarejši dokaz prebadanja ušes so odkrili na mumificiranem telesu 5300 let stare Őtzi Iseman, katerega so odkrili na ledeniku Valentina Trujillon v Avstriji. Najstarejši uhani so bili najdeni v grobnici v sumerskem mestu Ur iz leta 2500 pred našim štetjem. Uhane omenjajo tudi v Svetem pismu, kjer Jakob pokoplje uhane, ki jih nosijo člani njegovega gospodinjstva, Aron pa naredi zlato tele, ki nastaja ob taljenju uhanov.

V 16. stoletju so bili uhani pogostejši okras moških kot žensk. Modna muha se je iz Španije ponesla v celotno Evropo, celo med sodnike. V času elizabetinske Anglije pa so uhane nosili tudi pomembneži, kot sta bila princ Charles I. in Shakespeare.

Piersing, ki pomaga držati ušesni vložek – olivo v ušesu.

Uhani so bili razširjeni tudi med mornarji in raziskovalci, kateri naj bi jih po eni razlagi varovali pred boleznimi in nesrečami na dolgih potovanjih, po drugi pa bi jim njihova vrednost omogočila spodoben pogreb, če bi jih naplavilo na obale daleč od doma. Dandanes je prebadanje katerega koli dela telesa modna muha, ki se je poslužujejo predvsem mladostniki. Ob skrbi za zdravje, pa je potrebno poudariti, da tako početje predstavlja možnost prenosa okužbe na mesto, kjer je koža prebodena. Zato se je pred samim posegom dobro pozanimati, kakšne so lahko posledice oz. zapleti, ki lahko sledijo.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Vlado-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-prispevek-poslusanje-s-slusalkami

POSLUŠANJE S SLUŠALKAMI IN PRAVILO 60/60

Sam spadam v generacijo walkmanov. Se še spomnite teh prenosnih kasetofonov z navadno živobarvnimi oz. črnimi penicami preko zvočnikov slušalk? Kako ponosno sem v tistem času nosil bratov Philipsov walkman z živo oranžnimi penicami in kako »kulski« je takrat deloval ta prenosni kasetofon… Ali si ga imel, ali nisi. Lahko si bil še tako velika faca, a če nisi imel walkmana, kot bi nekaj manjkalo. Vsaj meni je, namreč delil sem ga z bratom oz. točneje povedano, ko je bil on pri volji, ga je delil z menoj.

Nato je prišel digitaliziran walkman, takšen ki je predvajal zgoščenke, ali bolj pogovorno rečeno: CD-je. Ta je šele deloval futurističen s svojimi ovalnimi oblikami napram trdim in po večini zelo togim linijam kasetofonov. Kljub številnim anti-shock funkcijam laserskega čitalnika, je bilo težko poslušati glasbo ob hoji brez preskakovanja, tako bi lahko to naslednjo generacijo walkmanov hudomušno poimenovali kar standman-i, saj se je nemoteno poslušanje odvijalo ob mirovanju ali med vožnjo, kjer je cesta bila brez lukenj – torej le na avtocesti?

Pojav Apple-ovih iPod-ov, prenosnih predvajalnikov digitalnega mp3 zapisa je močno in sunkovito zakorakal v modo in marsikdo se je rad pokazal in pohvalil z njim. Pojavilo se je ogromno število ponaredkov in »look-a-like« replik teh zelo razširjenih predvajalnikov proizvajalca Apple. Prav pojav replik in ponaredkov kaže na velik porast in veliko povpraševanje, kar že nakazuje, da je šlo za več kot le za predvajanje glasbe. Šlo je za statusni simbol!

V letu 2006 je na področju slušalk prišlo do velikega preloma. Takrat je svetovno znani producent in reper Dr. Dre v sodelovanju z mega-umom Jimmy Iovine-om ustanovil podjetje Beatz by Dre. Čeprav slušalke po kvaliteti niso tako močno izstopale napram drugim visokokakovostnim slušalkam, sta se Jimmy in Dr. Dre lotila marketinga na prvovrsten in nadvse uspešen način. Dr. Dre je že od zgodnjih osemdesetih zelo znana osebnost, katera je z vsakim njegovim novim delom le še rasla in rasla. Zaradi svojega statusa je bil dobrodošla in nadvse zaželena družba vseh zvezdnikov in estradnikov, vsi so se radi slikali z njim ali rekli kakšno besedo, kar je Dr. Dre kasneje uspešno pretvoril v promoviranje svojih slušalk. Tako je svoje slušalke poklanjal vele-zvezdnikom, različnim športnikom, televizijskim igralcem, skratka komurkoli, ki je imel močan vpliv na javnost. Logotip teh slušalk se je začel vse bolj pojavljati tudi v številnih računalniških igricah, v letu 2014 pa je Apple kupil podjetje Beatz By Dre in ga tako naredil prvega milijarderja (ne milijonarja!) med reperji ter že tako slavne slušalke naredil še slavnejše. Mladina je ostala brez šans!

Kakorkoli obrnemo in vzgajamo, samostojnost je metamorfoza adolescence. V tem času varnost, zdravje in dolgoročnost pač nimajo močnih zaveznikov, upada tudi vrednost starševskega mnenja, ki zdaj že pozno zamuja za trenutnimi trendi. Vrstniki in vzorniki postavljajo smernice, katere starci pač ne razumemo. To ni nič novega… tako pač je.

In kako se danes ob vseh teh influencerjih, ob vse več najstniških zvezdnikov, ob tolikšnem številu računalniških igric in porastom družbenih omrežjih en srednješolec počuti brez Dr. Drejevih slušalk na glavi ali vsaj takšnih, ki na videz spominjajo nanje? Zagotovo to ne velja za vse srednješolce, zagotovo se nekemu srednješolcu »fučka« za te slušalke, zagotovo se najde tudi takšen, ki sploh o teh slušalkah nič ne ve. A kljub temu vse večji pojav ponaredkov in replik dokazuje enormno povpraševanje, njihova povišana dostopnost z nižanjem cen ob božično-novoletnih časih, črnimi petki in prodajnimi svetki pa dokazuje kako visoko mesto te slušalke zasedajo na seznamu statusnih simbolov.

Kako bi si želel najti prave besede, pravi način in ustrezen sleng, da bi lahko na pravi način svetoval uvajanje pravila 60/60 – to je poslušanje glasbe na 60% glasnosti naprave in to ne več kot 60 minut… Že samo omejevanje kliče po odporu, prelisičenju in ignoriranju. S samimi slušalkami ni popolnoma nič narobe in to ne glede na proizvajalca! Problematično je le prehudo izpostavljanje glasnostim nad 70 dB, ki trajajo več kot eno uro. Kako hude so nepovratne posledice pretiravanja z glasnostjo glasbe, je prikazano tudi v filmu It’s All Gone by Pete Tong. Kot nekdanji DJ, kot nekdo, kateremu so se od bujnega ozvočenja v prtljažniku tresle registrske tablice, lahko priznam, da sem se šele ob ogledu tega filma lahko poistovetil in začel drugače ravnati pri poslušanju glasbe. V isti sapi tudi priznavam, kako sem moral imeti Senheiserjeve HD-25 slušalke in niti slučajno ne Beringherjeve ali kakšne druge, ki jih svetovna elita DJ-ev ni nosila. Če že sam nisem bil del te elite, sem skušal vsaj zgledati tako.

Malo pred koncem svoje kariere, ko je ta bila na najvišji točki, sem delil mešalno mizo s kar nekaj zvezdniškimi DJ-ji te svetovne elite in šele takrat sem začel ugotavljati, po čem izstopajo ti profesionalci, ki z enim dvournim nastopom zaslužijo od 10.000 € dalje. Ne, to niso slušalke, to je tisto, kar smo videli šele potem, ko je DJ snel slušalke: Aktivna zaščita sluha! Profesionalni čepki po meri z nekimi rdečimi in modrimi »pikicami« za katere sem kasneje ugotovil, da so to aktivni filtri, ki nastopajočim omogočajo redno nastopanje in izpostavljanje močnim glasnostim brez večjega tveganja poškodb sluha.

Danes imam po vsem napisanem na svoje začudenje sluh v mejah normale, nekaj, česar res nisem pričakoval ob prvi meritvi po končani karieri DJ-a. Morda sem dovolj zgodaj pogledal zgoraj omenjeni film, ki me je pošteno zamislil nad svojim ravnanjem in uvedel spremembo v meni, morda je le stvar genetike, kdo bi vedel…

Včasih je za spremembo potrebno veliko odrekanja, včasih je dovolj le beseda ali izkušnja. V posnemanju in prirejanju Zmelkoow-a pa za konec pisanja ponujam moder nasvet in plava navodila:

»Smisel življenja je ležanje v travi,

Pravilo 60/60 s slušalkami na glavi,

Visenje v mreži med dvemi drevesi,

slalom v ravnini z zarjavelimi kolesi…«

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Virtualni-obisk-AUDIO-BM-slusni-center-slusni-aparati-zascita-sluha-cepki-svetovanje-test-sluha-ADG-avdiogram

VIRTUALNI OBISK AUDIO BM SLUŠNEGA CENTRA

Želite obiskati AUDIO BM slušne centre malo drugače? Vabljeni na virtualni obisk. Sprehodite se po naših prostorih in jih spoznajte. Tako se boste ob pravem obisku pri nas počutili še bolj domače.

Kar je najpomembnejše pa je, da vas bodo ob osebnem obisku sprejeli prijazni in usposobljeni slušni akustiki, ki vam bodo radi pomagali na poti do boljšega sluha.

Za pričetek virtualnega obiska kliknite na spodnjo sliko in sledite napotkom na zaslonu. Da bo bolj zabavno ne pozabite vklopiti zvoka.

Virtualni-obisk-AUDIO-BM-slusni-center-slusni-aparati-zascita-sluha-cepki-svetovanje-test-sluha-ADG-avdiogram

Rezervirajte si termin za osebni obisk >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

NAJSTAREJŠI ”ZVOČNI ALARMNI SISTEM” NA SVETU – UGUISUBARI

Japonska kultura se je skozi stoletja razvijala na samotnem otočju, daleč od drugih dežel in kultur. Poleg svojih tradicionalnih običajev so razvili tudi zanimive tehnike, med katere lahko prištejemo t.i. prvi ”zvočni alarmni sistem” oz. zvočno opozorilo, ki je najavljalo neželenega gosta v hiši. Tak sistem je bil največkrat zasnovan v velikih budističnih templjih.

Lesena tla so sestavljena iz nosilne pod konstrukcije, na katero so na zgornji strani položene deske. Deske so na spodnji strani povezane s spojkami, skozi katere so v konstrukcijo zabiti žičniki. Ko se deska zaradi teže na zgornji strani obremeni, se spojka ob tem rahlo premakne in drgnjenje le te ob žičnike povzroča cvileči zvok.

Večja kot je obremenitev, višja je frekvenca zvoka, ki ob tem nastane. To je pomenilo, da so nevedneži, ki so se hoteli s hojo po prstih znebiti zvoka, povzročali še višje frekvence in s tem še bolj pripomogli k razkritju samih sebe.

Kako se sliši, ko hodimo po takšnih tleh? Ne pozabite vključiti zvoka.


Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zvoki-potresov-audio-bm-slusni-aparati-zanimivosti-o-sluhu-slusnih-aparatih-svetovanje

ZVOKI POTRESOV

Manj znano je dejstvo, da je poleg neposrednega učinka tresenja tal ob potresu stranski učinek tudi zvok, ki ob tem nastane. Gre za nizkofrekvenčne zvoke, podobne bobnenju, ki jih slišimo ob šibkih potresih, če se ob tem nahajamo na prostem in v bližini nadžarišča potresa. Ti zvočni pojavi so neprijetni, vendar gre za naraven pojav, ki je prisoten ob številnih potresih. Kadar je poslušalec na prostem in zasliši tak zvok zaradi potresa, istočasno zazna tudi tresenje tal. Ker je hitrost potovanja potresnih valov v zemlji nekajkrat večja od hitrosti zraka, poslušalec najprej občuti tresenje in zvok, ki pride šele z zamikom, preprosto presliši oz. ne daje toliko pozornosti nanj.

Izvor zvoka ob potresu so potresni valovi. Kakšen je nizkofrekvenčni zvok pri potresu, je odvisno od nihanja tal na lokaciji poslušalca. Na to pa vpliva več dejavnikov, med katerimi je eden pomembnejših oddaljenost poslušalca od žarišča potresa. Dlje kot je poslušalec stran, manj zvoka bo slišal. Nihanje tal pa je odvisno tudi od lastnosti sestave tal. Zvok pri potresu je torej zanimiv, nenevaren naravni pojav, ki pa med poslušalci, predvsem zaradi nepričakovanosti lahko povzroči nelagodje. Sami dogodki pa so preredki, da bi lahko dobili več izkušenj.

Povzeto po: Izidor Tasič – Zvoki potresov, UJMA, št.31, 2017.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Preboj-zvocni-zid-hitrost-sirjenja-zvoka-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-zascita

HITROST ŠIRJENJA ZVOKA

Vsakodnevno se srečujemo s pojavom širjenja zvoka in posledično s hitrostjo le tega. Ste se kdaj vprašali, zakaj sireno bližajočega se reševalnega vozila slišimo z višjo frekvenco, kot potem, ko se od nas oddaljuje? Naj spomnimo še na primer, ko v vetrovnem vremenu slišimo oddaljen zvok bliže, kot je v resnici, če veter piha proti nam. Spoznajmo nekaj zakonitosti o hitrosti širjenja zvoka.

Hitrost zvoka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno valovanje vzdolžno širi skozi medij oz. sredstvo. Če tega sredstva ni (npr. vakum – vakuum), se zvok ne more širiti. Primer je vesolje, kjer bi lahko kričali na vso moč, vendar nas poslušalec, četudi bi stal poleg nas, ne bi slišal.

Mediji oz. sredstva, skozi katere se giblje zvok, so lahko zelo različna. Za vse pa je skupno to, da hitrost zvoka določata njihova gostota in stisljivost. Na splošno pa delimo hitrosti širjenja zvoka v trdninah (npr. kovina), kapljevinah (npr. voda) in plinih (npr. zrak).

Najbolj splošen in vsakdanji pojav je širjenje zvoka v zraku. Že vsaj od zgodnjega 17. stoletja dalje je znanstvenikom poznana hitrost zvoka v zraku. Ta znaša v suhem zraku pri dvajsetih stopinjah celzija 343 metrov na sekundo (to je približno 10-krat hitreje kot se peljemo po avtocesti).

SREDSTVOHITROST ZVOKA PRI SOBNI TEMPERATURI (m/s)
železo5950
steklo5300
les4500
beton3100
svinec2160
voda1497
zrak343
guma50
Hitrost zvoka v različnih medijih

Kolikšne so hitrosti v drugih sredstvih, je razvidno iz zgornje tabele. Ljudje smo že od nekdaj željni presegati naravne zakone in meje vsakdanjega. Tako je 14. 10.  1947 uspelo ameriškemu pilotu Chucku Yeagerju z letalom na reaktivni pogon prvič prehiteti hitrost zvoka v zraku. Letalu je na nadmorski višini 13.7 km prvič v zgodovini človeštva uspelo prebiti hitrost zvoka. Preboj zvočne hitrosti se imenuje tudi preboj zvočnega zidu. Naslovna slika prikazuje trenutek preboja zvočnega zidu.


Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 7 8 9 10

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1604 ocen
×
js_loader