Usesni-vlozhek-oliva-slusni-aparat-unitron-sonic-audio-bm-slusni-centri

DEL SLUŠNE REŠITVE, V KATERI NI NITI ENEGA ČIPA

20 Sep 2026 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Novosti, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

Današnji slušni aparati vsebujejo mikrofone, zmogljive procesorje, sisteme za zmanjševanje hrupa, usmerjene mikrofone in številne druge napredne funkcije. Toda eden od pomembnih delov celotne slušne rešitve nima baterije, procesorja niti ene same elektronske komponente.

To je ušesni vložek.

Na prvi pogled je njegova naloga preprosta: poskrbeti za udobno in stabilno namestitev v ušesu. V resnici pa je ušesni vložek tudi pomemben del akustične poti. Njegova oblika, tesnjenje in prezračevanje vplivajo na to, kako zvok iz slušnega aparata dejansko pride do bobniča. Včasih lahko nekaj milimetrov naredi večjo razliko, kot bi pričakovali.

ISTI SLUŠNI APARAT, DRUGAČEN REZULTAT

Slušni aparat lahko v programski opremi nastavimo zelo natančno, vendar zvok na poti do bobniča ne potuje skozi laboratorijsko vedno enako cev. Potuje skozi človeški sluhovod, ki je pri vsaki osebi drugačen.

Sluhovodi se med ljudmi razlikujejo po obliki, dolžini in prostornini. Razlikuje se tudi, kako in na katerem mestu ušesni vložek tesni ter koliko odprta ostane akustična povezava z okolico. Ušesni vložek zato ni samo mehanski del, ki drži sistem na mestu, ampak del akustične povezave med slušnim aparatom in ušesom.

Kako pomembno je to, lepo pokaže raziskava, objavljena leta 2025 v strokovni reviji Trends in Hearing. Raziskovalci so pri 123 izkušenih uporabnikih slušnih aparatov v Nemčiji in na Japonskem preverjali, zakaj imajo posamezniki različno korist od kombinacije usmerjenih mikrofonov in sistema za zmanjševanje hrupa pri razumevanju govora v hrupnem okolju.

Med preučevanimi dejavniki je bila prav stopnja zaprtosti akustične povezave v sluhovodu najmočneje povezana s koristjo teh funkcij. Povezava z avdiogramom in rezultatom testa ACT je bila šibkejša, starost pa s koristjo v tej raziskavi ni bila povezana. Avtorji ocenjujejo, da je bil rezultat najverjetneje predvsem posledica delovanja usmerjenih mikrofonov.

KO DEL ZVOKA OBIDE SLUŠNI APARAT

Predstavljajmo si slušni aparat, ki zazna govor pred uporabnikom in hrup iz drugih smeri. Usmerjeni mikrofoni pomagajo poudariti zvok iz želene smeri, sistem za zmanjševanje hrupa pa dodatno obdela vhodni signal.

Pri zelo odprti prilagoditvi lahko del zvoka iz okolice v sluhovod pride neposredno – mimo mikrofonov in procesorja slušnega aparata. Do bobniča tako ne pride samo obdelani zvok, ampak tudi neposreden zvok iz okolice. Bolj kot je ta neposredni zvok prisoten, manj vpliva ima slušni aparat na celoten zvok, ki ga uporabnik na koncu sliši.

Odprtost akustične povezave vpliva tudi v nasprotno smer. Del ojačanega zvoka iz slušnega aparata lahko iz sluhovoda uhaja, kar je posebej pomembno pri nižjih frekvencah. Če uporabnik potrebuje več ojačenja, lahko preveč odprta prilagoditev omeji, koliko ojačenja lahko dejansko dosežemo. Poveča se lahko tudi možnost povratne akustične zanke, ki jo uporabnik običajno zazna kot piskanje slušnega aparata.

ZAKAJ POTEM SLUHOVODA PREPROSTO NE ZAPREMO?

Tudi popolnoma zaprta prilagoditev ima lahko neželene posledice. Ko govorimo, se del nizkofrekvenčne energije lastnega glasu preko kosti in mehkih tkiv prenese v sluhovod. Če je ta dovolj odprt, lahko del energije uide. Če ga zapremo, se je več zadrži v njem.

Posledica je lahko okluzijski učinek: lasten glas postane nenaravno glasen, votel ali bobneč. Nekateri uporabniki občutek opisujejo, kot da bi govorili v sodu. Prav zato ima lahko po meri izdelan ušesni vložek prehod za ventilacijo.

Raziskovalci iz Lübecka so primerjali šest različnih izvedb individualno izdelanih ušesnih vložkov z različnim prezračevanjem. Ugotovili so, da je za okluzijski učinek in akustično povezavo zelo pomembna akustična masa prehoda za ventilacijo, na katero med drugim vplivata njegova dolžina in premer. Pomembna sta tudi oblika vložka in mesto v sluhovodu, kjer vložek tesni.

Zato ni pomembno samo, ali ima ušesni vložek prehod za ventilacijo in koliko milimetrov meri njegov premer. Pomembno je, kako je celoten vložek izdelan in kako se prilega konkretnemu ušesu. To je akustika v nekaj milimetrih prostora.

BOLJ ODPRTO ALI BOLJ ZAPRTO?

Univerzalnega odgovora ni. Bolj odprta prilagoditev lahko zmanjša občutek zaprtosti in okluzijski učinek ter omogoči bolj naravno zaznavanje lastnega glasu. Bolj zaprta prilagoditev lahko omogoči več uporabnega ojačenja, zmanjša uhajanje zvoka in slušnemu aparatu omogoči večji vpliv na zvok, ki pride do bobniča.

Naloga slušnega akustika je zato poiskati ustrezno ravnovesje glede na izgubo sluha, potrebno ojačenje, obliko sluhovoda, možnost nastanka povratne akustične zanke, udobje, zaznavanje lastnega glasu in poslušalne potrebe uporabnika.

PO MERI NE POMENI SAMO, DA SE PRILEGA

Pri po meri izdelanem ušesnem vložku besede »po meri« ne pomenijo samo tega, da njegova oblika sledi ušesnemu odtisu uporabnika. Prilagajamo lahko tudi njegove akustične lastnosti.

V AUDIO BM pri izdelavi ušesnih vložkov uporabljamo 3D skeniranje ušesnih odtisov, digitalno modeliranje in 3D tisk. Pri računalniškem modeliranju določimo obliko vložka, njegove akustične lastnosti in prezračevanje. Zato lahko že navidezno majhna sprememba vložka vpliva na končni zvok, občutek v ušesu in delovanje slušnega aparata.

Individualen pristop pa ni omejen samo na ušesne vložke, izdelane po odtisu. Za vsakega uporabnika posebej skrbno izberemo tudi ušesne vložke v obliki kupol. Kupole so sicer že vnaprej izdelane v različnih velikostih in oblikah, vendar prava izbira še zdaleč ni samoumevna.

Na voljo je pravo bogastvo različnih izvedb – od zelo odprtih kupol, ki sluhovoda skoraj ne zapirajo, do bolj zaprtih in dvojnih izvedb, ki omogočajo večje tesnjenje. Razlikujejo se tudi po velikosti, obliki, načinu prezračevanja, stabilnosti v sluhovodu in drugih konstrukcijskih podrobnostih.

Izbira kupole zato ni odvisna samo od tega, katera uporabniku fizično ustreza. Upoštevamo obliko in velikost sluhovoda, vrsto in stopnjo izgube sluha, potrebno ojačenje posameznih frekvenc, izbrani slušni aparat oziroma zvočnik ter občutek pri nošenju.

Tudi razlika med dvema na videz zelo podobnima kupolama je lahko pri poslušanju precejšnja. Sprememba velikosti ali izvedbe kupole spremeni akustične razmere v sluhovodu, s tem pa tudi način, kako uporabnik zaznava zvok slušnega aparata.

Zato pri izbiri ne iščemo zgolj kupole, ki »gre v uho«, temveč takšno, ki skupaj s slušnim aparatom tvori čim bolj ustrezno celoto. Prava izbira je ravnovesje med akustičnimi zahtevami, udobjem, stabilnostjo in potrebami posameznega uporabnika.

KAKO VEMO, KAJ SE DEJANSKO DOGAJA V UŠESU?

Programska oprema lahko predvidi, kako naj bi slušni aparat deloval, vendar ima vsak sluhovod svoje akustične lastnosti. Z meritvami v realnem ušesu (REM) lahko objektivno preverimo, kako slušni aparat dejansko deluje v posameznikovem sluhovodu, in njegovo nastavitev po potrebi natančneje prilagodimo.

REM ne meri, kako uporabnik zvok subjektivno doživlja. Zato meritve dopolnimo s pogovorom o njegovih izkušnjah in potrebah. Dober rezultat nastane s povezovanjem meritev, strokovnega znanja in uporabnikove dejanske izkušnje.

Ponosni smo na dejstvo, da v vseh AUDIO BM slušnih centrih pri prilagajanju slušnih aparatov izvajamo tudi meritve REM.

POGOSTA VPRAŠANJA

Zakaj je izbira ušesnega vložka zelo pomembna?

Vsak od nas ima unikaten sluh in sluhovod. Z individualno izbiro ušesnega vložka poskrbimo za optimalno akustično rešitev, udobje in stabilnost.

Ali je popolnoma zaprt ušesni vložek vedno najboljša rešitev?

Ne. Bolj zaprta prilagoditev lahko omogoči več ojačenja in boljši nadzor nad obdelanim zvokom, lahko pa poveča občutek zaprtosti in spremeni zaznavanje lastnega glasu.

Ali lahko nekaj milimetrov pri prezračevanju res spremeni zvok?

Da. Raziskave kažejo, da dimenzije prehoda za ventilacijo in mesto tesnjenja ušesnega vložka vplivajo na občutek zaprtosti in akustično povratno povezavo med slušnim aparatom in ušesnim vložkom.

MAJHEN DEL, KI GA NE SMEMO PODCENJEVATI

Ko govorimo o razvoju slušnih aparatov, običajno omenjamo nove procesorje, mikrofone in algoritme. Toda na zadnjem delu poti proti bobniču digitalna tehnologija ponovno postane akustika.

Prav tam lahko optimalen ušesni vložek pomembno vpliva na to, koliko zmogljivosti slušnega aparata bomo v konkretnem ušesu dejansko lahko izkoristili.

Ušesni vložek zato ni samo kos materiala, ki poskrbi, da vse ostane na svojem mestu. Je pomemben del celotne slušne rešitve.

V AUDIO BM slušnih centrih zagotavljamo vse vrste ušesnih vložkov. Izkušeni slušni akustiki bodo glede na vaš sluh, obliko sluhovoda, izbrani slušni aparat in vaše želje poiskali rešitev, ki bo zagotavljala čim boljše ravnovesje med kakovostjo zvoka, udobjem in stabilnostjo.

Ker je lahko tudi na videz majhna razlika v obliki, tesnjenju ali prezračevanju zelo pomembna, izbire ušesnega vložka ne prepuščamo naključju. Prava kombinacija slušnega aparata in ušesnega vložka je namreč eden od ključev do tega, da lahko uporabnik čim bolje izkoristi možnosti sodobne tehnologije v slušnih aparatih.

Matic-Bele-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-Novo-mesto
Matic Bele
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Novo mesto

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Umetna-inteligenca-v-slusnih-aparatih-AI-AUDIO-BM-UNITRON-SONOVA-hearing-aids

UMETNA INTELIGENCA (AI) V SLUŠNIH APARATIH: KAKO POMAGA RAZUMETI GOVOR V HRUPU

9 Sep 2026 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Novosti, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Tehnični pripomočki, Zanimivosti

Manj hrupa, več pogovora: kaj danes zmore umetna inteligenca (AI) v slušnih aparatih?

Družinsko kosilo, polna restavracija, sestanek, vožnja z avtomobilom ali druženje, pri katerem govori več ljudi hkrati. Prav v takšnih situacijah ljudje z izgubo sluha pogosto povedo, da zvok sicer slišijo, vendar govoru težko sledijo.

Dolga leta so slušni aparati zahtevne zvočne situacije reševali predvsem s samodejnim prepoznavanjem okolja, usmerjenimi mikrofoni in zmanjševanjem hrupa. Najnovejša generacija naprav pa uporablja tudi globoke nevronske mreže oziroma DNN – vrsto umetne inteligence, ki lahko naredi še en pomemben korak: iz zvočne mešanice poskuša ločiti govor od hrupa.

Cilj ni popolna tišina. Cilj je, da uporabnik pogovoru sledi lažje, z manj napora in z večjo možnostjo vključevanja.

AI v slušnem aparatu ni ena sama funkcija

Izraz »umetna inteligenca« se danes uporablja zelo široko. V slušnih aparatih lahko pomeni več različnih stvari, zato ni vsaka funkcija z oznako AI enaka.

Sistem lahko na primer:

  • prepozna, ali je uporabnik v tihem prostoru, prometu, restavraciji ali okolju z glasbo;
  • samodejno izbere primeren program;
  • prilagodi delovanje mikrofonov;
  • zmanjša določene vrste motečega hrupa;
  • uporabniku v aplikaciji predlaga primernejšo nastavitev;
  • z globoko nevronsko mrežo ločuje vzorce govora od vzorcev hrupa.

Pomembna je predvsem razlika med prepoznavanjem okolja, klasičnim zmanjševanjem hrupa in DNN-ločevanjem govora od hrupa.

Prepoznavanje okolja slušnemu aparatu pove, v kakšni situaciji se uporabnik nahaja. Klasični algoritmi nato zmanjšujejo določene vrste hrupa ali usmerijo mikrofone proti sogovorniku. DNN pa je naučen, da v kompleksnem zvočnem prizoru prepoznava značilnosti govora in jih razlikuje od hrupa.

Preprosto povedano: aparat ne poskuša samo utišati vsega v okolici. Poskuša bolje ugotoviti, kateri deli zvoka so govor in kateri niso.

Kako umetna inteligenca ločuje govor od hrupa?

Za uporabnika se vse zgodi skoraj neopazno in v realnem času.

Mikrofoni najprej zajamejo celoten zvok v prostoru: glas sogovornika, pogovor pri sosednji mizi, ropot posode, glasbo, promet ali druge zvoke. Sistem nato zvočni signal pretvori v nekakšen zemljevid frekvenc in časa, ki mu pravimo spektrogram.

Globoka nevronska mreža ta zemljevid analizira in oceni, kateri deli najverjetneje vsebujejo govor ter kateri vsebujejo hrup. Na tej osnovi ustvari masko, ki ohrani več govornega signala in zmanjša neželene dele zvočne slike. Očiščeni signal se nato ponovno pretvori v zvok, ki ga uporabnik zasliši skozi slušni aparat.

Vse to mora potekati brez zaznavnega zamika. Že majhen časovni zamik med zvokom iz okolja in obdelanim zvokom bi lahko povzročil nenaravno poslušanje. Obenem je slušni aparat zelo majhna naprava z omejeno baterijo, zato mora biti nevronska mreža dovolj zmogljiva, vendar tudi izjemno energijsko učinkovita. Zaradi tega najnaprednejše rešitve uporabljajo posebej prilagojeno strojno opremo oziroma namenski čip.

Govor ni vedno samo pred nami

Klasična usmerjenost mikrofonov je zelo koristna, kadar sogovornik sedi neposredno pred uporabnikom. Resnično življenje pa pogosto ni tako preprosto.

Pri družinskem kosilu lahko ena oseba govori z leve, druga z desne, tretja pa z druge strani mize. V restavraciji se sogovorniki premikajo, se obračajo in govorijo iz različnih smeri. Če slušni aparat posluša predvsem naprej, lahko uporabnik izgubi del pogovora, ki prihaja od strani ali od zadaj.

V slušnem aparatu Unitron Moxi S-RX je sistem SoundSonic 360. Njegov namen je ločevanje govora in hrupa iz širšega zvočnega prostora, ne samo neposredno pred uporabnikom. DNN-obdelavo izvaja ločen procesor, medtem ko glavni čip še naprej skrbi za običajno obdelavo zvoka, povezljivost in druge funkcije.

To ne pomeni, da bo uporabnik vedno popolnoma razumel vsakega govorca v prostoru. Pomeni pa, da ima sistem več možnosti pomagati tudi takrat, ko pomemben glas ne prihaja samo iz ene smeri.

Manj napora ob poslušanju

Pri izgubi sluha težava ni le v tem, da je govor pretiho. Možgani morajo pogosto vložiti veliko več napora, da iz nepopolnega zvočnega signala sestavijo pomen.

Uporabnik lahko zato pogovoru nekaj časa še sledi, vendar se hitreje utrudi. Lahko začne ugibati, kaj je bilo povedano, prosi za ponavljanje ali pa se iz pogovora postopoma umakne.

Kadar umetna inteligenca uspešno izboljša razmerje med govorom in hrupom, uporabnik ne zazna nujno samo »glasnejšega« govora. Pomembnejši občutek je lahko:

  • da stavkom lažje sledi;
  • da potrebuje manj koncentracije;
  • da se lažje vključi v pogovor;
  • da lahko v družbi ostane dejaven dlje časa.

AI se lahko vključi samodejno

Umetna inteligenca ne rabi delovati z največjo močjo ves čas. V mirnem prostoru bi bila intenzivna obdelava nepotrebna, poleg tega pa bi hitreje porabljala baterijo.

Zato slušni aparat najprej analizira okolje. Ko zazna dovolj zahtevno kombinacijo govora in hrupa, lahko samodejno vključi naprednejšo DNN-obdelavo. Ko takšna pomoč ni potrebna, sistem uporablja druge, energijsko manj zahtevne načine obdelave.

To je pomembno za uporabnika, saj mu ni treba ob vsakem vstopu v restavracijo ali na sestanek ročno iskati novega programa. Avtomatski program lahko večino odločitev opravi sam.

Ročni programi so kljub temu še vedno koristni. Uporabnik lahko na primer izbere močnejši poudarek na govoru ali večje zmanjševanje hrupa, kadar je udobje pomembnejše od razumevanja pogovora. Pri daljši uporabi zahtevnejših ročnih programov pa je treba računati na večjo porabo baterije.

Slušni aparat se lahko prilagaja tudi preko aplikacije

AI ni omejen samo na obdelavo zvoka v aparatu. Povezan je lahko tudi z aplikacijo na telefonu.

Uporabnik lahko glede na model in izbrano nastavitev:

  • prilagodi moč filtra hrupa;
  • izbere dodatni govorni ali hrupni program;
  • oceni svojo izkušnjo v določeni situaciji;
  • prejme nasvet za rešitev pogoste težave;
  • na daljavo prejme prilagoditev, ki jo pripravi slušni akustik.

Funkcija Coach lahko uporabnika usmerja pri uporabi, Remote Fine-Tuning pa omogoča določene prilagoditve na daljavo, kadar obisk slušnega centra ni potreben ali je otežen.

Kljub temu aplikacija ni namenjena temu, da bi uporabnik sam postal svoj slušni akustik. Njena naloga je olajšati vsakodnevno uporabo in omogočiti več osebnega nadzora nad že strokovno prilagojeno rešitvijo.

Česa AI v slušnih aparatih ne zmore?

Umetna inteligenca je pomemben napredek, vendar ni čudežna rešitev.

Ne more popolnoma odstraniti vsega hrupa. Ne more zagotoviti enakega rezultata v vsakem prostoru. Prav tako ne more premagati vseh fizikalnih omejitev, povezanih z veliko razdaljo, odmevom ali zelo slabim razmerjem med govorom in hrupom.

Če sogovornik govori daleč stran, lahko tudi najnaprednejši slušni aparat prejme premalo kakovostnega govornega signala. V takšnih primerih so še vedno pomembni sistemi, kot so oddaljeni mikrofon, TV Connector ali Roger. Ti glas sogovornika zajamejo bliže njegovim ustom in ga neposredno prenesejo v slušni aparat.

Ne moremo obljubiti, da bo AI odstranil ves hrup, deloval enako na vsaki razdalji ali odpravil potrebo po pravilni nastavitvi in dodatkih, zagotavljamo pa lahko znatno izboljšanje v zahtevnih zvočnih okoljih.

Brez pravilne prilagoditve tudi najboljši AI ne pokaže vsega

Enaka tehnologija lahko pri dveh uporabnikih deluje različno. Na rezultat vplivajo:

  • vrsta in stopnja izgube sluha;
  • izbira kupole ali individualnega ušesnega vložka;
  • odprtost oziroma zaprtost akustične prilagoditve;
  • pravilna izbira programa;
  • način uporabe slušnega aparata;
  • pričakovanja uporabnika;
  • okolja, v katerih se najpogosteje nahaja.

Zelo odprta prilagoditev je lahko udobna in primerna za določene izgube sluha, vendar lahko zmanjša zaznavni učinek smernosti in DNN-obdelave. Zato programska nastavitev, dejanska akustična prilagoditev in potrebe uporabnika ne smejo biti obravnavane ločeno.

Najboljši rezultat tako ne nastane samo zaradi kakovostnega čipa ali algoritma. Nastane, ko se napredna tehnologija združi s strokovno meritvijo, pravilno prilagoditvijo, dobro razlago in preverjanjem v resničnem življenju.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Umetna inteligenca v slušnih aparatih bi se v prihodnje lahko razvijala v več smereh.

Med njimi so:

  • izbira glasu, ki mu želi uporabnik slediti;
  • prepoznavanje posameznih govorcev;
  • razumevanje uporabnikove poslušne namere;
  • prilagajanje glede na vsebino pogovora;
  • prevajanje jezika v realnem času;
  • še tesnejše povezovanje z drugimi digitalnimi storitvami.

Posebej zanimiva je ideja, da slušni aparat ne bi prepoznal samo prisotnosti govora, temveč tudi to, koga želi uporabnik v določenem trenutku poslušati.

Tehnologija je sredstvo, pogovor pa cilj

Ljudje praviloma ne iščejo umetne inteligence, procesorja ali nevronske mreže. Želijo bolje razumeti partnerja, vnuke, prijatelje in sodelavce. Želijo se v restavraciji manj naprezati, lažje spremljati sestanek in se ponovno vključiti v dejavnosti, ki so se jim zaradi težav s sluhom začeli izogibati.

Zato pri izbiri slušnega aparata ni najpomembnejše vprašanje, koliko funkcij uporablja AI. Pomembnejše je, ali te funkcije pomagajo v situacijah, ki so za posameznika resnično pomembne.

Najboljši način za oceno je strokovno svetovanje, pravilna prilagoditev in preizkus v vsakdanjem okolju. Šele tam se pokaže, ali uporabnik pogovoru sledi lažje, se manj napreza in v njem bolj samozavestno sodeluje.

Umetna inteligenca ni cilj slušnega aparata. Njena prava vrednost je v tem, da ljudem pomaga ostati del pogovora.

Vabljeni v AUDIO BM slušne centre, kjer je najnovejša tehnologija za vaš boljši sluh v rokah izkušenih slušnih akustikov.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

KO GLASBA ZVENI RAZGLAŠENO, ČEPRAV NI: PAUL GILBERT O IZGUBI SLUHA

23 Avg 2026 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti, Zaščita sluha

Paul Gilbert je eden najbolj prepoznavnih kitarskih virtuozov svoje generacije. Zaslovel je s skupinama Racer X in Mr. Big, desetletja pa je preživel ob električnih kitarah, glasnih ojačevalcih, vajah in koncertnih odrih. Danes odkrito govori tudi o manj prijetni plati takšne glasbene kariere – izgubi sluha in tinitusu.

Ko se glasnost na odru dovolj poveča, se mu namreč zgodi nekaj, kar je za glasbenika skoraj nepredstavljivo: glasba mu začne zveneti razglašeno, čeprav instrumenti v resnici niso razglašeni.

Fotografija: Frank Schwichtenberg / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0

»Ko stvari dosežejo določeno glasnost, mi vse zveni razglašeno.«

Gilbert je pojasnil, da je občutek lahko tako izrazit, da med nastopom misli, da je skupina povsem iz intonacije. Ko vpraša ljudi v občinstvu, mu povedo, da je zvok dober. Ko pozneje pogleda posnetek istega koncerta, tudi sam sliši, da je bilo z uglašenostjo vse v redu. Težava torej ni v kitari ali bendu, temveč v načinu, kako njegov slušni sistem pri veliki glasnosti zaznava zvok.

IZGUBA SLUHA NI SAMO »TIŠJI ZVOK«

Gilbert že več kot desetletje živi s tinitusom in izrazitejšo izgubo sluha v visokih frekvencah. Njegova izkušnja zelo dobro pokaže, da izguba sluha ne pomeni nujno le tega, da določene zvoke slišimo tišje.

Pri okvari sluha se lahko spremenijo tudi jasnost, barva in natančnost zaznavanja zvoka. V strokovni literaturi se pri glasbenikih poleg izgube sluha in tinitusa omenjata tudi hiperakuzija oziroma povečana občutljivost na zvoke ter diplakusis – pojav, pri katerem se lahko isti ton zazna z različno višino. Gilbertovega konkretnega pojava iz intervjuja seveda ni mogoče diagnosticirati na daljavo, je pa njegov opis dober primer, kako kompleksno je lahko spremenjeno zaznavanje glasbe.

Kako pogosto imajo profesionalni glasbeniki težave s sluhom?

Sistematični pregled 41 raziskav, ki je zajel 4.618 profesionalnih glasbenikov, je ugotovil izgubo sluha pri 38,6 % vključenih glasbenikov. Tinitus je bil najpogostejši dodatni avdiološki simptom, sledila sta hiperakuzija in diplakusis. Pri pop in rock glasbenikih je bil delež izgube sluha še višji kot pri klasičnih glasbenikih.

ZAKAJ SO GLASBENIKI POSEBEJ IZPOSTAVLJENI?

Pri glasbenikih težava običajno ni en sam koncert. Pomembna je skupna izpostavljenost skozi leta:

  • vaje,
  • nastopi,
  • odrski monitorji,
  • bobni,
  • kitarski ojačevalci,
  • studijsko delo in
  • poslušanje glasbe.

    Tudi zvok, ki nam je prijeten, je lahko za sluh preglasen, če je dovolj intenziven in traja dovolj dolgo.

Na spremembe je smiselno postati pozoren, če se po vajah ali koncertih ponavljajo:

  • piskanje ali šumenje v ušesih (tinitus),
  • občutek pridušenega ali »zamašenega« sluha,
  • neobičajna občutljivost na glasne zvoke,
  • občutek, da določeni toni, akordi ali instrumenti zvenijo drugače kot prej,
  • težje razumevanje govora v hrupnem okolju.

ZAŠČITA SLUHA, KI OHRANI GLASBO

Za glasbenika zaščita sluha ne sme pomeniti, da je zvok samo močno zadušen in neuporaben. Zato so za glasbo namenjeni čepki z ustreznimi filtri, ki zmanjšajo raven zvoka bolj uravnoteženo po frekvenčnem območju. Tako je mogoče zmanjšati obremenitev sluha in hkrati ohraniti bolj naraven občutek za glasbo, govor in ostale člane skupine.

Pri pogosti uporabi so najboljša možnost čepki po meri. Ker so izdelani po odtisu ušesa, se dobro prilegajo in so primerni za daljše vaje, koncerte ali delo v glasnem okolju. Pomembno pa je predvsem, da zaščito uporabljamo pravočasno – preden se pojavijo trajne težave.

POGOSTA VPRAŠANJA

Ali lahko glasna glasba trajno poškoduje sluh?

Da. Tveganje je odvisno predvsem od glasnosti in trajanja izpostavljenosti. Ponavljajoča izpostavljenost visokim ravnem zvoka lahko povzroči trajne spremembe sluha in tinitus.

Ali čepki za glasbenike pokvarijo zvok?

Klasični čepki lahko zvok občutno obarvajo, glasbeni filtri pa so zasnovani tako, da zmanjšajo glasnost bolj enakomerno in ohranijo bolj naravno zaznavanje glasbe.

Je piskanje po koncertu opozorilni znak?

Piskanje ali začasno pridušen sluh po glasnem dogodku pomeni, da je bil slušni sistem močno obremenjen. Če se težave ponavljajo, trajajo dlje ali opazite spremembo sluha, je smiselno sluh preveriti.

Gilbertova zgodba je zanimiva prav zato, ker pokaže nekaj, česar na avdiogramu ali v vsakdanjem pogovoru ne opazimo vedno takoj: za glasbenika ni pomembno samo, ali zvok sliši, temveč tudi kako natančno ga sliši.

Če veliko časa preživite na vajah, koncertih ali v drugem glasnem okolju, ne čakajte, da glasba začne zveneti drugače. V AUDIO BM lahko preverimo vaš sluh in svetujemo pri izbiri zaščite, ki je primerna za glasbenike in vaš način uporabe.

Matic Bele

Akustik za slušne aparate, AUDIO BM Novo mesto. Ukvarja se tudi z glasbo in avdio produkcijo, zato področje sluha in zaščite sluha spremlja tako strokovno kot z vidika glasbenika.

VIRI IN DODATNO BRANJE

1. Weller P. “Paul Gilbert reveals the bizarre effect hearing loss has on his live shows.” GuitarPlayer, 29. 6. 2026. https://www.guitarplayer.com/guitarists/paul-gilbert-on-the-benefits-of-his-hearing-loss

2. Di Stadio A. in sod. Hearing Loss, Tinnitus, Hyperacusis, and Diplacusis in Professional Musicians: A Systematic Review. Int J Environ Res Public Health. 2018;15(10):2120. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30261653/

3. AUDIO BM. “Ko vem, da učinkovito ščitim svoj sluh, sem med igranjem bolj sproščen.” 26. 6. 2026. https://www.audiobm.si/ko-vem-da-ucinkovito-scitim-svoj-sluh-sem-med-igranjem-bolj-sproscen/

Matic-Bele-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-Novo-mesto
Matic Bele
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Novo mesto
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Menjava-klasicne-cevke-na-usesnem-vlozku-olivi-audiobm-svetovanje-blog

MAJHNA CEVKA, VELIKA RAZLIKA

14 Avg 2026 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

Zakaj je pri zaušesnem slušnem aparatu redna menjava klasične cevke pomembna za zvok, udobje in zanesljivost

PRAKTIČNO PRAVILO
Klasično cevko zamenjajte najpozneje vsakih 6 mesecev – ali prej, če otrdi, porumeni ali poči.

Ta članek govori o klasični akustični cevki, ki povezuje kljukico pri zaušesnem slušnem aparatu s kotnim nastavkom na ušesnem vložku. Ne nanaša se na tanko cevko, kupolo ali električni vodnik s slušalko pri aparatih RIC, saj imajo ti deli drugačna navodila in intervale menjave.

Cevka ni le povezava med dvema deloma

Klasična cevka je pomemben del akustične poti, varnosti pred izgubo slušnega aparata, udobja pri uporabi ter preprečevanja mehanskih okvar.

Zvok iz slušnega aparata potuje skozi kljukico slušnega aparata, cevko in ušesni vložek do sluhovoda oz. bobniča. Zato tudi stanje cevke vpliva na to, koliko zvoka dejansko pride v sluhovod in kako stabilno je nameščen celoten sistem.

Nova cevka je prožna in gladka. Z uporabo pa je vsak dan izpostavljena telesni toploti, potu, vlagi, ušesnemu maslu, kozmetiki in mehanskemu upogibanju. Sčasoma lahko izgubi elastičnost, porumeni, otrdi, se splošči, poči ali se začne rahljati na stiku s kljukico slušnega aparata in kotnim nastavkom na ušesnem vložku.

KAJ SE LAHKO ZGODI, ČE Z MENJAVO ČAKAMO PREDOLGO?

1. Zvok postane tišji, zadušen ali manj jasen

Otrdela, deformirana ali delno zamašena cevka ne prevaja zvoka tako zanesljivo kot nova. Javni avdiološki službi Cambridge in Worcestershire izrecno opozarjata, da trša cevka zmanjšuje kakovost prenosa zvoka oziroma vpliva na kakovost zvoka.

2. Pojavita se lahko piskanje in nestabilen položaj vložka

Ko cevka otrdi, se ne prilagaja več naravni obliki uhlja. Lahko vleče ušesni vložek iz pravilnega položaja, pritiska za uhljem ali potiska aparat navzven. Če je cevka prekratka, zvita, razcepljena ali ohlapna, se poveča tudi možnost akustičnega povratnega zvoka – piskanja.

3. Večja je možnost nenadne mehanske okvare kljukice slušnega aparata in poškodbe kotnega nastavka na ušesnem vložku

Trda ali razpokana cevka se lahko prelomi ali sname ravno takrat, ko jo uporabnik najbolj potrebuje. Pri odstranjevanju otrdele cevke je lahko potreben večji poteg, zato proizvajalci opozarjajo, naj uporabnik med snemanjem s slušnega aparati drži le za kljukico slušnega aparata in ne obremenjuje ohišja aparata. Pri stari in trdi cevki je večja možnost nenadne mehanske okvare kljukice slušnega aparata in poškodbe kotnega nastavka na ušesnem vložku.

4. Uporaba postane manj udobna

Dolžina in prožnost cevke lahko določata, kako aparat sede za uho in kako stabilno ostane ušesni vložek v sluhovodu. Stara cevka lahko ustvarja pritisk, drgnjenje ali občutek, da aparat vleče. Menjava zato ni le tehnični poseg za boljši zvok, ampak tudi pomemben del udobnega vsakodnevnega nošenja.

Kdaj je cevko treba zamenjati?

Za enostavno in varno rutino priporočamo: cevko preglejte enkrat mesečno in jo preventivno zamenjajte najpozneje vsakih 6 mesecev. Nekateri proizvajalci priporočajo menjavo vsakih 4-6 mesecev, drugi navajajo menjavo vsakih 6 mesecev. Uporabniki z veliko vlage, potenja ali hitrejšim obarvanjem bodo menjavo potrebovali prej.

Ne čakajte na šestmesečni rok, temveč cevko zamenjajte takoj, če opazite katerikoli od naslednjih znakov:

  1. Otrdelost ali izguba prožnosti. Cevka se ne upogiba več zlahka oziroma ne sledi obliki.
  2. Razpoka ali razcep. Takšna cevka lahko odpove brez opozorila.
  3. Porumenelost ali druga sprememba barve. To je eden najpogostejiš vidnih znakov staranja.
  4. Zvitje, sploščenje ali trajna deformacija. Zožena akustična pot vpliva na prehod zvoka.
  5. Ohlapen stik. Cevka izpada s kljukice slušnega aparata ali s kotnega nastavka ušesnega vložka.
  6. Zamašitev z ušesnim maslom, kožnimi delci ali vlago, ki je ni mogoče varno odstraniti.
  7. Sprememba zvoka, piskanje ali slabši položaj aparata, čeprav je delovanje slušnega aparata normalno.
ZAPOMNITE SI
Šest mesecev je zgornja meja, ne razlog za čakanje. Vidna ali tipna obraba vedno pomeni predčasno menjavo.

Enominutni mesečni pregled

  • Poglejte. Ali je cevka še prosojna, brez razpok, sploščenih delov, zamašitve in kapljic vlage?
  • Nežno preverite prožnost. Cevka mora biti prožna, ne trda, krhka ali trajno zvita. Ne stiskajte je močno in je ne vlecite z aparata.
  • Poslušajte in opazujte prileganje. Je zvok nenadoma tišji ali manj jasen? Se pojavlja piskanje? Vložek ostaja pravilno nameščen, aparat pa mirno leži za ušesom?

Čiščenje ne nadomesti menjave

Z rednim čiščenjem odstranimo ušesno maslo, kožne delce in vlago, ne moremo pa povrniti izgubljene prožnosti ali zaceliti mikrorazpok. Če je cevka trda, porumenela, razcepljena ali trajno deformirana, je pravilna rešitev nova cevka.

Navodila za čiščenje se med modeli slušnih aparatov lahko razlikujejo. Nekateri proizvajalci odsvetujejo izpiranje cevke z vodo, ker se lahko v njej zadrži vlaga.  Drugi dopuščajo pranje odklopljenega vložka in cevke z blagim milom ali posebno raztopino za ta namen, če se pred priklopom popolnoma posušita. V AUDIO BM zagotavljamo ustrezna sredstva za čiščenje in sušenje ušesnih vložkov, ter tudi slušnih aparatov.

Zato vedno upoštevajte navodilo za svoj model. Elektronskega dela slušnega aparata nikoli ne močite. Če niste prepričani, naj vam pravilen postopek pokaže slušni akustik.

Kaj pravijo pregledana navodila proizvajalcev?

Proizvajalci časovnega intervala ne navajajo vedno, vendar se pregledana navodila ujemajo v bistvenem: cevko je treba redno pregledovati ter jo zamenjati ob spremembi barve, otrdelosti, razpoki ali drugi poškodbi.

Naj menjavo opravi slušni akustik?

V večini primerov je to najvarnejša izbira. Slušni akustik izbere pravilen premer in vrsto cevke, določi ustrezno dolžino, preveri tesnost na ušesnem kavlju in v vložku ter po menjavi oceni prileganje in zvok. Predolga cevka lahko aparat odmika od ušesa, prekratka pa vleče vložek, povzroča pritisk in spodbuja piskanje.

Samostojna menjava je smiselna le, če vas je strokovnjak tega naučil, imate pravilno cevko in ustrezno orodje. Če je stara cevka zelo trda, je ne odstranjujte na silo. Pri snemanju je treba vedno stabilizirati kljukico slušnega aparata, da se obremenitev ne prenese na ohišje slušnega aparata.

POGOSTA VPRAŠANJA

Cevka je še prosojna. Ali jo moram po šestih mesecih vseeno zamenjati?

Da, kot preventivno pravilo priporočamo menjavo najpozneje na šest mesecev, razen če navodilo za konkretni sistem določa krajši rok. Material se lahko spremeni še preden so poškodbe očitne, uporabnik pa se lahko na počasno slabšanje zvoka neopazno prilagodi.

Je porumenelost samo estetska težava?

Ne. Nekateri proizvajalci jo v pregledanih navodilih izrecno navajajo kot razlog za menjavo, drugi pa kot spremembo, ki jo je treba iskati pri mesečnem pregledu. Porumenelost je zato praktičen opozorilni znak staranja materiala, ne le kozmetična sprememba.

Ali lahko cevko očistim in s tem podaljšam njeno življenjsko dobo?

Čiščenje je pomembno za odstranjevanje oblog in vlage, vendar ne odpravi otrdelosti, razpok ali deformacije. Ko cevka izgubi svoje mehanske lastnosti, je potrebna menjava.

Kaj pa kapljice vode v cevki?

Vlaga lahko oslabi ali prekine prenos zvoka. Odklopljen ušesni vložek in cevko je treba posušiti skladno z navodilom proizvajalca; pogosto pomaga namenska puhalka. Pred ponovnim priklopom morata biti cevka in vložek popolnoma suha. Elektronskega dela aparata ne izpirajte.

Majhen servisni poseg z velikim učinkom

Redna menjava klasične cevke je eden najpreprostejših načinov za ohranjanje stabilnega zvoka, udobnega prileganja in zanesljive uporabe zaušesnega slušnega aparata. Cevko preglejte mesečno, zamenjajte jo najpozneje vsakih šest mesecev in ukrepajte takoj ob otrdelosti, razpoki, porumenelosti, zamašitvi, deformaciji ali spremembi zvoka.

Če se ne spomnite, kdaj je bila cevka nazadnje zamenjana, naj jo ob naslednjem obisku pregleda slušni akustik. Pri tem majhnem a pomembnem opravilu je preventiva hitrejša, prijetnejša od odpravljanja posledic nenadne okvare ali slabše izkušnje.

Menjava kratke klasične cevke je v AUDIO BM brezplačna.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
2026-Mednarodna-poletna-akademija-audio_bm_slusni-akustik-afh-Luebeck

AUDIO BM NA AKADEMIJI ZA SLUŠNE AKUSTIKE V LÜBECKU: ZNANJE ZA ZVOK PO MERI

4 Avg 2026 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Zanimivosti

Od 19. do 25. julija 2026 smo se Olivera, Matic, Matej, Borut in Luca udeležili programa International Summer Academy Basic 2026 na Akademiji za slušne akustike (Academy of Hearing Acoustics – afh) v Lübecku.

Petdnevno izobraževanje je bilo usmerjeno v praktično povezovanje avdiometrije, prilagajanja in servisiranja slušnih aparatov, meritev v realnem ušesu (REM), izdelave ušesnih odtisov ter svetovanja uporabnikom.

OD MERITVE DO PREVERJENE NASTAVITVE

Delo slušnega akustika zahteva razumevanje celotne poti: od pogovora z uporabnikom in meritve sluha do izbire rešitve, objektivnega preverjanja nastavitev ter spremljanja rezultatov. Na akademiji smo zato velik del programa opravili praktično, v manjših skupinah in z opremo, ki jo uporabljamo tudi pri svojem delu.

Pri avdiometriji smo vadili zračno in kostno prevodnost, maskiranje ter razlago rezultatov. Poseben poudarek je bil na meritvah v ušesu (REM), ki pokažejo, kako slušni aparat dejansko deluje v posameznikovem sluhovodu. Ker se ušesa razlikujejo po obliki in akustičnih lastnostih, začetna programska nastavitev ni vedno dovolj. REM omogoča natančnejše prilagajanje, končno odločitev pa vedno dopolnimo s pogovorom o uporabnikovih izkušnjah in potrebah.

SISTEMATIČNO SERVISIRANJE IN AKUSTIČNA POVEZAVA

Pri servisiranju smo utrdili strukturirano iskanje napak. Pred posegom v programske nastavitve je treba preveriti mikrofone, zvočnik, filtre, cevke, napajanje in akustično povezavo. Tak pristop hitreje odkrije pravi vzrok težave in prepreči nepotrebne spremembe.

Praktično delo je zajelo tudi otoskopijo, varen odvzem ušesnega odtisa ter osnove izdelave ušesnih vložkov. Oblika, tesnjenje in prezračevanje vložka vplivajo na udobje, povratno akustično zanko, nizke frekvence in končni zvok, zato morata vložek in nastavitev slušnega aparata delovati kot celota.

CELOSTNA SKRB ZA UPORABNIKA

Ob zaključku smo preizkusili pomožne slušne naprave, med njimi sisteme Roger, ter obravnavali razliko med verifikacijo in validacijo. Prva objektivno preveri, ali je rešitev nastavljena skladno s ciljem, druga pa, ali uporabnik z njo res bolje deluje v vsakdanjem življenju. Kakovostna oskrba se zato ne konča z izročitvijo aparata, ampak vključuje nadaljnje preverjanje, prilagoditve in podporo.

KAJ TO POMENI ZA UPORABNIKE AUDIO BM?

Znanje z Akademije za slušne akustike bomo neposredno vključili v delo v slušnih centrih AUDIO BM:

• natančnejše in bolj individualno prilagajanje slušnih aparatov,

• objektivno preverjanje nastavitev z meritvami REM,

• hitrejše in bolj sistematično odkrivanje tehničnih težav,

• boljše povezovanje meritev z resničnimi slušnimi potrebami uporabnika,

• jasnejše svetovanje o aparatih, ušesnih vložkih in dodatnih slušnih rešitvah.

Iz Lübecka smo se vrnili s certifikati in potrditvijo, da je pri rehabilitaciji sluha pomembna natančnost na vsakem koraku – od avdiograma do zvoka po meri.

POGOSTA VPRAŠANJA

Kaj je meritev REM? REM je objektivna meritev delovanja slušnega aparata v uporabnikovem sluhovodu. Omogoča preverjanje in natančnejše prilagajanje ojačanja posameznikovim potrebam.

Kaj pomeni celostna prilagoditev slušne rešitve? Pomeni povezovanje meritve sluha, izbire ustreznega aparata in akustične povezave, objektivnega preverjanja, uporabnikove izkušnje ter nadaljnjega spremljanja.

2026-Mednarodna-poletna-akademija-audio_bm_slusni-akustik-afh-Luebeck-school – kopija
Matej, Borut, Olivera, Luca in Matic – slušni akustiki AUDIO BM
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
slusni-aparati-demenca-who-raziskave-audio-bm-prispevek-blog-clanek

ALI SLUŠNI APARATI ZMANJŠUJEJO TVEGANJE ZA DEMENCO? KAJ PRAVIJO WHO IN RAZISKAVE

3 Avg 2026 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Novosti, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

Povezava med sluhom in zdravjem možganov je v zadnjih letih deležna velike pozornosti. Ob tem se pojavljajo tudi zelo odločne trditve, da slušni aparati preprečujejo demenco. Je to res?

Kratek odgovor je: slušni aparati bi pri odraslih z izgubo sluha lahko pomagali zmanjšati tveganje kognitivnega upada oziroma demence, zlasti pri ljudeh z večjim izhodiščnim tveganjem. Vendar za zdaj ne moremo trditi, da demenco zagotovo preprečujejo.

Ta razlika je pomembna. Izgubo sluha je smiselno pravočasno prepoznati in obravnavati zaradi lažje komunikacije, večje varnosti, družbene vključenosti in boljše kakovosti življenja. Morebitna korist za kognitivno zdravje je dodaten razlog za ukrepanje, ne pa obljuba.

Kaj po novem pravi WHO?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je neobravnavana izguba sluha povezana s hitrejšim kognitivnim upadom in večjim tveganjem za razvoj demence.

Pomembna novost je druga izdaja smernic WHO za zmanjševanje tveganja kognitivnega upada in demence iz julija 2026. WHO v njih prvič priporoča, da se odraslim z izgubo sluha slušni aparati lahko ponudijo tudi z namenom zmanjševanja tveganja kognitivnega upada oziroma demence.

Toda priporočilo je:

  1. pogojno, ne močno;
  2. podprto z dokazi nizke gotovosti;
  3. namenjeno odraslim, pri katerih je izguba sluha že prisotna;
  4. del celostne obravnave sluha, ne samostojno »zdravilo proti demenci«.

WHO izrecno poudarja, naj se slušni aparati uporabljajo za obravnavo izgube sluha in ne zgolj zaradi preprečevanja demence. To pomeni, da novica ni »WHO je potrdil, da slušni aparati preprečujejo demenco«, temveč: dokazov je dovolj za previdno priporočilo, ne pa za zagotovilo.

WHO navaja tudi teoretično oceno, da bi bilo približno 7 % primerov demence na ravni prebivalstva mogoče preprečiti, če bi izgubo sluha povsem odpravili. To ni napoved za posameznika in ne pomeni, da slušni aparat vsakomur zmanjša osebno tveganje za 7 %. Gre za populacijski model, ki temelji na več predpostavkah, med drugim na vsaj delno vzročni povezavi.

Izguba sluha je pomemben spremenljiv dejavnik tveganja

Lancetova komisija za preprečevanje in obravnavo demence je leta 2024 izgubo sluha uvrstila med 14 potencialno spremenljivih dejavnikov tveganja. Po modelu komisije je s temi dejavniki povezanih približno 45 % primerov demence, kar ne pomeni, da bi bilo mogoče preprečiti prav vsak tak primer, temveč da obstaja pomemben prostor za zmanjševanje tveganja skozi vse življenje.

Komisija je analizirala šest kakovostnih kohortnih raziskav s skupno več kot 666.000 udeleženci. Pri ljudeh z izgubo sluha je ugotovila večje tveganje za poznejšo demenco kot pri ljudeh z normalnim sluhom. Raziskave kažejo tudi, da je večja izguba sluha praviloma povezana z večjim tveganjem.

Takšne opazovalne raziskave potrjujejo povezavo, same po sebi pa ne morejo dokončno dokazati vzroka. Na sluh in kognitivno zdravje lahko sočasno vplivajo starost, srčno-žilno zdravje, izobrazba, življenjski slog in drugi dejavniki.

Kaj je pokazala randomizirana raziskava ACHIEVE?

Najpomembnejši neposredni preizkus učinka slušne obravnave na kognicijo je ameriška raziskava ACHIEVE, objavljena leta 2023 v reviji The Lancet. Vključevala je 977 odraslih, starih od 70 do 84 let, z neobravnavano izgubo sluha in brez večje kognitivne prizadetosti. Udeleženci so bili naključno razporejeni v celostno slušno obravnavo s slušnimi aparati ali v program zdravstvenega izobraževanja.

Rezultat zahteva previdno razlago:

  • v celotni skupini po treh letih ni bilo statistično značilne razlike v kognitivnem upadu;
  • v vnaprej določeni skupini udeležencev z večjim tveganjem za kognitivni upad je bila slušna obravnava povezana s približno 48 % počasnejšim kognitivnim upadom;
  • poznejša analiza iz leta 2025 je največjo korist zaznala pri četrtini udeležencev z najvišjim napovedanim tveganjem, vendar gre za sekundarno analizo.

Pomembno: 48 % počasnejši kognitivni upad v določeni skupini ni enako 48 % manjšemu tveganju za demenco. Raziskava je merila spremembo rezultatov kognitivnih testov v treh letih, ne števila novih diagnoz demence.

Kaj kažejo druge raziskave o uporabnikih slušnih aparatov?

Sistematični pregled in metaanaliza, objavljena leta 2023 v reviji JAMA Neurology, je združila podatke več opazovalnih raziskav. Pri ljudeh z izgubo sluha je bila uporaba slušnih pripomočkov povezana s 19 % manjšim tveganjem dolgoročnega kognitivnega upada in s 17 % manjšim tveganjem za demenco v primerjavi z neobravnavano izgubo sluha.

Rezultati so spodbudni, vendar beseda »povezana« ni naključna. Ljudje, ki uporabljajo slušne aparate, se lahko od neuporabnikov razlikujejo tudi po zdravstveni oskrbi, dohodku, izobrazbi, družbeni aktivnosti in drugih lastnostih. Zato iz takšnih raziskav ne moremo sklepati, da je celotno razliko povzročil slušni aparat.

Zakaj bi lahko boljši sluh koristil tudi možganom?

Raziskovalci preučujejo več možnih, med seboj povezanih poti:

  • Manjši napor pri poslušanju. Ko je govor nejasen, morajo možgani več pozornosti nameniti ugibanju manjkajočih delov sporočila. Dolgotrajen napor lahko zmanjša razpoložljive miselne vire za pomnjenje in druge naloge.
  • Več družbene vključenosti. Težave pri sledenju pogovoru lahko vodijo v umikanje iz družbe. Osamljenost in socialna izolacija sta tudi sami povezani z večjim tveganjem za demenco.
  • Več slušne in miselne spodbude. Boljši dostop do govora in zvokov lahko podpira vsakodnevno komunikacijo ter dejavnosti, ki spodbujajo možgane.
  • Skupni zdravstveni dejavniki. Srčno-žilne spremembe lahko vplivajo tako na sluh kot na možgane, zato del povezave morda ni neposredno vzročen.

Nobena od teh razlag še ni dokazana kot edini mehanizem. Najverjetneje se pri posamezniku prepletajo različni dejavniki.

Kaj to pomeni v praksi?

Za zdravje sluha in možganov je smiselno:

  1. preveriti sluh, če težje razumete govor v hrupu, pogosto prosite za ponovitev ali televizijo poslušate glasneje kot drugi;
  2. ugotovljeno izgubo sluha obravnavati pravočasno in strokovno;
  3. izbrane slušne aparate redno uporabljati ter poskrbeti za ustrezno prilagoditev in kontrole;
  4. ostati telesno, miselno in družbeno dejaven ter urejati krvni tlak, sladkorno bolezen, holesterol in druge dejavnike tveganja;
  5. se ob opaženih spremembah spomina, orientacije ali presoje posvetovati z osebnim zdravnikom.

Slušni test ne diagnosticira in ne zdravi demence. Lahko pa izboljša dostop do govora, komunikacijo in sodelovanje v vsakdanjem življenju — to so pomembne koristi že same po sebi.

Sklep: razlog za ukrepanje, ne za strašenje

Najbolj pošten povzetek trenutnih dokazov je naslednji: neobravnavana izguba sluha je povezana z večjim tveganjem za kognitivni upad in demenco. Slušni aparati bi lahko del tega tveganja zmanjšali, predvsem pri ljudeh z večjim izhodiščnim tveganjem, vendar učinek ni zagotovljen in dokazi še niso dovolj trdni za odločno obljubo.

Če opažate znake slabšega sluha, ne čakajte, da težava postane izrazita. V vseh AUDIO BM slušnih centrih vam lahko opravimo brezplačen informativni test sluha z avdiometrom in svetujemo o naslednjih korakih. Za termin je priporočljiva predhodna rezervacija.

Članek je informativne narave in ne nadomešča pregleda ali zdravstvenega nasveta. Ob nenadni izgubi sluha, zlasti na enem ušesu, čim prej poiščite zdravniško oziroma ORL pomoč.

Viri

  1. World Health Organization. Risk reduction of cognitive decline and dementia: WHO guidelines, second edition, 2026, zlasti str. 60–62.
  2. World Health Organization. Deafness and hearing loss, posodobljeno 3. marca 2026.
  3. Livingston G. in sod. Dementia prevention, intervention, and care: 2024 report of the Lancet standing Commission. The Lancet. 2024;404:572–628.
  4. Lin FR. in sod. Hearing intervention versus health education control to reduce cognitive decline in older adults with hearing loss in the USA (ACHIEVE). The Lancet. 2023;402:786–797.
  5. Pike JR. in sod. Cognitive benefits of hearing intervention vary by risk of cognitive decline: a secondary analysis of the ACHIEVE trial. Alzheimer’s & Dementia. 2025;21:e70156.
  6. Yeo BSY. in sod. Association of hearing aids and cochlear implants with cognitive decline and dementia: a systematic review and meta-analysis. JAMA Neurology. 2023;80:134–141.
  7. The Editors of The Lancet Public Health. Retraction notice: Association between hearing aid use and all-cause and cause-specific dementia. The Lancet Public Health. 2023.
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slusni-akustik-AUDIO-BM

PROSTO DELOVNO MESTO, AUDIO BM CELJE – SLUŠNI AKUSTIK (m/ž)

19 Jul 2026 AUDIO BM, Dogodki, Nekategorizirano

V AUDIO BM že več kot desetletje z ljubeznijo in strokovno skrbimo za boljši sluh. V 16 slušnih centrih po Sloveniji uporabnikom zagotavljamo celovito podporo – od preverjanja sluha in izbire slušne rešitve do natančne prilagoditve ter dolgoročnega spremljanja.

Zaradi rasti v slušnem centru Celje iščemo novega sodelavca ali sodelavko, ki ga veselijo ljudje, zvok in sodobna tehnologija.

Postanite del ekipe in pomagajte izboljšati kakovost življenja tistim, ki imajo težave s sluhom. S srcem se potrudimo, da so ljudje, ki uporabljajo naše pripomočke z njimi zadovoljni. Poleg odlične izbire slušnih aparatov in drugih tehničnih pripomočkov, zagotavljamo vrhunsko storitev s poudarkom na korektnem strokovnem in osebnem pristopom do vsake stranke.

Pričakovane delovne obveznosti

Delo slušnega akustika združuje svetovanje, tehniko, zdravstveno področje in dolgoročne odnose s strankami. Vsaka dobra izbira in prilagoditev slušnih aparatov lahko človeku olajša pogovor z najbližjimi, poveča samostojnost in izboljša kakovost vsakdanjega življenja.

Pričakujemo:

  • strokoven pogovor s strankami ter prepoznavanje njihovih slušnih, komunikacijskih in življenjskih potreb;
  • izvajanje osnovnih meritev sluha ter pojasnjevanje rezultatov na razumljiv način;
  • izbiranje, programiranje, preizkušanje in individualno prilagajanje slušnih aparatov;
  • učenje uporabnikov pravilne uporabe, nege in vzdrževanja slušnih aparatov ter spremljanje njihovega napredka;
  • izdelava individualnih ušesnih odtisov po opravljenem usposabljanju;
  • osnovno vzdrževanje, diagnostika in servis slušnih aparatov;
  • svetovanje in prodaja slušnih pripomočkov, opreme za zaščito sluha ter potrošnega materiala;
  • natančno vodenje dokumentacije in sodelovanje z ekipo ter poslovnimi partnerji.

Koga iščemo?

  • osebo z najmanj V. stopnjo izobrazbe; prednost so tehnične, zdravstvene, naravoslovne, multimedijske ali sorodne smeri;
  • nekoga, ki rad dela z ljudmi, zna potrpežljivo poslušati in tudi zahtevnejše informacije razložiti preprosto ter spoštljivo;
  • natančno, odgovorno in organizirano osebo z dobrimi ročnimi spretnostmi;
  • kandidata z zanimanjem za zvok, akustiko, elektroniko, računalništvo in nove tehnologije;
  • osebo, ki je pripravljena na intenzivno uvajanje, stalno učenje in strokovno izpopolnjevanje;
  • samostojnega, vendar ekipno naravnanega sodelavca z osnovnim znanjem programov MS Office;
  • aktivno znanje slovenskega jezika, uporabno znanje angleščine in vozniški izpit B-kategorije.

Izkušnje v slušni akustiki so dobrodošle, niso pa pogoj. Pomembnejši so pravi odnos do ljudi, tehnična radovednost, učljivost in želja po dolgoročnem strokovnem razvoju.

Ponujamo:

  • zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem;
  • polni delovni čas in enoizmensko delo;
  • strukturirano uvajanje ter mentorstvo izkušenih slušnih akustikov;
  • strokovna produktna in praktična izobraževanja doma ter pri poslovnih partnerjih;
  • delo s sodobno opremo in slušnimi aparati priznanih blagovnih znamk;
  • redno plačilo z možnostjo stimulacije glede na uspešnost;
  • možnost strokovnega razvoja, prevzemanja več odgovornosti in napredovanja;
  • urejeno, stabilno in sodelovalno delovno okolje v uspešnem slovenskem podjetju;
  • delo, pri katerem so rezultati vidni v zadovoljstvu in boljši kakovosti življenja strank.

Kako bo potekalo uvajanje?

  • Spoznavanje dela: proces obravnave stranke, osnove sluha in naglušnosti, izdelki, računalniški programi ter notranji postopki.
  • Delo ob mentorju: opazovanje obravnav, praktične vaje, meritve, prilagoditve, servis in komunikacija s strankami.
  • Izobraževanje preko zunanjih izobraževalnih ustanov in poslovnih partnerjev.
  • Postopna samostojnost: samostojno vodenje obravnav ob redni podpori mentorja in nadaljnjih strokovnih izobraževanjih.

Pri izboru kandidatov bomo upoštevali izpolnjevanje razpisanih pogojev ter mnenje na podlagi dodatnega vprašalnika in nazadnje še opravljenega osebnega razgovora.

Povezava do oglasa na MOJE DELO, kjer se lahko prijavite >>

Rok za prijavo je 31. 08. 2026.


Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ALI OTROK DOBRO SLIŠI? ZNAKI IZGUBE SLUHA, KI JIH NE SMEMO SPREGLEDATI

29 Jun 2026 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje, Zanimivosti

Sluh je eno najpomembnejših čutil za otrokov razvoj. Preko poslušanja se otrok uči govoriti, komunicirati, razvija socialne veščine in spoznava svet okoli sebe. Zato lahko tudi manjša izguba sluha pomembno vpliva na njegov razvoj, če ni pravočasno prepoznana in ustrezno obravnavana.

KAKO POGOSTA JE IZGUBA SLUHA PRI OTROCIH?

Izguba sluha je ena najpogostejših prirojenih motenj. Pri nekaterih otrocih je prisotna že ob rojstvu, pri drugih pa se razvije kasneje zaradi bolezni, okužb, poškodb ali drugih dejavnikov.

Prav zato se danes novorojenčkom rutinsko preverja sluh že v porodnišnici. Kljub temu pa je pomembno, da starši spremljajo otrokov razvoj tudi v kasnejših letih, saj se težave lahko pojavijo kadar koli v otroštvu.

ZNAKI, KI JIH STARŠI NE SMEJO SPREGLEDATI

Nekateri opozorilni znaki vključujejo:

  • otrok se ne odziva na svoje ime
  • pogosto prosi, da ponovite povedano
  • glasnost televizije ali tablice nastavlja višje kot običajno
  • razvoj govora zaostaja za vrstniki
  • otrok deluje nezbran ali ima težave pri učenju
  • pogosto ima vnetja srednjega ušesa

Vsak otrok se razvija po svoje, vendar je ob dolgotrajnih ali ponavljajočih se znakih priporočljiv pregled sluha.

ZAKAJ JE ZGODNJE ODKRIVANJE TAKO POMEBMNO?

Prvih nekaj let življenja predstavlja obdobje najintenzivnejšega razvoja govora in jezika. Če otrok ne sliši dovolj dobro, težje usvaja nove besede, izgovorjavo in komunikacijske spretnosti.

Zgodnje odkrivanje omogoča pravočasno zdravljenje ali uporabo ustreznih pripomočkov, kot so slušni aparati ali druge oblike slušne rehabilitacije. Tako lahko otrok razvije svoje sposobnosti bistveno bolj uspešno.

ALI JE VSAKA IZGUBA SLUHA TRAJNA?

Pri otrocih je veliko primerov začasne izgube sluha, ki nastane zaradi nabiranja tekočine v srednjem ušesu ali pogostih vnetij. Po ustreznem zdravljenju se sluh pogosto povrne.

Pri trajnejših oblikah izgube sluha pa sodobna tehnologija in zgodnja rehabilitacija omogočata zelo dobre rezultate ter kakovostno življenje.

KAKO LAHKO POMAGAJO STARŠI, BLIŽNJI IN OSTALI, KI SO V STIKU Z OTROKI?

Starši imajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju težav, takoj za njimi pa bližnji in ostali, ki so z otrokom v stikih. Koristno je, da:

  • opazujejo otrokove odzive na zvoke
  • spremljajo razvoj govora
  • ob sumu na težave ne odlašajo s pregledom pri specialistu
  • upoštevajo priporočila zdravstvenih strokovnjakov

Najpomembneje je, da se na morebitne težave odzovemo pravočasno. Zgodnje ukrepanje lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj, uspeh v šoli in samozavest.

Dober sluh je temelj uspešne komunikacije, učenja in socialnega razvoja. Čeprav izguba sluha pri otrocih ni vedno očitna, jo je mogoče z rednimi pregledi in pozornim opazovanjem pravočasno odkriti.

Če opazite spremembe v otrokovem odzivanju na zvoke ali razvoju govora, se posvetujte s strokovnjaki. Pravočasna diagnoza in ustrezna podpora lahko otroku odpreta vrata do uspešnega razvoja in kakovostnega življenja.

Olivera_B_Princic-Podpora-slusnim-akustikom-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-pomoc-tel
Olivera Boltar Prinčič
Podpora strankam in slušnim akustikom
AUDIO BM slušni centri
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Toimislav-Popit-Drustvo-hic-et-nunc-cepki-za-glasbo-audio-bm-slusni-aparati-zascita-sluha-01.2

KO VEM, DA UČINKOVITO ŠČITIM SVOJ SLUH, SEM MED IGRANJEM BOLJ SPROŠČEN

26 Jun 2026 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje, Zaščita sluha

Za glasbenike je sluh eden najpomembnejših »instrumentov«. Kljub temu pa smo med vajami, nastopi in dolgimi urami poslušanja pogosto izpostavljeni glasnostim, ki lahko sčasoma povzročijo  trajne poškodbe sluha. Prav zato postaja kakovostna zaščita sluha nepogrešljiv del glasbenikove opreme.


Uporabnik mehkih silikonskih čepkov po meri, g. Tomislav Popit, DRUŠTVO HIC ET NUNC, je svojo izkušnjo opisal zelo preprosto: »Ko vem, da učinkovito ščitim svoj sluh, sem med igranjem bolj sproščen.«

Poleg zaščite sluha pred okvarami je ena največjih prednosti čepkov po meri tudi njihovo odlično prileganje. Ker so izdelani na podlagi odtisa ušesa, se popolnoma prilagodijo posamezniku in obliki njegovega ušesa. Takšno prileganje ne zagotavlja le učinkovite zaščite pred škodljivo glasnostjo, temveč tudi občutek varnosti in zanesljivosti. Uporabnik se lahko osredotoči na glasbo, ne pa na popravljanje ali prilagajanje čepkov med igranjem.

Toimislav-Popit-Drustvo-hic-et-nunc-cepki-za-glasbo-audio-bm-slusni-aparati-zascita-sluha-01.1

Posebnost mehkih silikonskih čepkov je njihovo udobje. Material je prijeten za nošenje in ne povzroča motečega občutka pritiska v sluhovodu. Tudi pri večurnih vajah ali nastopih ostajajo udobni, kar je za glasbenike izjemnega pomena.

Mnogi uporabniki poročajo, da jim čepki zmanjšajo občutek pretirane glasnosti in občutek utrujenosti v ušesih po koncu nastopa. Zmanjšajo oz. preprečijo lahko tudi nastanek ali povečanje tinitusa (piskanje ali šumenje v ušesih). Zvok ostane uravnotežen, hkrati pa je naš sluh manj obremenjen. Posledično je prisoten večji občutek nadzora nad poslušanjem in dolgoročno skrbimo za ohranjanje zdravega sluha.

Zaščita sluha ni znak pretirane previdnosti, ampak odgovornega odnosa do lastnega zdravja in glasbene prihodnosti. Mehki silikonski čepki po meri omogočajo prav to,da lahko glasbo doživljamo intenzivno, obenem pa svoj sluh ohranimo tudi za prihodnja leta.

Gospod Tomislav svetuje: »Če veliko časa preživite v glasnem okolju, na odru, v prostoru za vaje ali na koncertih, je zaščita sluha ena najboljših naložb, ki jih lahko naredite zase.«

Mehke silikonske čepke po meri lahko naročite v AUDIO BM poslovalnicah po Sloveniji. Ker je za izdelavo potreben natančen odtis ušes, je pred obiskom priporočljivo rezervirati termin. Izkušeni AUDIO BM slušni akustiki bodo poskrbeli za odvzem odtisa in svetovali pri izbiri najprimernejše rešitve glede na vaše potrebe in način uporabe.

Vaš sluh je neprecenljiv, zato poskrbite zanj pravočasno.

Tomislav Popit, DRUŠTVO HIC ET NUNC in Klemen Rant, AUDIO BM

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
REM-Real-Ear-Measurement-AUDIO-BM-slusni-aparati-profesionalna-prilagoditev

REAL EAR MEASUREMENT (REM) V VSEH AUDIO BM SLUŠNIH CENTRIH

25 Maj 2026 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Novosti, Posebna ponudba, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

V AUDIO BM že vrsto let verjamemo, da vrhunska obravnava uporabnikov slušnih aparatov temelji na znanju, izkušnjah in uporabi sodobnih strokovnih metod. Zato smo naredili nov pomemben korak pri strokovni oskrbi uporabnikov slušnih aparatov – v vseh naših slušnih centrih smo vpeljali REM (Real Ear Measurement) oziroma meritve v realnem ušesu.

Gre za metodo, ki jo stroka po svetu že vrsto let označuje kot zlati standard preverjanja nastavitev slušnih aparatov. Z REM ne ugibamo več, kako uporabnik sliši. Sedaj lahko to natančno izmerimo.

Kaj je REM?

Pri običajnem nastavljanju slušnih aparatov se programska oprema opira predvsem na matematične modele in laboratorijske meritve. Te so koristne, vendar ne povedo, kaj se dejansko dogaja v resničnem ušesu posameznika. REM pa omogoča nekaj bistveno pomembnejšega – merjenje dejanskega zvoka v resničnem ušesu posameznika.

Vsako uho je drugačno:

  • drugačen sluhovod,
  • drugačna resonanca,
  • drugačna oblika uhlja,
  • drugačna akustika.

Zato dva človeka z enakim sluhom pogosto ne slišita enako.


REM uporablja zelo tanko merilno sondo – mikrofon, ki ga vstavimo v sluhovod. Med delovanjem slušnega aparata nato izmerimo dejanski zvok pri bobniču. Tako lahko preverimo:

  • ali aparat dosega predpisane ciljne vrednosti,
  • koliko zvoka dejansko pride do bobniča,
  • ali so govorne frekvence pravilno ojačane,
  • ali so visoki toni prešibki,
  • ali je zvok morda celo preglasen.

Če izmerjene vrednosti ne odgovarjajo slušnim potrebam sistem naredi potrebne popravke. To pomeni bistveno bolj natančno prilagoditev.

Zakaj je REM tako pomemben?

Raziskave po svetu že dolgo dokazujejo, da REM:

  • izboljša razumljivost govora,
  • poveča zadovoljstvo uporabnikov,
  • zmanjša število dodatnih obiskov,
  • zmanjša vračila slušnih aparatov,
  • omogoča hitrejšo in bolj strokovno nastavitev že pri prvem obisku.

Uporabnik zato hitreje pride do dobrega poslušanja in bolj prijetne izkušnje.

Od laboratorija do resničnega življenja

Razvoj REM sega več desetletij nazaj. Ko so se pojavili prvi slušni aparati, ni bilo mogoče preveriti, kako zvok dejansko deluje v ušesu posameznika. Nastavitve so temeljile predvsem na izračunih in subjektivnih občutkih.

Kasneje so strokovnjaki razvili tehnologijo meritev v realnem ušesu – sistem z mikrosondo, ki omogoča neposredno merjenje zvoka v sluhovodu med delovanjem slušnega aparata.

Danes REM velja za eno najpomembnejših strokovnih metod moderne avdiologije in ga priporočajo številne mednarodne strokovne organizacije.

Kaj smo naredili v AUDIO BM? Od teorije do vsakodnevne prakse

V AUDIO BM smo izvedli obsežno strokovno izobraževanje s področja REM, ki je vključevalo:

  • teoretično razumevanje delovanja REM,
  • praktično izvajanje meritev,
  • kalibracijo merilnih sond,
  • meritve REUG, REOG, REAG in REAR,
  • preverjanje ciljnih krivulj NAL-NL2 in DSL,
  • interpretacijo rezultatov,
  • praktično delo z REM sistemi.

Posebej nas veseli izjemna zavzetost naših sodelavcev, ki so k izobraževanju pristopili zelo resno, strokovno in motivirano. Aktivno sodelovanje, medsebojna pomoč in želja po napredku ponovno dokazujejo, da AUDIO BM gradi znanje sistematično in dolgoročno.

Poleg izobraževanja smo prav vse naše AUDIO BM slušne centre opremili z:

  • z najnovejšimi avdiometri, ki omogočajo preverjanje stanja sluha celo do 16.000 Hz (običajni avdiometri omogočajo meritve do 8.000 Hz),
  • visokoločljivimi video-otoskopi povezanimi z računalnikom,
  • zadnjo generacijo REM merilnih sistemov z brezžičnimi sondami.

Kaj to pomeni za uporabnike?

To pomeni še bolj strokovno, natančno in individualno prilagajanje slušnih aparatov. Največjo korist bodo občutili prav uporabniki slušnih aparatov.

Ker lahko sedaj preverimo dejansko delovanje slušnega aparata v vašem ušesu:

  • je nastavitev bolj natančna,
  • hitreje dosežemo dobro razumljivost govora,
  • zmanjšamo potrebo po dodatnih obiskih,
  • izboljšamo udobje poslušanja,
  • rezultat bolj predvidljiv,
  • povečamo zadovoljstvo uporabnikov.

Slušni akustiki smo krojači zvoka

Slušni akustiki smo na nek način podobni krojačem – le da mi ne krojimo oblek, ampak zvok.

Dober krojač ne more izdelati vrhunske obleke po meri brez natančnih meritev telesa. Lahko približno oceni velikost, vendar obleka verjetno ne bo popolnoma pristajala. Nekje bo preširoka, drugje preozka, rokavi predolgi ali prekratki. Šele meritve omogočijo, da obleka resnično “sede” posamezniku.

Enako velja pri slušnih aparatih.

Brez REM (Real Ear Measurement) lahko slušni aparat nastavimo približno dobro, ne moremo pa z gotovostjo vedeti, kaj se dejansko dogaja v ušesu uporabnika. Vsako uho ima svojo obliko, resonanco in akustične posebnosti. Zato enaka nastavitev pri dveh osebah pogosto ne daje enakega rezultata.

REM nam omogoča, da zvok “ukrojimo” po meri posameznega uporabnika. Ne ugibamo več, ampak merimo.

Vprašajmo se torej:
Ali lahko slušni akustik naredi vrhunsko prilagoditev slušnega aparata brez meritev?
In ali lahko krojač izdela popolno obleko po meri brez meritev telesa?

Odgovora sta pri obeh primerih: ne.

Če meritev ni, potem pogosto sledijo dodatni obiski, številni popravki nastavitev in dolgotrajno iskanje “pravega zvoka”. Takrat slušni akustik ponovno prilagaja nastavitve, išče možne vzroke in poskuša izboljšati rezultat. To pomeni več porabljenega časa, več energije in več dodatnih obiskov – tako za uporabnika kot tudi za slušnega akustika.

Podobno je pri krojaču.

Če obleka ni bila izdelana na podlagi natančnih meritev, sledijo dodatna pomerjanja, krajšanja, širjenja in popravki. Stranka ni popolnoma zadovoljna, krojač pa porabi bistveno več časa, da pride do končnega rezultata.

REM omogoča prav to razliko:
da slušni aparat že na začetku prilagodimo bistveno bolj natančno in preverjeno.

AUDIO BM ostaja korak naprej. REM kot strokovna prednost

Ponosni smo, da lahko tudi na področju prilagajanja slušnih aparatov z natančnimi objektivnimi meritvami v realnem ušesu (REM) uporabnikom v Sloveniji ponudimo sodoben pristop.

V Sloveniji se REM sistematično še vedno uporablja zelo redko. Prav zato predstavlja njegova vpeljava pomembno strokovno prednost za AUDIO BM in dodatno potrditev naše usmerjenosti v najvišje standarde obravnave naglušnih oseb.

Naš cilj ni samo prodaja slušnih aparatov. Naš cilj je uporabnikom omogočiti najboljšo možno izkušnjo poslušanja. Znanje, tehnologija in izkušnje so tisto, kar dela razliko.

V AUDIO BM verjamemo, da si vsak uporabnik zasluži “zvok po meri”. Ponosni smo, da je REM postal del vsakodnevne obravnave v AUDIO BM slušnih centrih. Ker si sluh zasluži največjo možno natančnost.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 2 3 … 50

Iskanje

+