ZASKRBLJUJOČE: DODATNO ZARAČUNAVANJE STORITEV V DOMOVIH ZA STAREJŠE

Dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev pa tudi širše javnosti postaja tudi nenadzorovan poligon dobičkonosnega ustvarjanja. Dejansko je vse to dogajanje ob vsesplošni podražitvi oskrbnin in zaračunavanju dodatnih storitev zaskrbljujoče za oskrbovance, ker ni jasno kdo je pravzaprav glavni odločevalec, ali lahko domovi sami odločajo o vsem ali pa nad vsem tem bedi tudi država in vsa ta dodatna zaračunavanja storitev tudi odobrava in potrjuje, oziroma če sploh ima možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posameznih dodatnih storitev.

Vsekakor je pa skrb vzbujajoč vedno daljši seznam teh zaračunavanih storitev in marsikatera na novo zapisana storitev je pa dejansko tudi srh vzbujajoča. Ena od takih na novo nastalih zaračunavanih storitev je “namestitev slušnega aparata”, ki jo vrednotijo 1 EUR. Kako so ponekod ovrednotili to storitev točno na 1 EUR je še eno vprašanje za kdaj drugič, še posebej ob predpostavki, da se za slabe pol minute dela zaračunava 1 EUR, in ekonomska računica kaj hitro pokaže koliko je lahko hipotetična postavka na uro, 8 ur na dan in koliko na mesec. Ob tem dobička željnem preračunavanju je pa zagotovo zelo pomemben faktor tudi statistično dokazano dejstvo, da se polovica starostnikov sooča z izgubo sluha in so potencialni uporabniki slušnih aparatov.

Na prvi pogled 1 EUR mogoče res ni veliko, ampak dejstvo pa je, da je namestitev slušnega aparata vsakodnevna storitev, včasih lahko tudi večkrat na dan in to lahko hitro postane strošek, ki si ga marsikateri oskrbovanec ne more privoščiti. Človek brez slušnega aparata postane še bolj izoliran od družbenega dogajanja, osamljen, dehumaniziran, diskriminiran in posledično še bolj depresiven v okolju, ki naj bi mu omogočilo polno vključenost in zdravo ter produktivno tretje življenjsko obdobje. Ob branju takih poslovno dobičkarskih umotvorih je marsikomu grozljivo kako razčlovečeni postajajo ponekod ti odnosi do starejših ljudi, še posebej do tistih s posebnimi potrebami, ki še toliko več in bolj potrebujejo spoštljiv odnos do osebnega dostojanstva in pa seveda razumevanje do vseh težav s katerimi se soočajo.

Spoštovani vsi tisti, ki odločate o doplačevanju storitev v domovih za starejše občane, razmislite malo kaj je plačljiva storitev in kaj je spoštovanje človekovega dostojanstva.

Kot predsednik odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vas vljudno naprošam za razmislek predvsem pa za spoštljiv odnos do vseh oseb, ki za polno vključenost in socializacijo nujno potrebujejo slušni aparat.

Slušni aparat ni luksuz ampak je potreba in želja uporabnikov po enakovredni komunikaciji v njihovem socialnem okolju.

Prijaznost ne bi nikoli smela biti plačljiva storitev ampak spoštovanja vredna prostovoljna človekoljubna pomoč. Prijaznost do sočloveka je vrednota, takšno zaračunavanje dodatnih storitev je pa navadna sramota.

Boris Horvat Tihi,
podpredsenik ZDGNS
vodja odbora naglušnih

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

POLŽEV VSADEK – KAJ TO JE IN KAKO DELUJE

Polžev vsadek je elektronska naprava, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec. Mikrofon lovi zvoke okolja in jih prevaja v govorni procesor. Ta jih analizira in digitalizira v kodirane signale, ki se potem prevajajo do oddajnika. Oddajnik pošilja signal preko kože s pomočjo radijskih valov do notranjega dela (op.: tako se notranji del tudi napaja), kjer se ponovno spremenijo v električni signal. Ta električni signal se potem pošlje v elektrodo in šibki električni impulzi stimulirajo živčne končiče. Ko električni signal zapusti slušni živec, se po živčni slušni poti prevede vse do možganske skorje. Možgani te dražljaje prepoznajo kot zvok, ki se od mikrofona naprej prenese v nekaj mikrosekundah.


KDO JE KANDIDAT ZA POLŽEV VSADEK
Oseba, ki želi pridobiti polžev vsadek, mora biti najprej prepoznana kot ustrezen kandidat. To so vse gluhe osebe in osebe z zelo težko zaznavno okvaro sluha, ne glede na njihovo starost, katerim slušni aparat ne predstavlja več primerne rešitve. Po vseh opravljenih pregledih se takšno osebo uvrsti na seznam za operacijo.

Gluhi otroci, katerih razvoj poslušanja in govora je zaradi gluhote otežen ali onemogočen, so obravnavani prednostno. V razvoju predelov centralnega živčevja obstajajo obdobja, ko so ta za razvoj določenih funkcij najbolj dojemljiva. Zato je zelo pomembno, da od rojstva gluhi otroci čim prej dobijo polžev vsadek in s tem možnost govornega razvoja, pridobivanja izobrazbe in socialnega položaja. Najboljše rezultate glede govora in jezika dosegajo tisti gluhi otroci, ki dobijo polžev vsadek v najzgodnejši starosti in ki živijo v okolju, ki je stimulativno za razvoj govorne komunikacije. Z vstavitvijo polževega vsadka je omogočena slušna kontrola glasu, govora, izboljša se govorno dihanje, fonacija, izboljša se kontrola glasu in govor postane bistveno bolj razumljiv. Z izboljšanjem glasu, govora in komunikacije se izboljša tudi kakovost življenja gluhih oseb.

Primeri različnih govornih procesorjev: Cochlear, Medel in Advanced Bionics.

Operacija za vstavitev notranjega dela polževega vsadka običajno traja 2-3 ure. Pacient ostane v bolnišnici do enega tedna, dalje pa okreva doma. Po približno mesecu dni mu strokovnjaki na kliniki dodajo še zunanje dele polževega vsadka, opravi pa se tudi prva nastavitev govornega procesorja. Nastavitev ni enkratno dejanje, pač pa se prilagaja pridobljenim sposobnostim poslušanja. Na začetku so nastavitve bolj pogoste, kasneje pa enkrat letno oziroma po potrebi. Napredek in uspeh na področju poslušanja sta odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem pa od tega ali je gluha oseba že slišala ali pa je gluha od rojstva. Na uspešnost rehabilitacije poslušanja pri otrocih pomembno vpliva starost ob pridobitvi polževega vsadka in stopnja okvare sluha ob rojstvu ter čimbolj zgodnja vključenost v slušno-govorno obravnavo ter tudi otrokove kognitivne in druge sposobnosti. Po vseh pregledih je ponovna kontrola z vsemi izvidi pri specialistu ORL. Če ste primeren kandidat, se uvrstite na čakalno listo za operacijo za vstavitev polževega vsadka. Po operaciji pri kateri vam vstavijo notranji del polževega vsadka sledi okrevanje. Po okrevanju prejmete zunanji del, ki vam po individualnih nastavitvah omogoči zaznavo zvoka.

Več informacij:
https://www.audiobm.si/polzevi-vsadki-cochlear-implants/
http://www.csgm.si

Posebna ponudba baterij za polževe vsadke:
https://www.audiobm.si/audio-bm-akcije-in-ugodnosti/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ČEMU SLUŽIJO PROGRAMI V SLUŠNIH APARATIH?

Tako kot imamo v pralnem stroju različne programe za različne vrste tkanin, imamo tudi v slušnih aparatih različne programe za različne slušne potrebe in za različna slušna okolja. Programe v slušnih aparatih lahko preklapljamo ročno, v boljših izvedbah pa se v okviru samodejnega programa nahaja več slušnih destinacij (programi, ki se preklapljajo samodejno).

Najboljše poslušanje v vseh raznolikih zvočnih situacijah je z uporabo slušnih aparatov, ki tudi programe menjajo samodejno. Uporabniku ni potrebno pri prehodu iz ene zvočne situacije v drugo storiti ničesar. Kljub temu nekateri uporabniki včasih želijo na poslušanje vplivati tudi sami. Takrat s tipko na slušnem aparatu, z mobilnim telefonom ali preko namenskega daljinskega upravljalnika ročno izberejo preko katerega programa želijo poslušati.

Najpogosteje se srečujemo:

  • s samodejnimi programi (npr. za mirno okolje, govor v hrupu, glasbo, hrup, …)
  • z ročnimi programi (npr. za mirno okolje, govor v hrupu, glasba, telefonska tuljavica, …)

POVZEMIMO: programi so zelo natančne, namenske prilagoditve delovanja slušnega aparata za različne zvočne situacije. Ker se zvočno okolje spreminja, je za najboljše poslušanje potrebno spreminjati tudi prilagoditve v slušnih aparatih. Pri Unitron in Sonic slušnih aparatih preklopi programov lahko potekajo samodejno.

Več o delovanju slušnih aparatov preberite na posebni strani >>

Vabljeni k branju in v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer vam bo na vsa vaša vprašanja z veseljem odgovoril strokovnjak, slušni akustik.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Z GLASBO LAHKO OBUDIMO SPOMIN

Ob prebiranju naslednjega zapisa boste spoznali kako velik pomen ima glasba v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.

Zapis je nastal na podlagi resničnih dogodkov.

… John prebiva v domu za starejše. Nikoli ne začne pogovora, le tu je in obstaja. John je dementna oseba, katera ni zmožna prepoznati svojih slik iz mladosti ali drugih podrobnosti njegovega življenja. Ne spomni se, da je igral nogomet. Ne spomni se, da je bil v vojski. Ne spomni se niti, da je po odsluženi vojski nastopal kot igralec. Njegove sanje, njegova ljubezen, … ni jih več. Kdo sploh smo brez našega spomina? …

Ob predvajanju glasbe iz njegovega časa je nepopisna živahnost kar lila ven iz njega. Nihče te živahnosti pri Johnu še ni videl. V njem so se prebudila davno pozabljena čustva.

Preberite nadaljevanje. Seznanili se boste s spoznanji Dana Cohena glede vpliva poslušanja glasbe na osebe z demenco.

Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost. Vsi čutimo, da je glasba čarobna. Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane. Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji.

Glasba je očitno kulturni izum, ki izrablja dele možganov razvite za druge namene. Ne le slišnih, temveč tudi vidne in čustvene dele ter male možgane. Vsi ti so ključni za koordinacijo. Ko smo mladi, se glasba zapisuje v naše gibe in čustva. K sreči so to zadnji deli možganov, ki jih ne uniči Alzheimerjeva bolezen. Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo morajo poslušati glasbo, ki jim nekaj pomeni, ter je povezana s spomini in čustvi. Če oživimo te poti, lahko spodbudimo človeka, ki je sicer odsoten.

Kar danes potratimo za zdravila, ki ne pomagajo, zasenči to kar bi potrebovali, da bi omogočili poslušanje glasbe stanovalcem domov za starejše. Zakaj ti ljudje še ne morejo poslušati glasbe? Zakaj jim to mora omogočiti zunanji svetovalec, kot je Dan Cohen? V današnjem norem svetu lahko predpišemo recept za antidepresive, ki stanejo 1000 EUR na mesec. Če pa nekomu omogočimo prevajalnik za 40 EUR, bi ta oseba imela ogromno koristi. Ampak glasba ne spada med medicinske pripomočke. Ker je glasba nekaj postranskega, se veliki denarji obračajo le pri zdravilih. Zdravstveni sistem si človeka predstavlja kot zelo zapleten stroj. Medicinsko gledano nismo storili ničesar, da bi se dotaknili bolnikovega srca in duše.

Stisko človeka si lahko predstavljamo kot nesporazum. Če človeku v stiski damo močna pomirjevala, mu odvzamemo edino možnost, da nam pove za težave. Človeka, ki se odziva, tako spremenimo v nekoga, ki se zapre vase in izgubi stik z okolico. Ljudje izgubijo nedotakljivo, pojem izbire in nadzora. Glasba ustvarja spontanost, ki je v ustanovi kot je dom za starejše, nemogoča. Popelje te proč od dnevne rutine, v svet, ki ga ustvariš sam in se po svoje z njim povežeš.

Tega ne zmore nobeno zdravilo. Zdravila zatrejo iskrico, nikoli je ne razvnamejo. Ljudje morajo biti dejavni. Uspevati morajo v svojem okolju. Če najdete glasbo, ki jo ljudje poznajo, je to dražljaj s katerim se ljudje ne zaprejo vase. Raziskovalci so odkrili, da je že pri 6 mesecih razvoja zarodka v maternici možganska skorja zmožna pomnjenja. Po preučevanju glasov novorojenčkov so odkrili vzorce podobne materinem govoru. To pomeni, da se še pred rojstvom učimo peti z drugim človekom. Vsak otrok sledi ritmu glasbe, ki jo sliši ali si jo domišlja. Tega se npr. pri drugih živalskih vrstah ne opazi. Glasba je očitno tako značilna za človeka kot tudi za njegov jezik. Odziv na ritem je morda prirojen in človeški. Skoraj vsi ljudje izražajo prirojeno muzikaličnost.

Dana Cohena neizmerno veseli videti človeka, ki leta in leta ni poslušal glasbe in kako oživi, ko jo sliši. Kot zdravnik je zelo navdušen, toda za tem čudovitim trenutkom se nekaj skriva. Kako se je to sploh zgodilo? Zakaj smo človeku lahko dajali hrano, vodo in zdravila, nismo pa zadovoljili njegovih globokih potreb? Stoletje nazaj so to bile ustanove, ki so negovale ljudi. Nego so izvajali domači ljudje in tudi sobe so izžarevale čim bolj domu podobno situacijo. To je bilo pred napredkom civilizacije, ko so v ZDA odprli 15 000 domov katerih izgled in delovanje je baziralo na sistemu bolnišnic.

Kako je prišlo do tega, da tako preživljamo jesen življenja? Tehnologija je korenito spremenila človekovo okolje. Naša varnost ni več vezana na dom ali domačo vas, temveč na nekaj drugega. Postali smo urbani. Tradicionalni ustroj družine je slabel pod pritiskom. Zato so proti koncu 19. stoletja množice starostnikov umirale v ubožnicah. Poleg duševnih bolnikov in brezdomcev. Ameriška vlada je takrat sprejela odlok, s katerim zagotavlja vsaj nekaj zaščite 30 milijonom državljanov, ki bodo imeli neposredno korist od pokojnin. Američani so se zavedali, da so starostniki v Ameriki bolni in revni. Sprejeli so sklep, da jih bodo podprli. Ne v socialnem sistemu, ampak v zdravstvenem sistemu. Na silo so združili ubožnico in bolnišnico. Tako so nastali negovalni domovi. Nastala je nova industrija. Posel je razcvetel po uvedbi zavarovanja Medicaid leta 1965. Množična skrb za starostnike je bila nekaj novega v človeški zgodovini. Težave so bile neizogibne. Pojavile so se obtožbe o »skladiščenju« starostnikov in prepogostem privezovanju. Ko se je tako ravnanje v domovih končno spremenilo, je nova težava postala v prepogostem predpisovanju antipsihotikov. Čeprav niso namenjeni starostnikom, jih množično in preveč uporabljajo.

V negovalnih domovih je nekaj najboljših ljudi, ki imajo veliko srce in so velikodušni. Prinašajo veselje in smeh, vendar dan za dnem hodijo delat v ustanovo, ki ljudi razvršča po diagnozi in njihovi oviralnosti. Tam so najprej pacienti in šele potem ljudje.

Polovica stanovalcev negovalnih domov nima obiskov. Svojci ne zmorejo, domovi pa nimajo sredstev za to. Vlada ne namenja denarja za glasbo, predvajalnike. Cilj Dana Cohena je opremiti vseh 16.000 domovih v ZDA s predvajalniki glasbe. Pri iskanju donatorjev je naletel na veliko zaprtih vrat in gluhih ušes, ter razne izgovore. Med iskanjem donatorjev je naletel na osebo, ki ga še najbolj razume. Namreč, pred 20 leti ga je prešinila misel, da bi starostnikom lahko pripeljali rastline, živali in otroke in pri tem naletel na sila podobne odzive. Porodile so se sanje, da bi hodili od vrat do vrat, a megle doma za starostnike niso mogli predreti. Kar sedaj podobno počne Dan ni v okvirju ustaljenega delovanja. Za dosego uspeha se je potrebno zavedati pred kako zelo veliko oviro stojimo. Večjo kot si mislimo. 

Marsikdo meni, da je z ameriškimi domovi nekaj hudo narobe. Kathy Greenlee iz ameriškega ministrstva za zdravstvo prelaga odgovornost na državo, ki mora nujno uvesti kulturne spremembe. Bonnie Kantor, nekdanja predsednica Pioneer Networka ceni neodvisnost, a v ZDA imajo velike težave s pojmom odvisnosti. Drugi narodi so sprejeli staranje, Američani pa radi rečejo: “Tam je, nočem videti, nočem vedeti za to.” Becky Kurtz iz urada za dolgotrajno oskrbo pritrjuje, da trenutni sistem ne deluje dobro. Ljudi razčlovečuje. Tudi povojna generacija meni, da to ni sprejemljivo. Nočejo in ne želijo si takšnega ravnanja v starosti.

V Ameriki imajo 6000 strokovnjakov za delo s starostniki, ki skrbijo za 300.000.000 ljudi in ta številka ne upada, ampak le raste. Čas je zelo neprimeren, ker je težav, ki nas čakajo, vedno več. Biokemik Gregory Petesko poudarja, da smo se znašli pred epidemijo nevroloških bolezni po vsem svetu. Človeštvo je že 12.000 let razporejeno kot piramida. Na vrhu so najstarejši. Vrh te piramide se vse bolj širi. Do leta 2050 bo kot steber in piramida se bo začela počasi obračati. To ni ravno dobro, kajti po 65. letu eksponentno narašča tveganje za Alzheimerjevo in Parkinsovo bolezen. V ZDA je pet milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. V desetih letih se bo to število podvojilo. Ni dovolj ustanov, denarnih in drugih sredstev, da bi lahko poskrbeli za toliko ljudi z demenco. Pomagati jim moramo, da se bodo zdravo starali.

Dr. Peter Davies iz Feinstein inštituta že 38 let raziskuje Alzheimerjevo bolezen. Za bolnike ni nič tako učinkovitega, kot je glasbena terapija. Želi si, da bi bilo, še vedno išče, toda odkril ni še ničesar, kar bi imelo tako blagodejen in pozitiven učinek.

V naši preteklosti, v vseh zgodbah in kulturah so imeli starejši nekaj za dati in vedno je bil tam nekdo, ki je potreboval to, kar so starešine lahko prenesle naprej. Ali velja to tudi v našem novem svetu? Imajo starostniki svoje mesto? Od majhnega nas učijo, da je odraslost vrhunec življenja in da so starejši ljudje le strta različica prejšnjega izjemnega jaza. V sodobni kulturi cenimo posameznike, ki dosegajo uspehe strojev in delujejo kot stroji. Zato staranje ne more biti dobro sprejeto. Kajti stroji se ne starajo. Življenje starejših gre v drugo smer, zato jih Amerika postavlja na stranski tir. Skriva jih.

V letih dela s starostniki se je naučil, da se ameriška kultura moti, saj je starost tudi del življenja. Ljudje naj imajo priložnost, da živijo, rastejo in postanejo starešine. Ustvarjeni smo za staranje. S staranjem se naučimo veliko pomembnega. Dotika se učimo vse življenje. Če ga ni, je podobno, kot bi izgubili del človečnosti. Ljudem v tem domu za starostnike, smo zatrli duha, ker smo jih zaprli. Ko poslušajo glasbo, njihov duh oživi. Še vedno je svež in mlad.

Danu je uspevalo. Dobil je sredstva za 35 domov za starostnike. Domovi so tokrat sodelovali. Po treh letih truda je Danu uspelo, da je glasba prišla v 56 domov za starostnike. Čeprav je to le kaplja v morju. Poskrbeti je potrebno 1,6 milijona ljudi v domovih. Vsem je potrebno izboljšati življenje in ne le določenim. Dan je mislil, da bo šlo gladko. Da bodo ljudje sprejeli zamisel in jo uresničili. Niso je.

Glasba izpolnjuje naša najgloblja hrepenenja. Po tem hrepenimo že na tisoče let. Naši možgani so uglašeni z njo. Potrebujemo glasbo. V nas prebuja najglobljo varnost. Varnost uglašenosti z drugimi in s seboj. Zato bomo skupaj storili nekaj ljubeznivega. Vrnimo življenje tja, kjer je že bilo pozabljeno. Omogočimo poslušanje glasbe!

Ali se kdaj vprašamo kako slišijo naši svojci? Kdaj so nazadnje opravili kontrolo sluha?

Brezplačno, hitro in natančno preverite sluh v najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

DUŠEVNA STISKA – KAKO JE NAGLUŠNOST VPLIVALA NA LUDWIGA VAN BEETHOVNA

Odnos do soljudi in stvari se ob naraščajoči naglušnosti spremeni. Te spremembe se najbolj pokažejo v družabnih odnosih z znanci pa tudi z domačimi v družinskem krogu. Razmerja, ki so bila prej topla, tesna in prisrčna, se zdaj naenkrat zrahljajo, ker manjka sluh kot eden izmed glavnih mostov sporazumevanja. Znanci in domači namreč vedo, da bodo imeli pri vsakem vprašanju, ki ga bodo naslovili na naglušnega, s sporazumevanjem precejšnje težave. Zato ga sprašujejo in se posvetujejo z njim čedalje manj, dokler s tem sploh ne prenehajo.

Spoznanje čedalje večje osamitve naglušnega globoko potre in tudi čustveno spremeni. V sebi čuti tesnobo, žalost in pobitost. Čedalje večja osamljenost pa povzroča, da postaja naglušni tudi v samem sebi bolj in bolj negotov in nekritičen. Od tod hitra razburljivost in nenadni izbruhi hude jeze brez pravega povoda. Ta osamljenost zareže v njegov značaj čisto nove črte. Iz ljubeznivih, dobrohotnih in vedrih ljudi lahko napravi naglušnost čemerne, razdražljive, godrnjave in gospodovalne ali pa potrte in zlovoljne značaje.

Naglušen človek slovi kot nezaupljiv, odtujen in svojeglav človek. Posebne lastnosti značaja pa ga spričo vsakdanjih nesporazumov silijo v vedno nove spopade z okolico. Iz tega začaranega kroga ponavadi ne najde izhoda. Zdi se mu, da je najbolje, če se umakne v tiho osamljenost. Le-ta pa je izpolnjena s trpkim razmišljanjem, ki naglušnega počasi duševno izčrpa in uničuje.

Tako duševno stisko nam je najbolj izvirno opisal veliki mojster simfonij Ludwig van Beethoven, ki je že zgodaj oglušel, pa je gnan od umetniške sle v neizmernem trpljenju še vedno ustvarjal glasbo neminljive vrednosti. Naj navedemo nekaj odlomkov iz njegove znamenite heiligenstadtske oporoke, ki jo je napisal s triintridesetimi leti in v kateri se opravičuje bratoma za svoje na videz nerazumljivo vedenje:

»O ljudje, kakšno krivico mi delate s tem, da me obsojate kot sovražnega in trmastega ljudomrzneža. Saj ne veste za skrite vzroke tega, kar vidite na zunaj. Od mladega sem bil vedno rahločuten in dober … Toda pomislite, da sem že šest let neozdravljivo bolan… Končno sem le prišel do spoznanja, da je bolezen trajna in neozdravljiva. Tako sem se moral sam izločiti iz družbe in se odpraviti v samoto, čeprav sem bil po naravi živahen in vedno vnet za družabnost in razvedrilo. Če pa sem tu in tam le še poizkusil, sem bil strahotno pobit ob žalostnem spoznanju, kako sem močno naglušen. Nemogoče pa mi je bilo reči ljudem: govorite glasneje, vpijte, kajti gluh sem. Ah, kako naj bi priznal oslabelost čutila, ki naj bi bilo prav pri meni popolnejše kot pri drugih, čutila, ki je bilo nekoč pri meni čudovito popolno, popolnejše kakor pri marsikaterem drugem glasbeniku … Oh, tega ne zmorem. Zaradi tega mi oprostite, kadar se umaknem, ko bi moral biti z vami … Zame ni družabnosti, ni razgovorov …

Sama, čista samota. V družbo zahajam le v najnujnejših primerih. Živeti moram kot pregnanec. Brž ko se približam družbi, me popade strašna tesnoba pred nevarnostjo, da bodo odkrili mojo hudo naglušnost … Kakšno ponižanje, ko nekdo zraven mene sliši iz daljave piščal ali pastirjevo petje, jaz pa ne slišim ničesar … Taki dogodki so me pognali skoraj v obup. Malo je manjkalo, pa bi si vzel življenje. Samo umetnost me še zadržuje … O ljudje, ko boste nekoč to brali, pomislite, da ste mi storili krivico …«

Tako Beethoven. Toda od tedaj pa do danes so se časi temeljito spremenili. Medicina je že konec prejšnjega, še bolj pa v tem stoletju, napravila nekaj krepkih korakov naprej. Sodeč po znamenjih, ki jih navajajo zgodovinarji, je imel nesrečni skladatelj tako imenovano otosklerozo. Naglušnost, ki jo povzroča ta bolezen, pa zmoremo danes močno izboljšati bodisi z operacijo ali s slušnim aparatom. Tudi vrsto drugih oblik naglušnosti je mogoče ozdraviti ali pa izboljšati, tako da ima oseba zopet lahko normalen stik z družbo.

Se sprašujete kako je z vašim sluhom? Preverite brezplačno. Vabljeni v najbližji AUDIO BM slušni center.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ČIŠČENJE UŠES S TULCI – NE NASEDAJTE

NE NASEDAJTE: “Terapija čiščenja ušes s tulci je zasnovana na preprostem zakonu fizike. Pri izgorevanju sveče se pojavlja ”efekt kamina”, v fiziki poznan kot Venturijev efekt. Vibracijski valovi zraka, do katerih pride zaradi gibanja plamena, delujejo kot blaga masaža bobniča. Tako toplota nežno prodira do srednjega ušesa in stimulira cirkulacijo ter odpira zaprte poti, nežno masira uho in mehča ušesno maslo. Ustvari se vakuum, ki izvleče ušesno maslo, glivice in bakterije iz ušesa. Pri zamašenem nosu lahko pride do bolj prostega dihanja in izboljša se zaznava vonjav. Plamen sveče ravno tako odstranjuje negativne energije in vibracije ter harmonizira vaše energetsko polje.”

To je zgolj nekaj besed iz spletnega oglasa, kjer vam ponujajo eno izmed nepreverjenih in neučinkovitih metod čiščenja ušes, zdravljenja naglušnosti ter odpravljanja drugih zdravstvenih težav. Res je, da bi človek z naštetimi zdravstvenimi težavami, tudi po vseh drugih preizkušenih metodah zdravljenja, na koncu rad ”probal in preveril” še nekaj novega; ker -”mogoče pa mi bo to pomagalo”… a prevečkrat se izkaže, da so, četudi na videz tako nedolžni izdelki in metode, v resnici preprosta prevara.

Znanstveno je dokazano, da tulec z voskom (oz. ušesna svečka) nikakor ne odstranjuje ušesnega masla, ne zdravi naglušnosti in ne blaži drugih zdravstvenih težav. Tudi ameriška agencija za hrano in zdravila FDA je opozorila na številne nevarnosti uporabe tega izdelka (požar, opekline obraza, poškodbe ušesnega kanala in bobniča, zamašitev ušesa, glavobol). Zgolj ena napačna odločitev nam lahko povzroči še hujše zdravstvene težave kot smo jih imeli pred uporabo samega izdelka. Ušesni tulec oz. ušesne svečke torej nikakor niso priporočljive.

Naivnost ljudi in nepoznavanje spleta lahko velikokrat botrujeta, da nasedemo prevari, ki je tako zelo mamljiva, še posebno, če obljublja poceni storitev ali izdelek, ki bo rešil vse naše težave. Za vsemi temi prevarami stojijo zaslužkarji katerih namen je ljudi prepričati v nakup. Od nas pa je odvisno kako dobro bomo preverili informacije o samem izdelku in kakšno korist bomo imeli od njega.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

BLAGOSTANJE SLUHA IN MOŽGANOV: OBSTAJA POVEZAVA?

Petindvajsetletna študija potrjuje večje tveganje pospešenega kognitivnega upada kot posledico umika pred družbenimi aktivnostmi posameznikov, ki niso uporabniki slušnih aparatov. Že nekaj časa je splošno znano, da starost s seboj prinaša upad kognitivnih funkcij: pozabljamo reči, dlje časa potrebujemo pri učenju novih stvari, težje se koncentriramo in ohranjamo fokus. Ta upad pač spremlja staranje in tega ne moremo preprečiti ali ustaviti, obstajajo pa načini kako ga upočasniti.

OHRANJAJMO MOŽGANE AKTIVNE: stimulirajmo jih

Opirajoč se na petindvajsetletno študijo je za ohranjanje aktivnih možganov daleč najpomembnejša mentalna zaposlitev možganov skozi aktivnosti družbenega življenja s prijatelji, družino, sodelavci,…

Dobra slišnost je ključna v interakciji z ljudmi in svetom. S starostjo je upad kognicije in slišnosti neizbežen, toda ali obstaja povezava med upadom slišnosti in upadom kognicije? Štiri tisoč prostovoljcev je skozi četrt stoletja opazovanja potrdilo prav to.

AKTIVNA NOŠNJA SLUŠNIH APARATOV: ohranjanje možganov v kondiciji

Zanimivi izsledki iste študije prikazujejo še eno zanimivost: naglušne osebe, ki uporabljajo slušne aparate in so družbeno aktivne doživljajo kognitivni upad v podobnem razmerju in hitrosti kot ljudje brez izgube sluha.

Naglušne osebe, ki pa niso uporabljale slušnih aparatov, so predstavljale veliko višji riziko pospešenega upada kognicije kot posledica umika pred družbenimi aktivnostmi. Ključ ni sama dobra slišnost, ključ je kaj in koliko več udejstvovanja in aktivnosti nam dobra slišnost omogoča.

S pomočjo vsaj delnega povečanja sposobnosti komuniciranja zaradi slušnih aparatov lahko izboljšamo razpoloženje, naše družbeno življenje in druge mentalne aktivnosti, ki bodo upad kognitivnih sposobnosti upočasnile.

BODITE PAMETNI: preverite stanje svojega sluha, ZDAJ!

Samo v ZDA je več kot petintrideset milijonov ljudi naglušnih. Večina se jih tega sploh ne zaveda. V kolikor ste tudi vi v podobnem položaju, opravite brezplačni test sluha, navsezadnje to dolgujete samemu sebi. Vaša aktivnost v prihodnosti je odvisna od tega.

Amieva, H. (2015) “Self-Reported Hearing Loss: Hearing Aids and Cognitive Decline in Elderly Adults: A 25-year Study,” Journal of the American Geriatrics Society.

KAJ JE KOGNICIJA?

Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

MEDNARODNI DAN SKRBI ZA SLUH, 3. MAREC

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2007 razglasila 3. marec za mednarodni dan skrbi za sluh in ga z leti preimenovala v svetovni dan sluha. Letos ga praznujemo pod geslom Preveri svoj sluh. Predvsem bi radi poudarili pomembnost zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije okvare sluha. Številni ljudje živijo z neugotovljeno okvaro sluha, pogosto se svoje okvare sploh ne zavedajo in ne vedo, da jim manjkajo nekateri zvoki in besede. Preverjanje stanja sluha in sposobnosti razumevanja je prvi korak k reševanju tega vprašanja.

Že vsak deseti Evropejec ima težave s sluhom
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 446 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 dB, pojavlja že pri 16 % odraslih v starosti od 18 do 85 let. Po izračunih se tako s to težavo spopada že več kot 71 milijonov prebivalcev Evropske unije (EU), od tega jih ima 55 milijonov, kar pomeni od 10 do 12 % populacije, izgubo sluha v govornem območju, torej za uspešno komunikacijo in razumevanje že potrebujejo ustrezne slušne pripomočke. Skrbi pa podatek, da naj bi bilo v EU kar 30 milijonov ljudi, ki imajo izgubo sluha, vendar niso vključeni v zdravljenje ali rehabilitacijo.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v Sloveniji približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, na leto pa se izda približno 18.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je približno 10 % oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima samo malo več kot tretjina prepoznano okvaro sluha.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS
Številni ljudje živijo z neugotovljeno okvaro sluha.

Okvaro sluha najprej opazimo kot težave pri razumevanju pogovora. Pogovor sicer slišimo, a ga ne razumemo, še posebno ne v hrupnem okolju. Sogovornika zato pogosteje prosimo, da ponovi, kar je povedal. Okvaro sluha lahko povzročijo številni vzroki, od nezgode do bolezni. Ljudje, ki se spoprimejo z okvaro sluha, imajo pogosto občutek odrezanosti od sveta. Otroci z okvaro sluha pri pouku porabijo veliko več energije zaradi napora pri poslušanju, zato so prej in bolj utrujeni. Problem je še večji v učilnici. Zgodnje odkrivanje okvare, preprečevanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomoč lahko precej zmanjšajo posledice in izboljšajo stik z okolico. Navajeni smo, da se izguba sluha pojavi z leti. Vse več motenj sluha pa strokovnjaki v zadnjem času opažajo tudi med mlajšimi prebivalci. Predvsem mlajše generacije so daljši čas izpostavljene visokim ravnem zvoka zaradi poslušanja glasbe preko slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe ali mobilnih telefonov.

Ne čakajte: preverite svoj sluh
Marsikje v Evropi je treba pregled sluha plačati, zato v številnih evropskih državah 3. marca potekajo akcije testiranja sluha in svetovanja. Zgodnje preverjanje sluha je še posebej pomembno pri otrocih, ker okvara sluha negativno vpliva na otrokov jezikovni-govorni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj. Jezikovni razvoj otroka se namreč začne s poslušanjem in ne z govorom. V Sloveniji je testiranje sluha brezplačno v okviru zdravstvenih storitev, ki se krijejo z naslova zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni sistem v naši državi zagotavlja tudi preventivne preglede otrok, mladine in delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, do cenovnega standarda brezplačno pridobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS.

Bistvena je ozaveščenost
Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju razmišljanja o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha. Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO morali sodelovati tako službe za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev in izobraževalne ustanove skupaj s civilnimi združenji oseb z okvaro sluha. Zavedati se je treba, da število oseb z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno in gospodarsko škodo.

Zveza društev gluhih in naglušnih se aktivno vključuje v preprečevanje okvare sluha ter promocijo za njeno zdravljenje in rehabilitacijo, z izvajanjem posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo.

Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je okvara sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS

V AUDIO BM smo preverjanje sluha približali vsem. Zagotavljamo ga brezplačno. Oglasite se kateremkoli AUDIO BM slušnem centru in preverite kako slišite. Naročite se >>

Več o sluhu >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

KAKŠNE PRAVICE IMAM? KJE JIH UVELJAVIM?

V Sloveniji imamo kar nekaj pravic, ki jih imajo naglušne in gluhe osebe. Jih sploh poznamo? 


Če smo naglušni imamo pravico do medicinskih pripomočkov.
Najbolj poznani so slušni aparati. Podrobno je postopek pridobitve opisan tule.

 

Več nepoznavanja je na področju pravic, ki jih imajo težje naglušne, gluhe, ali osebe s polževim vsadkom.

V spodnjem seznamu preberite, do česa so upravičene te osebe in na katerem naslovu se uveljavlja/zaprosi za posamezno pravico:

  • Otroški dodatek
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba za uveljavljanje pravice do naknadnega dopusta za nego in varstvo otroka
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba do dodatka za nego otroka
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Odločba o tehničnem pripomočku po zakonu ZIMI (Zakon za Izenačevanje Možnosti Invalidov) 
    Naslovnik: Upravna enota, plačnik: sofinancira MDDSZ
    Za ogled tehničnih pripomočkov in podrobnejši opis postopka za pridobitev, kliknite tule.

  • Odločba za usmerjanje
    Naslovnik: Zavod RS za šolstvo

  • EU kartica ugodnosti za invalide
    Naslovnik: Zavod RS za šolstvo
     Kaj v AUDIO BM nudimo za uporabnike EU kartice ugodnosti za invalide preberite tule.

  • Odločba o oprostitvi plačila RTV prispevka
    Naslovnik: Služba za obračun RTV prispevka

  • Odločba za brezplačno kartico Urbana LPP
    Naslovnik: Blagajna LPP

  • Odločba za brezplačni avtobus in gondolo na Pohorje
    Naslovnik: Upravna enota Maribor

  • Odločba za komunikacijski dodatek
    Naslovnik: Center za socialno delo

  • Dohodnina – uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane, šifra A5
    Naslovnik: Finančna uprava RS

  • Odločba o pravici do slovenskega znakovnega jezika
    Naslovnik: Center za socialno delo

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ČUDEŽNE KAPLJICE ZA POVRNITEV SLUHA

V številnih medijih se pojavljajo oglasi o revolucionarni metodi, ki omogoča povrnitev slušnih sposobnosti brez operacij in dragih slušnih aparatov. Kot predsednik odbora naglušnih, ki deluje pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, in kot dolgoletna težko naglušna oseba se nikakor ne morem strinjati s takimi zavajajočimi oglasi, ki mečejo slabo luč tudi na številne ugledne časopise, ki sodelujejo pri takem lažnem in škodljivem oglaševanju. Poskušam razumeti marketing in različne tržne pristope, kljub temu pa se mi zdi skrajno neprimerno, da se okvara sluha izkorišča za tako zavajajoče trženje.

 

Osebno menim, da je takšno zavajanje javnosti in še posebej oseb z okvaro sluha kršenje Mednarodne konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je Republika Slovenije ratificirala med prvimi; prav tako zavajajoče oglaševanje pomeni kršitev EU-direktive o nepoštenih poslovnih praksah pa tudi kršitev Zakona o zaščiti pred diskriminacijo, v katerem je jasno navedeno, da se invalidnost ne sme zlorabljati ali uporabljati na neprimeren način. Tudi Evropska zveza naglušnih (EFHOH) odločno nasprotuje takšnemu zavajanju in z domnevnimi kršitvami redno seznanja evropski parlament.

Boris Horvat – Tihi, podpredsednik ZDGNS in tudi predsednik
Odbora naglušnih ZDGNS (Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije)

 

Domnevam, da uredništva časopisov, ki pri tem škodljivem početju sodelujejo, niso dovolj seznanjena s problematiko oseb z okvaro sluha, zato moram zapisati neizpodbitno dejstvo, da je okvara sluha neozdravljiva n da pri tem ne pomagajo nobene čudežne kapljice, ampak izključno le ustrezni tehnični pripomočki in kakovostni slušni aparati. To ne nazadnje potrjuje tudi medicinska stroka v Sloveniji, ki se prav tako zgraža nad žalostnim dejstvom, da nihče od pristojnih ne zaščiti ljudi pred takšnim škodljivim oglaševanjem. Izguba ali okvara sluha je dolgotrajen in težek zdravstveni in psihološki proces, ki terja obilo rehabilitacijskih pristopov in ukrepov, zato je na tej poti vsako zavajanje lahko škodljivo za posameznike, ki v silni želji po ozdravitvi upajo in verjamejo marketinškemu vplivu in še iščejo prave poti. Izguba sluha zaradi komunikacijske ovire povzroča tudi delno ali popolno samoizolacijo iz družbenega okolja. Zato je včasih tudi življenjskega pomena, kakšno rehabilitacijsko pot ubere posameznik za vrnitev v družbeno koristno aktivnost. Čudežne kapljice zagotovo niso prava pot in odrešitev za močno in rahlo naglušne, kot je navedeno v oglasu.

 

V Sloveniji živi približno 150.000 oseb z okvaro sluha. Verjamem, da je to zelo mamljiv trg za različne tržne manipulacije in da mnogi v tej množici ljudi vidijo le pot do lahkega zaslužka in niti najmanj ne pomislijo na številne negativne učinke, ki jih lahko povzročijo z zavajajočimi obljubami in oglasi.

 

Skupaj s sodelavci v vseh društvih gluhih in naglušnih, ki delujejo v Zvezi društev gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji, se trudimo z ozaveščanjem, da osebam z izgubo sluha pokažemo pravo rehabilitacijsko pot. Zato iskreno upam, da nam bodo slovenski mediji pri tem pomagali, predvsem pa si želimo, da naglušnim ne bi škodovali.

 

Boris Horvat – Tihi

 

Vir: http://www.zveza-gns.si/ostalo/iz-sveta-tisine/

 

 


PRIMER ZAVAJAJOČEGA OGLASA

 

 

 

 

PRIMER LAŽNE OSEBE IZ OGLASA
prof. Roman Kotnik

 

 

 

KORISTEN NASVET – NE NASEDAJTE PREVARANTOM

 

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 23 24 25 26 27 28

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1561 ocen
×
js_loader