Prigode-uporabniki-slusnih-aparatov-auris-audio-bm-slusni-aparati

TRI ŠTORIJE S SLUŠNIMI APARATI

3 Nov 2021 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Slušni aparati, Zanimivosti

Živemu človeku se marsikaj zgodi in tudi naglušni ljudje nismo nobena izjema. V dolgoletni vsakodnevni uporabi slušnih aparatov se našim članom zgodi marsikatera resna, nesrečna ali pa tudi smešna prigoda. Zaupali so nam jih člani društva AURIS Kranj.

Dobremu gospodarju pri urejanju okolice hiše nikoli ne zmanjka dela in ker je slušni aparat pri samostojnem delu lahko bolj moteč kot pa koristen pripomoček ga večina takrat sname in skrbno shrani. Po opravljenem delu se prileže zaslužen počitek. To je naš član storil tudi tokrat. Slušni aparat je skrbno zavil v papirnat robček in ga položil na bližnjo omarico. Ko se je prebudil robčka ni bilo več na omarici, niti pod njo, niti kje v bližini. Začel ga je panično iskati. Med iskanjem ga žena vpraša, kaj išče. Pove ji, da išče slušni aparat, ki je bil v papirnatem robčku, nakar oba prebledita. Med njegovim počitkom se je žena namreč lotila pospravljanja in med drugim vzela tudi robček, ga vrgla v straniščno školjko, potegnila vodo in hkrati odplaknila tudi slušni aparat.

Zaščitne maske so velik problem za vse uporabnike slušnih aparatov. Največ preglavic nam povzročajo pri komunikaciji, saj nam preprečujejo branje obrazne mimike z ust. Obilo težav nam povzroča tudi stalno natikanje in snemanje mask, saj trakovi posegajo ravno v tisto območje kjer je slušni aparat. Posledica vsega tega je kar nekaj izgubljenih in poškodovanih slušnih aparatov ali pa ušesnih vložkov.

Zgodi se pa tudi taka zgodba … Na bencinski črpalki je uporaba mask obvezna. Po plačilu in snemanju maske ob izhodu je naša članica snela masko, se usedla v avto in odpeljala. Ko je prišla domov je vsa prestrašena ugotovila, da ima samo en slušni aparat. Drugega ni nikjer, tudi v avtu ga ni bilo. Poklicala je na črpalko, kjer so ji povedali, da ga nikjer ne najdejo. Skupaj z možem sta se vseeno odpravila nazaj na črpalko, da sama preverita. Res sta ga zagledala na tleh, ampak žal v zelo klavrnem stanju, saj se je že na daleč videlo, da je bil večkrat povožen in resno deformiran …

Naporno sestankovanje in poslušanje preko indukcijske zanke je zelo utrujajoče. Takrat človek komaj čaka, da si lahko privošči malce odklopa in z veseljem ob prvi priliki sname slušni aparat. Kljub vsej skrbi za dragocen medicinski pripomoček včasih ni druge možnosti za shrambo, kot je prsni žepek na srajci. Ob razmišljanju o drugih stvareh se ob prihodu domov na to preprosto pozabi. Slušni aparat ostane v žepu srajce. Tudi na poti do pralnega stroja, kjer se skupaj s perilom opere, s centrifugo vred, in se šele med obešanjem opazi, da je tudi slušni aparat dal skozi ves pralni postopek. Po prvem šoku mi ni preostalo drugega kot, da ga lepo poskusim posušiti z molečim upanjem, da bo spet deloval. Na presenečenje vseh je tudi dejansko deloval, mogoče še boljše kot pred pranjem …

Izguba ali poškodba slušnega aparata je za uporabnika vedno šokantna, predvsem zaradi strahu, kako bomo komunicirali brez dragocenega pripomočka, pa tudi zaradi morebitnih stroškov, ki bi lahko nastali. Velikokrat nas iz resne zagate rešuje tudi prijaznost dobavitelja slušnih aparatov in predvsem razumevanje nastale situacije. 

Ena od naštetih zgodb se je ugodno razpletla tudi po zaslugi prijaznega razumevanja AUDIO BM.

Boris Horvat Tihi
predsednik AURIS Kranj

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Janez-Hocevar-Rifle-spet-slisim-TV-oglas-AUDIO-BM-slusni-aparati

JANEZ HOČEVAR – RIFLE, SPET SLIŠIM!

31 Okt 2021 AUDIO BM, Dogodki, Nekategorizirano, Novosti, Posebna ponudba, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

Janez Hočevar – Rifle je eden naših najbolj ikoničnih ljudskih igralcev in profesor. Leta 2011 je prejel Viktorja za življenjsko delo, leta 2020 pa je prejel Borštnikov prstan.

Čeprav je že dopolnil 80 let ostaja ves čas aktiven. Pri tem mu pomagajo tudi najnovejši slušni aparati.

Kdo se ga ne spomni iz Podarim-Dobim nagradne igre in akcije zbiranja denarja za slovenske športnike. Takrat se nam je zapisal v srca. Ljudje so pri akciji z nakupom kartice Podarim-Dobim prispevali denar za športnike, ob tem pa sodelovali v nagradni igri za sponzorske dobitke, med katerimi so bile tudi hiše, avtomobili in doživljenjske denarne rente. V 13 sezonah so prodali približno 18 milijonov kartic, v rekordni sezoni okoli leta 1989 pa več kot 2,230.000 darilnih kartic letno. Neformalni zaščitni znak igre je bil voditelj Janez Hočevar – Rifle s črno-oranžnim šalom.

Janez Hočevar – Rifle je odraščal na Viču. V mladosti se je zelo rad ukvarjal s športom, saj je treniral plavanje in vaterpolo. Obiskoval je OŠ Vrtača. Kasneje je obiskoval VII. državno gimnazijo v Ljubljani, po končani maturi pa je študiral igro na ljubljanski AGRFT. Že med študijem je začel z delom v Drami, kjer je delal kot osvetljevalec in statist. Z resnim igralstvom je začel pri gledališču Oder 57, kasneje pa je bil angažiran v ljubljanski Drami. Kasneje se je posvetil tudi igranju v celovečernih filmih in na televiziji (Naša mala klinika, Usodno vino, Moji tvoji najini, Primeri inšpektorja Vrenka …).

V AUDIO BM smo počaščeni, da je Janez Hočevar – Rifle skrb za boljši sluh zaupal prav nam.

Preizkusil je več modelov slušnih aparatov in se odločil za izvedbo, ki ne potrebuje baterij, z možnostjo prostoročnega telefoniranja in s samodejnim delovanjem v različnih zvočnih okoljih.

Janez Hočevar – Rifle sedaj pravi: »SPET SLIŠIM!«

Na podlagi svoje izkušnje želi v TV oglasih na svoj duhovit način predstaviti uporabnost sodobnih slušnih aparatov in zmanjševati predsodke. Še vedno namreč večina ljudi ne pozna zmogljivosti sodobnih slušnih aparatov in koristi, ki jih prinašajo naglušnim ter posredno tudi njihovim najdražjim in prijateljem. Prav slušni aparati lahko poskrbijo za njihovo boljšo komunikacijo in večjo povezanost.

Na televiziji ga boste lahko opazili v oglasih: VIC, HUDE SLUŠALKE, TELEFON, SLIŠIM in KOMAR.

Scenarist in režiser oglasov je Miha Hočevar. Njegova filmografija: Jebiga, Na planincah, Distorzija, Gremo mi po svoje, Gremo mi po svoje 2.

Gremo mi po svoje je v prvem vikendu predvajanja privabil rekordno število gledalcev v samostojni Sloveniji – 18.686. Do konca januarja 2011 si je film ogledalo 183.459 gledalcev, s čimer je bil takrat najbolj gledani slovenski film po osamosvojitvi. Za ta dosežek je Hočevar prejel tudi Viktorja za posebne dosežke in 8 zlatih rol.

VIC

Rifle na svojem vrtu za veliko družinsko mizo vpraša: »Že dolgo niste slišali dobrega vica?« Ponudi tudi nasvet: »Potem morda potrebujete slušni aparat.«

HUDE SLUŠALKE

Rifle je na svojem vrtu za veliko družinsko mizo. Nasproti sedi vnuk, ki ga ne vidimo v kadru. Ko si Rifle namešča slušni aparat ga vnuk začudeno vpraša: »Uau dedi, hude slušalke, a to imaš za muziko?«. Rifle mu odvrne: »Ne samo za muziko, za vse živo!« Nato vnuk navdušeno: »Zakon!«, saj ni vedel, da so slušni aparati lahko tudi brezžične slušalke povezane s telefonom, tablico ali računalnikom.

TELEFON

Snemalna scena je pripravljena kot snemalni set (v ozadju vidimo luči, odbojnike itd.).
Rifle je na pavzi, sedi na režiserskem stolu in se z nekom pogovarja, čeprav ni nikogar zraven. Asistent glasno komentira: »Rifle se pa kar sam s sabo pogovarja«, saj ni vedel, da se Rifle prostoročno pogovarja po telefonu.

SLIŠIM

Snemalna scena je pripravljena kot snemalni set (v ozadju vidimo luči, odbojnike itd.).
Rifle je na pavzi, sedi na režiserskem stolu. Asistent ga glasno pokliče, misleč, da ga Rifle ne bo slišal, če ga bo poklical tišje. Rifle mu odgovori: »Kaj se dereš, saj te slišim! Imam slušni aparat.«


KOMAR

Rifle na vrtu pred hišo hudomušno vpraša: »Komaj ga vidiš, zato pa toliko bolje slišiš. Kaj je to? Dvigne roko in razkrije skrivnost:« Ne, ni komar. Slušni aparat je.«
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sluh-komunikacija-spomini-AUDIO-BM-slusni-aparati

SLUH, SPOMINI, KOMUNIKACIJA

29 Okt 2021 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje

Bliža se dan, ko so naši spomini še posebej povezani z ljudmi, ki jih ni več z nami. V mislih podoživljamo čas, ko smo bili skupaj. Kaj si največkrat prikličemo v spomine? Zagotovo so ti spomini v največji meri povezani s komunikacijo, ki smo jo imeli. Radi se spominjamo skupnih pogovorov, lepih doživetij in tudi vsega manj prijetnega, ko smo prav s pomočjo drug drugega lažje premagovali tudi raznovrstne ovire.

Se zavedamo, kako pomembno vlogo je pri komunikaciji imel tudi sluh? Se spomnimo glasu? Skupnih pogovorov? Smeha? Morda tudi joka? Če velja, da nas dober sluh povezuje, potem velja tudi obratno, da nas slabši sluh ločuje. Dejstvo je, da če ponagaja sluh in ne rešimo tega problema, je komunikacija motena. Iskreno se vprašajmo: slišimo dobro, ali mislimo, da slišimo dobro? Slišijo naši najdražji dobro?

Kdaj smo nazadnje preverili sluh na način, da dvomov o stanju sluha ni več? Na tem področju vam lahko pomagamo. Vsak dan, ki ga z najdražjimi kvalitetno preživimo je neprecenljiv. Je nov kamenček v mozaiku spominov, ki nas bogatijo in osrečujejo tudi, ko skupni trenutki minejo.

franci-urankar-direktor-audio-bm-slusni-aparati
Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušnih centrov
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Razumevanje-govora-hitrost-govorjenja-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-blog-nasveti-test-sluha

OD ČESA JE ODVISNO RAZUMEVANJE GOVORA

26 Okt 2021 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

Ena izmed pogostih pripomb, ki jih slušni akustiki pogosto slišimo od strank, je: »Slišim, vendar ne razumem, kaj ljudje govorijo. Na primer, nisem razumel vseh besed, ki mi jih je povedal moj zdravnik, ko sem bil na pregledu.«

Za slabše razumevanje govora običajno obstaja več razlogov oz. kombinacija le-teh. Najpomembnejša in najpogostejša razloga za slabše razumevanje govora sta naglušnost posameznika in slušno okolje v katerem komuniciramo. Naglušnost se tekom let počasi razvija in postopno prične omejevati slišnost in tudi sposobnost razumevanja govora. Prav tako ni vseeno ali komuniciramo v mirnem ali hrupnem okolju. Kot naslednji razlog za slabše razumevanje lahko navedemo tudi starejše slušne aparate, ki so dotrajani ali neprimerno nastavljeni in tako ne predstavljajo optimalne pomoči.

Izpostavljamo še en zelo pomemben razlog za slabše razumevanje govora – in to je govornik. S kakšno hitrostjo in razločnostjo govori? Kakšna je frekvenčna sestava njegovega glasu?

Za nerazumevanje govora našega sogovornika, je torej poleg naglušnosti, vrste slušnega okolja in neoptimalnih slušnih aparatov lahko kriv tudi:

  • Govor sogovornika   
    • PREHITER GOVOR povzroči pomanjkanje natančnosti pri artikulaciji, pojavi se monotonost zvoka – govor je torej enoličen in brez melodičnosti.
    • FREKVENČNA SESTAVA glasu govornika je lahko ravno v področju, kjer ima poslušalec večjo stopnjo naglušnosti.
  • Akustika prostora     
    • Prostor v katerem se nahajamo in pogovarjamo z naglušno osebo močno vpliva na razumevanje govora. Akustika je v vsakem prostoru drugačna. Večjo težavo predstavljajo odprti prostori in večji zaprti prostori, kot so cerkve, dvorane, ipd. saj se zvok govorca odbija od sten in nastane veliko odmeva, kar negativno vpliva na jasnost slišanega govora.

Ob naštetih dejavnikih je potrebno poudariti, da je glavni razlog za slabše razumevanje še vedno okvara sluha, ki preprečuje, da bi posameznik razumel izgovorjene besede, saj so le-te sestavljene iz različnih zvokov, ki jih naši možgani niso sposobni več pravilno ter dovolj hitro razvozlati in prepoznati.

Razumevanje govora je izjemno zapleten niz akustičnih, nevroloških oz. jezikovnih dogodkov, ki jih je treba natančno zaključiti v milisekundah, če ne celo mikrosekundah, da bi lahko sledili temu, kar govorijo govorci. Povprečen govorec govori s hitrostjo kar 180 do 190 besed na minuto. Veliko, kajne?

Raziskava v ZDA je pokazala, da odrasli v starosti od 75 do 90 let, lahko bolje razumejo vsebino govorjenega govora, če se izgovori s hitrostjo približno 124 besed na minuto.

Obdelava zvočnih informacij tako predstavlja zalogaj za vsakega posameznika, tudi tistega brez okvare sluha, kaj šele nekoga, ki je utrpel izgubo sluha že nekaj časa nazaj in so njegove kognitivne sposobnosti že precej okrnjene, poleg vsega pa se nahaja v akustično neprimernem okolju s hitrim govorcem.

Kaj lahko storimo, če smo mi govornik?

Govorimo počasneje. S počasnejšim tempom bomo besede lepše izgovarjali, vsi zlogi bodo bolje slišani in posledično lažje razumljivi.

Primerna hitrost govora je 124 besed na minuto, torej kar 66 besed manj, kot jih v povprečju izgovorimo drugače. Upočasnjen govor bo tudi bolj poudarjen in razgiban, kar bo še dodatno pomagalo slabše slišečim.

Kaj lahko storimo, če smo mi naglušni?

Poskrbimo za svoj sluh. Če opažamo znake za naglušnost je čas, da preverimo svoj sluh. Več o tem tukaj.

Če smo že uporabnik slušnih aparatov, skupaj s slušnim akustikom preverimo, če so nastavitve slušnih aparatov optimalne. Slušni aparat redno uporabljajmo. Potrpežljivost pri navajanju na slušne aparate in razumevanje, da sluh ni več takšen kot je bil, se obrestuje. Več nasvetov o tem, kako najbolje poslušati s slušnimi aparati se nahaja tukaj.

Če strnemo vse napisano v dva stavka: “Pri govorjenju ne hitimo, saj biti prvi na cilju v tem primeru ne predstavlja zmagoslavja. Če smo naglušni, poskrbimo za svoj sluh.”

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ciscenje-uses-ugodje-uho-erogena-cona-AUDIO-BM-slusni-aparati

KAKŠNA JE POVEZAVA MED EROGENO CONO V UŠESU IN ČIŠČENJEM UŠES

17 Okt 2021 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje, Zanimivosti

Vsi poznamo opozorilo zdravnika: »nikdar si ne tiščite v uho ničesar, kar je manjše od vašega palca!« Zakaj potem kljub temu občutimo potrebo po čiščenju sluhovoda z vatiranimi palčkami, prsti ali celo s sponkami, avtomobilskimi ključi in podobno? Zato, ker je občutek tako fantastičen!

Obstaja več razlogov, zakaj smo nagnjeni k čiščenju sluhovodov. Eden izmed njih je ta, da je naše uho ena od erogenih con, v katerem se nahaja kompleksen sistem živcev in živčnih končičev.

Vagusov živec – je vejasta struktura, ki poteka vse od naših možganov pa do naše zadnjice – in je lahko stimuliran preko našega ušesa. Ta igra pomembno vlogo pri prijetnem občutku, kadar si z vatirano palčko vrtamo po ušesu. Kadar je Vagusov živec stimuliran občutimo njegov učinek tudi na drugih delih telesa: občutimo ga v možganih, koži, trebuhu in spolovilih.

Sluhovod je tudi del našega telesa, ki ni vajen dotikov. Je podobno mesto kot naša pazduha, ki je žgečkljiva na dotik, saj se je ne dotikamo pogosto. Nekaterim ljudem zato dotikanje pazduh povzroča občutek ugodja.

Vendar ne pozabite: ušesa so samočistilna! Kljub temu, da vam tiščanje različnih predmetov v vaš sluhovod povzroča prijetne občutke, tega nikar ne počnite. Ušesno maslo se s premikanjem čeljusti ob govorjenju, zehanju, smejanju … samodejno spiralno premika proti izhodu sluhovoda. S tem premikanjem skozi sluhovod ušesno maslo vse ujete mikro-umazanije in prah odnese ven iz sluhovoda. Samodejno izločanje ušesnega masla ohranja naša ušesa čista.

Jurij Globevnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Cerumen-usesno-maslo-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-ciscenje-preventiva-odinell-sprej

KAJ NAM GOVORI BARVA UŠESNEGA MASLA

10 Okt 2021 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje, Zaščita sluha

Čeprav se ušesno maslo samodejno izloča, bi bilo enačenje ušesnega masla kot izločka precej ponesrečeno. Že res, da se izloča iz telesa, a funkcija ušesnega masla je in ostaja zaščita sluhovoda. SAMODEJNO Izločanje ušesnega masla – naše sluhovodne zaščite – ohranja naše uho čisto. Beseda SAMODEJNO naj bo še enkrat zapisana z velikimi črkami, saj v kolikor z ničemer ne posegamo v sluhovod, se ob premikanju čeljusti z govorom, žvečenjem in zehanjem ušesno maslo samodejno spiralno premika proti izhodu sluhovoda. S tem premikanjem skozi sluhovod ušesno maslo vse ujete mikro-umazanije in prah s seboj oz. natančneje, v sebi, odnese ven iz sluhovoda.

Ušesno maslo je znotraj sluhovoda strukturno zelo podobno namiznemu maslu, a bolj kot je bližje izhodu iz sluhovoda, bolj suha in krhka je struktura ušesnega masla. Prav ta mehka in lepljiva struktura masla v sredini sluhovoda s pomočjo majhnih dlačic znotraj sluhovoda, ki se z rastjo prebijajo skozi lepljivo maslo, delujejo kot magnet za vso mikro-umazanijo, saj vse te delce vežejo nase. Največji problem uporabe vatiranih palčk in drugih neprimernih predmetov (sponke, ključi, …) za ‘odstranjevanje’ ušesnega masla je v tem, da s skušanjem odstranjevanja masla dejansko potiskamo strukturno že bolj suhe delce masla nazaj v lepljivo strukturo masla in s tem znatno pripomoremo k nastanku čepa. Če ste kdaj pripravljali zrezke na dunajski način, se lahko spomnite kakšna težko ločljiva kepa se naredi, ko nam nekaj moke ali drobtin pade v zmešano jajčko. Takšna kepa se po sluhovodu več ne bo premikala proti zunanjosti sluhovoda. Premikalo se bo vse ostalo, ušesno maslo pa se bo ob tem pričelo kopičiti nekje v vašem sluhovodu. Globlje kot boste ‘žokali’ po ušesu, globlje v sluhovodu bo pričel nastajati čep v ušesu. ‘Žokanje’ po sluhovodu pa s seboj povleče še eno slabost. Četudi se še tako trudimo, da bi s katerimkoli neprimernim predmetom zajeli maslo ven iz sluhovoda, kot npr. skušamo z žlico popraskati še zadnje delčke Nuttele ali kakšnega drugega namaza, bomo s takšnimi potezami z maslom namagnetene dlačnice potisnili nazaj v mehkejšo strukturo masla in jim onemogočilo njihovo delovanje – kar bo povečalo možnost infekcij znotraj sluhovoda in na bobniču.

Nihče si ne želi imeti umazanih ušes, a sluhovod obdan z maslom ni umazan sluhovod! Zdravniki pogosto povedo, da v sluhovod ne posegamo z ničemer manjšim od našega palca. Sluhovodov se ne čisti, čisti se uhelj in odprtina izhod sluhovoda, notranjost nikakor ne. Ta se le spira ali posesa ob nastanku čepa – ta pa nastane ob nepravilni higieni sluhovoda. Ob čiščenju uhlja pa lahko vidimo kakšne barve je naše ušesno maslo in barva ušesnega masla nam lahko precej pove o stanju sluhovoda.

Rumena in svetlo oranžna barva ušesnega masla nam da vedeti, da gre za sveže, precej novo nastalo ušesno maslo. Prav tako tudi prozorno-bela barva. Kakor začne prevladovati močno oranžni odtenek, lahko že vemo, da je maslo nekoliko starejše in to je nekoliko bolj lepljivo kot sveže maslo. Takšno maslo že v sebi nosi delce razpadle kože in drugo ujeto mikro-umazanijo. Kadar pa že težje ločimo ali gre za oranžno ali rjavkasto barvo, pa gre za precej staro ušesno maslo, ki je prav tako na dotik nekoliko lepljivo. Bledo oranžna barva pa je prisotna pri suhem, nelepljivem starem ušesnem maslu že blizu izhoda iz sluhovoda. Vse te barve cerumna pričajo o normalnem stanju sluhovoda ob katerih nam ni potrebno nič skrbeti.

Problematične so le naslednje barve ušesnega masla:

  • Rumeno-zelen odtenek ušesnega masla je posledica vnetja sluhovoda. Takšno maslo je precej bolj tekoče strukture in ne tako maslene. Zeleno barvo ušesnega masla že spremlja močan neprijeten vonj in lahko z gotovostjo sklepamo, da gre za resnejše vnetje ušesa. Bolj kot prevladujejo zeleni odtenki, za večje in bolj hudo vnetje gre.
  • Maslo z rdečimi odtenki nakazuje na krvavitev v sluhovodu bodisi zaradi praskanja, ‘žokanja’ po sluhovodu ali v kolikor je tekoče, se lahko utemeljeno prestrašimo ali je naš bobnič kako poškodovan. Tudi ugriz kakšne žuželke lahko privede do enakega tolmačenja.
  • Siva barva masla pomeni pretirano izpostavljenost prahu in slabše ‘magnetenje’ dlačic v sluhovodu – predvsem zaradi njihovega potlačevanja v ušesno maslo.
  • Črna barva masla pa kaže na dolgotrajno nabiranje čepa, torej smo nekoč z nečim potisnili strukturno bolj suho maslo nazaj med masleno strukturo cerumna in s tem pričeli ustvarjati čep. Težava v črnem maslu je tudi v tem, da gre za zelo staro maslo in barvnih indikacij prejšnjih stanj ušesnega masla več ni moč prepoznati.

Zakaj je dobro preventivno skrbeti za higieno sluhovoda. Sprva že zaradi same higiene, je pa sanacija čepa v sluhovodu precej odvisna od tega kam ste se odpravili na čiščenje sluhovoda. Pri nas je najbolj razširjeno spiranje sluhovoda v ambulanti. Ponekod se sanacije čepa lotijo z izsesavanjem in pri tem uporabljajo napravo podobno miniaturnemu sesalcu z majhno kamero na napravi. S pomočjo kamere lahko vidijo koliko je še potrebno izsesati in kje, vendar se takšne, sicer najbolj varne oblike sanacije čepa v sluhovodu pri nas redko poslužujejo. Težavi klasičnega spiranja ušesa predstavljata moč pritiska curka in lokacija samega čepa. Medicinsko osebje spira po občutku, občutijo pa le pacienti. Že tukaj lahko pride do neželenih učinkov. Drugi problem je lokacija čepa, ki je lahko bližje izhodu sluhovoda ali bolj globoko ob bobniču. Strjen čep je potrebno z vodo premakniti ali če nekoliko bolj slikovito zapišem, izruvati. Šele nato lahko voda okoli sten pride do bobniča in z dodajanjem curka vode bo ta čep prej ali slej z vodo priplul ven iz sluhovoda. Poškodbe bobniča ob spiranju so sicer redek pojav, se pa dogajajo.

V izogib nastanku ušesnega čepa priporočamo pravilno higieno sluhovoda z uporabo pršil za sluhovod. Pršil za higieno sluhovoda je na tržišču veliko in z nakupom kateregakoli pršila za higieno sluhovoda boste ravnali pravilno. Ni slabih ali dobrih pršil, so le nekoliko bolj in nekoliko manj praktična za uporabo. V AUDIO BM slušnih centrih imamo pršila v obliki spreja (Odinell), ki se veliko lažje prebijajo skozi zavoje sluhovoda za razliko od pršil, ki se jih dozira v kapljični obliki. A kot je že zgoraj zapisano, zgrešiti ne morete popolnoma nič z nakupom kateregakoli pršila za higieno sluhovoda. Grešite lahko le z uporabo raznih predmetov za ‘čiščenje’ sluhovoda, saj kljub namenu čiščenja ušesno maslo le še bolj tlačimo v sluhovod.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zvok-podnebnih-sprememb-clanek-audio-bm-slusni-aparati-informacije-zanimivosti

ZVOK PODNEBNIH SPREMEMB

6 Okt 2021 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Zanimivosti

Ali je podnebne spremembe mogoče slišati? Umetnica in raziskovalka Kat Austen se je odpravila na Arktiko, da bi omogočila dojemanje taljenja ledu z zvočno skulpturo. Pri tem postopku je uporabila tudi merilnike pH-vrednosti družbe METTLER TOLEDO.

Podnebne spremembe so eden od največjih izzivov, s katerimi se trenutno sooča človeštvo. Vendar pa imajo znanstvena dejstva majhen vpliv na način dojemanja globalnega segrevanja in z njim povezanih tveganj. Glasbeniki in umetniki nas že dolgo poskušajo opozoriti na podnebne spremembe. Med ta ozaveščanja spadata na primer koncertni maraton »Live Earth« v letu 2007 in pianist Einaudi, ki je na svojem klavirju Steinway igral na plavajoči ledeni ploskvi na Arktiki. Osnovna zamisel glasbe, ki se dotakne src, je pradavna. Nedavno pa je bila razvita v novo zvrst, imenovano sonifikacija (npr. pretvorba podatkov v zvok). To pomeni pretvorbo podatkov meritev v zvok. Kat Austen, britanska umetnica, ki živi v Berlinu in ima doktorat iz kemije, je svoje delo posvetila tej obliki umetnosti. Podnebne spremembe ji je prek sonifikacije uspelo pretvoriti v čustveno doživetje.

Raziskovalna odprava na visoko kanadsko arktično območje

»Polarna območja so med območji na naši Zemlji, na katere podnebne spremembe vplivajo najbolj,« pravi izvajalka novega medija. »Taljenje arktičnega ledu je bila zato primerna tema za moje delo.« Program za umetnike na delovnem obisku na raziskovalnem inštitutu Friends of Scott Polar Research Institute na univerzi v Cambridgeu ji je omogočil, da se je udeležila dvotedenske raziskovalne odprave na Arktiko. »Zvok in glasbo doživljamo čustveno,« pravi Austen. »Kemijske spremembe arktičnih voda zaradi taljenja ledu sem zato želela pretvoriti v zvok.«

Slišati taljenje ledu

Vendar kako omogočiti, da bodo spremembe, ki jih običajno ne zaznamo, slišne? Ob taljenju ledenikov je v arktične vode sproščenega vedno več raztopljenega ogljikovega dioksida in organskih snovi. Austen, ki je kemik, je vedela, da se zaradi tega spremeni kislost (pH) vode. »Kemijski oddelek na univerzi University College London mi je za mojo raziskovalno odpravo podaril več merilnikov pH-vrednosti družbe METTLER TOLEDO,« je povedala Austen. »To opremo sem med odpravo uporabljala za izvajanje poskusov in jemanje vzorcev vode.« S »predelavo vezij«, ustvarjalno tehniko glasbene umetnosti, pri kateri se v elektronskih napravah ustvari kratek stik za ustvarjanje zvočnih učinkov, je lahko obsežne podatke svojih meritev pretvorila v zvok.

»Ko merilnik pH-vrednosti odčita meritev, je sprememba v napetosti, ki pri tem nastane, slišna kot zvok,« je razložila Austen. »Če se del raztopljenega ogljikovega dioksida in organskih snovi v vodi spremeni, se spremeni tudi pH-vrednost vode, posledično pa se spremeni tudi zvok.« Umetnica je te zvoke združila z zvoki tradicionalnih inštrumentov, da je ustvarila zvočno skulpturo – štiristavčno simfonijo, imenovano »The Matter of the Soul« (Snov duše). S svojim orkestrom »Wasserklang Orchester« (orkester vodnih zvokov) igra to simfonijo na dogodkih in delavnicah po svetu. Vzorci vode, ki jih je prinesla z Arktike, so vedno del njenega nastopa.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Mednarodni-teden-gluhih-2021-audio-bm-slusni-aparati

MEDNARODNI TEDEN GLUHIH 2021

22 Sep 2021 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Sluh

Mednarodni teden gluhih je pobuda Svetovne zveze gluhih, ki je bila prvič uvedena leta 1958 v Rimu v Italiji. Vsako leto zadnji polni teden v septembru praznuje okrog 70 milijonov gluhih po vsem svetu v spomin na prvi svetovni kongres Svetovne zveze gluhih, ki je potekal septembra leta 1951. 

Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V Zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih.

V tednu gluhih želimo opozoriti javnost na nevidno invalidnost – gluhoto in na težave, s katerimi se gluhi in naglušni srečujejo v vsakodnevnem življenju. Invalidi sluha in govora so pogosto ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov.

Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Društva gluhih in naglušnih delujejo na temelju solidarnosti, samopomoči, istih izkušenj s slišečim okoljem in ob pomoči posameznikov z znanjem materinega jezika gluhih – znakovnega jezika. Zagotavljajo neprecenljivo pomoč pri uveljavljanju specifičnih potreb in krepijo pripadnost svojemu socialnemu okolju.

Okvara sluha in komunikacijska oviranost gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom omejujeta v številnih življenjskih situacijah, še zlasti pri dostopu do informacij, kar močno vpliva na njihov položaj v družbi. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih pripravljajo izobraževanja, ki jih prilagajajo potrebam članov. V tehnikah, prilagojenih gluhim in naglušnim, izvajajo seminarje, konference, delavnice in okrogle mize, posredujejo jim ključne informacije in usmeritve za njihovo vključevanje v družbeno okolje. Spremljajo tudi zakonodajo, ki vpliva na življenje gluhih in naglušnih.

Osebe z okvaro sluha na prilagojen način s tolmačem, indukcijsko zanko, sprotnim pretvarjanjem govora v besedilo in kompetentnimi osebami, ki jim predstavijo vsebine, prejmejo informacije iz prve roke ter z aktivnim sodelovanjem zagovarjajo svoje potrebe in stališča.

Lokacije društev gluhih in naglušnih v Sloveniji: http://zveza-gns.si/drustva/

V AUDIO BM slušnih centrih članom Društva gluhih in naglušnih nudimo posebne ugodnosti.

Kot član društva gluhih in naglušnih ste v AUDIO BM slušnih centrih deležni številnih ekskluzivnih ugodnosti in popustov. Ob uveljavljanju je s seboj potrebno imeti veljavno člansko izkaznico društva in AUDIO BM klub kartico ugodnosti, ki jo pridobite brezplačno v kateremkoli AUDIO BM slušnem centru.

  • 1x letno brezplačna meritev sluha ob kateri podarimo 2 zavitka (12 kos) baterij za slušne aparate (model 10, 13, 312 ali 675). Potrebna je predhodna rezervacija termina v AUDIO BM slušnem centru, ki ga želite obiskati.
  • Popusti na slušne aparate:
    • 10% na osnovni izbor v primeru samoplačniške nabave (ob predložitvi naročilnice so slušni aparati iz tega izbora v vsakem primeru brez doplačila).
    • 5% na razširjeni osnovni izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 10% na srednji izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 15% na odličen izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 20% na vrhunski izbor ob predložitvi naročilnice.
  • 20% popusta za brezžične dodatke k slušnim aparatom (TV oddajniki, dodatni brezžični mikrofoni, namenski daljinski upravljalniki, …).
  • 30% popust na baterije za slušne aparate (velja tudi za nakup enega zavitka (6 kos). Cena za zavitek z upoštevanim popustom je le 3,5€.
  • 10% popusta na tehnične pripomočke, kot so: telefoni za naglušne in vibracijske budilke.
  • 20% popusta na izdelke za nego in vzdrževanje, kot so različne rešitve za razvlaževanje slušnih aparatov, čistila za čiščenje oliv (ušesnih vložkov), …
  • 20% popusta za individualno izdelano zaščito ušes pred vodo.

Več o ugodnostih, ki jih zagotavljamo v AUDIO BM: https://www.audiobm.si/audio-bm-akcije-in-ugodnosti/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

DEMENCA IN SLUH

21 Sep 2021 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje

Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, 21. september 2021

 

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali negovalnega osebja.
Zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.

 

Najpogostejši tip demence je Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene okoli 60 % obolelih in pomeni napredujoč upad miselnih sposobnosti.

V večini primerov predpisana zdravila za demenco bolezni ne zdravijo, upočasnijo le njeno napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato zelo pomembno, saj pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja.
Če smo pozorni, lahko začetne simptome pravočasno zaznamo in tako vplivamo na razvoj bolezni oziroma preprečimo, da bi se ta razvila.

 

Nekateri simptomi na katere je dobro biti pozoren, so:

  • Pomanjkanje nepretrganega (konsistentnega) razmišljanja (ko eno misel izgubimo in nekaj drugega prevzame našo misel).
  • Postopna izguba spomina.
  • Zmeda v govoru in načinu izražanja, na primer ko sredi stavka spremenimo temo ali pozabimo, o čem smo začeli govoriti.
  • Pešanje v razumevanju enostavnih stvari (kako združiti dva elementa).
  • Težave pri oceni situacije. Na primer, nahajate se na prehodu za pešce, približuje se vam avto in ne morete oceniti, ali je varno, da prečkate cesto ali ne.
  • Med simptome sodi tudi občasno nenavadno socialno vedenje. Na primer, takšna oseba svoje bližnje pogosto pripelje v zadrego.

Raziskave kažejo, da lahko slabšanje oziroma izguba sluha v srednjih letih viša tveganje za razvoj demence v poznejših letih.


S kombinacijo redne miselne aktivnosti, druženja, pravega življenjskega stila in dobrega nadzora nad pridruženimi boleznimi, lahko pojav demence za nekaj časa odložimo.

Starejši ljudje po večini slabše slišijo in vidijo, kar lahko pripelje do nedruženja s sovrstniki, prijatelji. Sčasoma se lahko njihove kognitivne sposobnosti zmanjšajo do te mere, da se lahko bolezen demence pojavi prej, kot bi se lahko ob redni uporabi tehnično – medicinskih pripomočkov med katere lahko štejemo tudi slušne aparate.

 


Ne zanemarite slabega sluha

Kot kaže študija iz Tajvana je lahko eden od dejavnikov za razvoj demence tudi gluhota. Pri pregledu 16.000 ljudi so raziskovalci ugotovili, da so imeli tisti, ki so se v starosti med 45 in 64 let začeli soočati s slabšim sluhom, večjo verjetnost za nastanek demence kot tisti, ki tovrstnih težav niso imeli.

Povezava med demenco in naglušnostjo je sicer znana že dlje. Gre za to, da lahko izguba akustičnih stimulansov pri posameznikih spodbudi nastanek demence, saj se zaradi naglušnosti pogosto začnejo odmikati od družabnega življenja in tako možganom zagotavljajo vedno manj impulzov. Hkrati so hitreje dovzetni za nastanek depresije, ki je ena od glavnih dejavnikov za nastanek demence. Če je oseba naglušna in ne uporablja slušnih aparatov, predvidevajo strokovnjaki, posamezniki na neki način tudi ne trenirajo možganov.

Zato vsem, ki začnejo opažati, da imajo težave s sluhom, svetujejo nošenje slušnega aparata. Večina se sprva sploh ne zaveda, da slabo slišijo. Eden od prvih znakov, da ne slišite, kot bi morali, je, da vas na cesti kaj preseneti, ker tega niste slišali. Ali ko se vam zdi, da ljudje okoli vas momljajo. Najhuje je, da ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja slušnega aparata, zaradi slabšega vida pa nas ni prav nič sram in gremo takoj po očala. A kot piše v slikanici Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!, nam ravno ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom, so zapisali.

 

Zakaj je koristno ukvarjanje z glasbo?

Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje.

Aktivno ukvarjanje z glasbo, bodisi petje, bodisi igranje inštrumenta, zagotovo z razvojne perspektive pomeni eno izmed dejavnosti, ki najbolj celostno vplivajo na človeka. Glasbena dejavnost pri otrocih spodbuja psihomotorični, miselni in čustveno-socialni razvoj.

Prav tako to velja za odrasle in za starejše, saj je celo življenje pomembna aktivna skrb za ohranjanje možganov v dobri kondiciji. Torej je glasba koristna celo življenje. Da bi glasbo lahko ustvarjali in slišali, pa je neprecenljiv sluh.

 

Ukvarjanje z glasbo je najboljši možganski fitnes

Rezultati se odsevajo v kratkoročnih psihofizičnih spremembah na ravni možganskega delovanja, dolgotrajno ukvarjanje z glasbo pa vodi do anatomskih sprememb v človeških možganih. Aktivno ukvarjanje z glasbo glede na svoje pozitivne učinke za vsakega otroka bi moralo biti tako pomembno kot zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Že starodavne civilizacije so se tega dobro zavedale in v glasbi prepoznavale zakone delovanja vesolja, s katerimi lahko učinkujemo na posameznika, pa tudi na celotno družbo. Tako so glasbo uporabljale v zdraviteljske in tudi izobraževalne namene. V sodobni družbi se kljub številnim raziskavam, ki potrjujejo izjemno pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo, glasbeni dejavnosti še vedno ne posveča dovolj pozornosti in časa.

 

Kako so povezani glasba, sluh in demenca?

Če poskrbimo za svoj sluh, zmanjšamo tveganje za nastanek demence. To razkrivajo številne raziskave.

Glasba ima velik pomen v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.

Raziskovalec Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost.

Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane.

Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji. Da lahko komuniciramo in poslušamo glasbo, pa moramo slišati. Poskrbite za svoj sluh, zmanjšajte tveganje za nastanek demence in uživajte v glasbi. Obiščite najbližji AUDIO BM slušni center.

 

Zgodnja identifikacija izgube sluha in uspešna rehabilitacija sluha lahko ublaži negativne učinke izgube sluha.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
dlacnice-notranje-uho-poskodbe-zaradi-hrupa-vrtne-kosilnice-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

KOŠNJA SLUŠNIH DLAČNIC

14 Sep 2021 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje, Zanimivosti, Zaščita sluha

Sam se do kakšnega leta nazaj nisem kaj preveč spoznal na košnjo. Imel sem občutek, da košnja ni ravno nek »bau-vau« in da bom brez večjih težav kosil, ko bo to potrebno. Lani sem najel zelenico, ki leži neposredno ob naši večstanovanjski hiši in takoj svojega najemnika prosil, da pokaže mestnemu blokovskemu otroku kako se kosi. Če sem prvih nekaj metrov še nekoliko dvomil vase in se spraševal ali prav kosim, sem po parih minutah od kipečega ponosa želel po frajersko že izstaviti ven svoj levi komolec, kot pri poletni vožnji z avtom ob odprtem oknu. No, edina skrb ni bila ali mi bo uspelo, nekoliko večja skrb je bil dotičen dan, dela prosta nedelja. Pogosto sem slišal kako se ob nedeljah ne sme kositi, spet drugi so govorili, da je to njihova pravica do urejanja svoje okolice, a takrat me to niti ni zanimalo kaj preveč. Tudi iz verskih razlogov je bilo pogosto slišati, da se pač ob nedeljah ne kosi ali ne dela kaj drugega.

Med mentorstvom v košnji mi je tako najemodajalec omenil, da lahko kosim tudi ob nedeljah. Verjel sem mu na besedo in tisto nedeljo pokosil, a je to bila tudi edina nedelja, na katero sem kosil. Sosedom se tako ali drugače pač ne bi rad zameril, dober sosed je zlata vreden! Pa poglejmo kaj pravi zakonodaja na temo košnje.

Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je bila sprejeta leta 1996. V enem od členov smo naleteli tudi na uporabo kosilnic, škropilnic in žag in brali: “V I., II. in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro,” – a tako je bilo nekoč!

Ta uredba od 1. januarja 2006 namreč ne velja več! Nadomestila jo je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer pa zaman iščemo tovrstna določila. Skladno z veljavno uredbo se hrupa tako ne sme povzročati med 22. in 6. uro zjutraj, pa najsi bo to med tednom, vikendi ali prazniki! Ta uredba je nad vsemi odloki občin o javnem redu in miru, ki od leta 2006 niso več veljavni, zato se nanje ne morete več sklicevati.

Koliko hrupa dejansko povzroča kosilnica?

Odgovor je odvisen od tipa kosilnice, proizvajalca, modela in končno tudi od stanja kosilnice. Splošno gledano nove kosilnice povzročajo od 80 pa vse tja do 110 dB – odvisno od modela. Bolj kot je kosilnica stara in manj kot je vzdrževana, glasnejša bo! Od vibracij zrahljani vijaki precej povišajo ropot, prav tako precej povišan ropot povzroča dotrajan dušilec. Že zaradi trajnostne dobe kosilnice je dobro, da se ta redno podmazuje, a to znatno pripomore tudi k manjšemu izhodnemu zvoku kosilnice.

Večina kosilnic, če ne kar vse, imajo kovinski pokrov znotraj katerega so rezila in ta pokrov ob visoki hitrosti vrtenja rezil resonira podobno kot cerkveni zvon. Tako lahko slabo vzdrževana in stara kosilnica lahko povzroči glasnosti do 120 dB, kar je že primerljivo z zvokom sirene rešilca. Približno tako je svoje zadnje vrtljaje pred izdihom odvrtela tudi moja stara kosilnica, a žal te glasnosti nisem izmeril in sem tako prve tedne poleg trave kosil še svoje slušne dlačice.

Zakaj ne obstajajo tišje kosilnice?

Tišje kosilnice sicer obstajajo, a so zelo redke. Nekatere električne in potisne kosilnice ne presegajo glasnosti 60 dB in potemtakem ne zahtevajo zaščito sluha ob košenju, a teh ni kaj preveč v obtoku. Pri konvencionalnih kosilnicah se problem skriva v materialu dušilcev, saj je večina kosilnic opremljena s cenenim absorbnim tipom dušilcev, ker ti ustvarjajo majhno omejitev pretoka goriva kar je odlično za končno moč motorja, a slabo za ustvarjen hrup. Proizvajalci bi načeloma lahko izdelovali tišje ali celo tihe kosilnice, a tega zaradi visokih stroškov in še to na račun nižje moči motorja, ne počno.

Tako vedno, kadar kosimo s kosilnicami, ki proizvedejo več kot 80 dB, uporabljajmo ustrezno zaščito sluha. Da s čepki med košnjo ne bi slišali nekoga, ki vas kliče ali vam nekaj govori, to zagotovo ne drži! Ravno obratno: s čepki boste prej slišali klic in lažje razumeli kaj vam govorijo. Pogosto se spomnim prijatelja Saše, ki nam je prvi začel po obisku enega od festivalov v tujini s palcem zatiskati uho na katerega nam je govoril v času zabave ali na plesišču in dejansko smo ga odlično razumeli – veliko bolje, kot če nam ne bi s palcem prikril sluhovoda.

Njegove metode smo se kasneje redno posluževali in jo širili naprej. Ob tem vse pozivam, da če še ne uporabljate zaščite na zabavah, poskusite normalno govoriti z nekom sredi plesišča in nato poskusite metodo s palcem in vprašajte sogovornika kdaj vas je bolje in več razumel. Poskusite tudi obratno, presenečeni boste!

Veliko številk je zapisanih v tem prispevku in odlično bi bilo, da še te številke znamo pravilno razumeti. Normalen govor dosega okoli 60 dB. Logaritmična formula za določanje glasnosti podvoji inteziteto na približno vsakih 10 dB. Tako je kosilnica, ki dosega obratovalno glasnost 80 dB, kar štiri krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Nekoliko glasnejša kosilnica, recimo z glasnostjo 90 dB, je osem krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Glasnost 120 dB pa je že splošno sprejeta kot meja, kjer zvok lahko že boli in tega naj bi se ne tako poredko posluževali med vojnami pri mučenju ujetnikov. Ob tem je zanimiv pogled name v prvih tednih košnje in splošno na vse ljudi, kako se prostovoljno in malomarno izpostavljamo nečemu, kar je na drugi strani bilo uporabljeno za mučenje in kjer to v kakšnem drugem režimu še vedno izvajajo.

Na naslovni sliki vidite občutljive dlačnice, ki se nahajajo v notranjem ušesu. Predstavljajte si, da so dlačnice trava na travniku – s kosilnico pa to travo kosimo. Tudi s hrupom kosilnice uničujemo naše dlačnice v notranjem ušesu. Trava zraste ponovno, poškodbe dlačnic v notranjem ušesu in s tem pridobljena izguba sluha ali tinitus, pa so žal trajne.

Ne drezajmo v osje gnezdo, naj bo zaščita sluha ob košnji kot varnostni pas v avtu, kot čelada na motorju in kot riba v vodi!

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 … 12 13 14 15 16 … 44

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1597 ocen
×
js_loader