Risanka-Tezave-s-sluhom-RTV-SLO1-AUDIOBM-slusni-aparati

RISANKA OB KATERI ČLOVEKA STISNE PRI SRCU

Poglejte risanko, ob kateri vas bo stisnilo pri srcu. Deklica Goja je postala naglušna. Vsi mislijo, da jih Goja noče poslušati. Odrinjena je od vseh. Ker slabo sliši niti ne more spremljati pouka.

Ogled risanke >>

Zamislimo se, kaj vse nam prinaša sluh. Sluh nas vključuje in združuje – če ne poskrbimo zanj pa nas izključuje in razdružuje. Prvo razvito človeško čutilo je sluh. In ker nam ta omogoča, da že v materinem trebuhu slišimo na primer mamin utrip srca in pomirjujoč glas, je sluh obenem tudi eden najpomembnejših kanalov do drugih ljudi. Tako ostane vse življenje. Informacije, ki nas dosežejo v obliki zvoka, se nas na čustveni ravni običajno zelo dotaknejo.

Na srečo je imela Goja le zamašena ušesa. Ko jih je zdravnik očistil je spet dobro slišala ter se ponovno vključila v družbo prijateljev, sošolcev in domačih.

Kaj pa če imamo trajno naglušnost? Ali poskrbimo za sluh? Rešitve obstajajo!

slusni-aparati-akustik-za-slusne-aparate-slusni-akustik-p-stare-slusni-center-audio-bm-murska-s (1)

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Več o pomenu sluha v življenju >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Nasvet-stranke-ki-ze-uporabljajo-slusne-aparate-svetujejo-audio-bm-slusni-centri-slovenija-14x

KAJ SVETUJEJO UPORABNIKI SLUŠNIH APARATOV BODOČIM UPORABNIKOM?

Nekega dne nas je poklicala gospa, ki je med procesom pridobivanja informacij prek spleta prebrala skoraj vse izjave o zadovoljstvu, ki smo jih objavili na naši spletni strani www.audiobm.si.

Zastavila nam je vprašanje, ki je bilo povsem na mestu in katerega bi že skoraj v podjetju morali predvideti in ga ne imeti za samoumevnega: »Ali so uporabniki po pretečenem letu ali dveh, od kar uporabljajo slušne aparate, še vedno tako zadovoljni kot ob nakupu slušnih aparatov?«

S tem namenom smo pripravili vprašalnik o zadovoljstvu ob letnih kontrolnih pregledih. Le-ti so tako pravica, kot tudi dolžnost uporabnika slušnih aparatov. Na letnem kontrolnem pregledu slušne aparate temeljito pregledamo, očistimo in po potrebi zamenjamo kakšen že iztrošen material slušnega aparata. Preverimo čas nošenja ter po potrebi opravimo še kakšno korekcijo zvoka.

Kar mi je kot slušnemu akustiku vse bolj začelo izstopati ob branju vseh teh izjav, so nasveti izkušenih uporabnikov slušnih aparatov tistim, ki se o tem šele odločajo. V službi se nemalokrat znajdem v nelagodni poziciji, kadar je pred mano oseba, ki koleba ali je že čas za slušne aparate ali ne. Po nekaj letih dela z naglušnimi ljudmi sem že spoznal nepisano pravilo pri tej zadevi: Če se sprašujete ali je že nastopil čas za slušne aparate, ste verjetno že vsaj malce pozni.

Nelagodje, ki sem ga prej omenil, znam začutiti kadar imam z bodočim uporabnikom pogovor o tem vprašanju: Ali je že čas za slušni aparat ali ne? Včasih dobim občutek, da me ljudje bolj dojemajo kot prodajalca namesto slušnega akustika. Takrat nič ne forsiram, saj bi prej dosegel kontra efekt kot želeni učinek. Vseeno sem pa dolžan podati strokovno mnenje, čeprav si takrat nemalokrat zaželim, da bi se oseba pred mano lahko pogovorila s kakšnim uporabnikom slušnih aparatov, v katerem ne bi prvotno videla prodajalca.

Kar je skupno praktično vsem nasvetom izkušenih uporabnikov, je pravočasna odločitev naslavljanja težav povezanih s sluhom. Spomnimo, uho le prenaša signale možganom. Z ušesi poslušamo, z možgani pa slišano interpretiramo in razumemo. Dlje časa kot odlašamo, težje se bo privaditi na slušne aparate. Drevo se zvija, dokler je mlado, pravijo. Vse bolj pogosto prepričanje, s katerim se kot starš sicer ne morem ravno poistovetiti, je: »S športom se je potrebno začeti ukvarjati v zgodnjem otroštvu.« Seveda, otrok bo imel z zgodnjim pričetkom treniranja več možnosti napram ostalim in bo v prednosti kar se športa tiče, a bo na račun tega opeharjen svojega otroštva. Je pa tukaj pogosto tako, da starši svoje neizpolnjene sanje in potenciale prepogosto forsiramo svojim otrokom. Prehitro!

Dejstvo je, da prej kot se nekaj začnemo učiti, prej bomo to osvojili. Bolj kot so naši možgani mladi in bolj kot so plastični, lažje in hitreje se bomo naučili novih stvari. Tukaj kar vrešči ven rek: »Starega osla je težko naučiti novih trikov.« In včasih je res tako. Prav tako je dejstvo, da ogromno slušnih aparatov konča v predalu. Delež mi ni znan, je pa zagotovo v tem primeru v vodstvu skupina, ki so se odločili za slušne aparate šele takrat, ko je postalo že res hudo in praktično nemogoče komunicirati.

Kako dolgo bomo čakali s plevelom in ga pustili rasti v našem vrtu? Kako dolgo bomo v hladilniku gledali jabolka med katerimi je eno jabolko že gnilo? Kako dolgo se bomo še vozili ob neznanem izvoru ropota v avtomobilu? Kako dolgo bomo prenašali skelenje zoba preden bomo obiskali zobozdravnika? Dokler gre?

Se zavedate koliko manj plevela bo potrebno populiti, če se ga lotite pravočasno? Koliko manj jabolk lahko roma v smeti? Koliko večji bo strošek avtomehanika, če ne gremo k njemu pravočasno? Koliko hujša bo bolečina zob, če ne greste takoj k zobarju?

Kako to, da sluh, ki je tako pomemben čut, pristane na zadnjem mestu prioritet in potreb? Ob zastavljanju tega vprašanja me ne preseneča statistika, saj 42% ljudi, ki trdijo, da nimajo nobenih težav s sluhom, imajo ob merjenju sluha vsaj blago ali zmerno stopnjo naglušnosti. Testiranje sluha in testiranje slušnih aparatov je v AUDIO BM slušnih centrih brezplačno. Izgubiti ne morete nič, pridobite pa lahko ogromno ter tako pravočasno naslovite vaš sluh.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center

Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje

Pristne izjave naših strank >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Preboj-tehnologija-slusni-aparati-brezicna-povezava-prostorocno-telefoniranje-audiobm-slusni-aparati-svetovanje

KATERI JE PREBOJNI TRENUTEK V TEHNOLOŠKEM RAZVOJU SLUŠNIH APARATOV Z UPORABNIŠKEGA STALIŠČA

Slušni aparati pomagajo. In prav vsem, ki se sprašujete, ali ste morda naglušni ali ne, priporočamo, da se naročite na pregled in to preprosto preverite. Če bo odgovor pozitiven – čim prej ukrepajte. Ne le, da boste spet bolje slišali, temveč s tem, da v svoj center za sluh v možganih spet pošiljate ojačane signale, zmanjšujete škodo, ki nastaja ob njihovi odsotnosti. Centri za sluh v možganih se namreč lahko tako polenijo, da vam pozneje, ko se le odločite za slušne aparate, tudi ojačani signali ne bodo več pomagali.

Ravno zdaj smo v branži slušnih aparatov priča revolucionarnim tehnološkim spremembam.

Z uporabniškega stališča se je prebojni trenutek v tehnološkem razvoju slušnih aparatov zgodil z enostavno povezljivostjo s pametnimi telefoni.

Vse to se dogaja prav zdaj, v zadnjem letu. Če smo bili še včeraj povsem odvisni od slušnega akustika, ki nam je prek programske opreme v svojih prostorih uravnaval osebne nastavitve, je zdaj delček teh možnosti na razpolago tudi nam. Vsekakor dobrodošel napredek in prava pot, tudi za nadaljnji razvoj.

In kakšne slušne aparate izbrati? Živimo v svetu, kjer smo z vseh strani bombardirani z oglasi. Morda smo naglušni v tem primeru še bolj ranljivi, saj smo se pri izbiri pripomočka za boljši sluh prisiljeni zanašati na prepričljivost oglasnih materialov. Kako ločiti med res dobrimi slušnimi aparati in poceni ponaredki? Da se razumemo: ni ravno najpomembnejše, kakšne barve je slušni aparat in kakšen logotip je na njem, ampak to, kako z njim slišimo.

Primerjalni test

Zato smo na uredništvu informacijskega portala za starejše Varna starost izvedli primerjalni test. Povabili smo vodilne prodajalce slušnih aparatov v Sloveniji in jih pozvali k testiranju najboljšega, kar imajo. Testirali smo naslednje slušne aparate:

  • Phonak Audeo M90 (prodaja Neuroth)
  • Widex Evoke 440-F2 (prodaja Widex)
  • Unitron Discover (prodaja AUDIO BM)

In zanimivo: vrhunski slušni aparati različnih proizvajalcev so se odrezali zelo izenačeno, pričakovano je odstopal le rezultat cenenega ojačevalca zvoka, ki je bil zraven za primerjavo. Ojačevalec zvoka nima možnosti prilagoditev zvoka pri različnih frekvencah, zato ne more biti prilagojen osebni naglušnosti. Z njim si lahko naredite več škode, kot koristi.

Skratka – vsi trije vrhunski slušni aparati so podobne velikosti, nošenje je udobno, njihova opaznost minimalna. Vsi trije se enostavno povežejo s pametnim telefonom, prek vmesnikov pa tudi s televizijo in drugimi napravami. Tako poleg svoje osnovne funkcije, da vam pomagajo bolje slišati v različno zahtevnih slušnih okoljih, nadomestijo še vrhunske slušalke za poslušanje glasbe (ali televizije) in omogočajo prostoročne telefonske pogovore. Upravljanje slušnih aparatov poteka preko slušnih aparatov, ali preko aplikacij, ki si jih brezplačno naložimo iz spletnih trgovin. Slušne aparate seznanimo s telefonom prek bluetooth povezave in komuniciranje se lahko začne. Preprosto.

Spremljanje TV-oddaj v pomočjo slušnih aparatov je navdušujoče. TV nikoli več ne bo nastavljena prenaglas. Izgovorjene besede v dialogih so spet jasne in razločne, tuji in tudi domači jezik postaneta mnogo bolj razumljiva. Filmski učinki 3D prostorskega zvoka v akcijskih filmih, kot je recimo prelet helikopterja, ko je bilo prej za res dobro doživetje treba iskati pravo pozicijo na kavču, se zdaj odvija med ušesi v vaši glavi, brez vsakršnih motenj. Res vrhunsko.


23.10.2020, Peter Arčon, zapisano v SUPER 50 (priloga Dela in Slovenskih novic), številka 10, leto VIII

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slusni-aparati-z-njimi-bomo-spet-slisali-audio-bm-svetovanje

S SLUŠNIMI APARATI BOMO SPET SLIŠALI

Okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij. Zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo in kakovost življenja. Zato je smiselno, da ob motnjah sluha obiščemo strokovnjake in skupaj z njimi odpravimo težave.

Dlje trajajoča nerehabilitirana naglušnost pomeni, da možgane vsak dan prikrajšamo za številne naloge in informacije, ki do njih pridejo po slušni poti. Zaradi neaktivnosti se učinkovitost prepoznavanja slušnih dražljajev zmanjšuje. Dlje ko traja naglušnost, težje se je pozneje spet privaditi na svet zvokov, pravijo specialisti za ušesne bolezni. Dejstvo je, da če v primeru naglušnosti ne ukrepamo, ima to lahko številne negativne vplive v komunikaciji ter tudi na socialnem in čustvenem področju. Prav tako pa je nerehabilitirana naglušnost v srednjih letih povezana z večjimi možnostmi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti in demenco v poznejših letih.

VPRAŠAJMO STROKOVNJAKA

Slušni aparati danes marsikomu, ki ima težave s sluhom, omogočijo, da normalno sliši. Prav tako mu precej pomagajo premagati težave, ki jih ima zaradi slabega sluha. V Sloveniji ima zavarovana oseba pravico do slušnih aparatov za eno ali obe ušesi, odvisno, če gre za enostransko ali obojestransko naglušnost, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati in če se z uporabo slušnih aparatov doseže zadovoljivo izboljšanje.

Vsekakor je za pravilen pristop k reševanju težav s sluhom potrebna strokovna obravnava, pravi Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušni centri. »Slušne aparate izbirajte izključno v slušnih centrih, kjer delajo strokovnjaki, slušni akustiki, usposobljeni za slušne aparate. Z napotnico osebnega zdravnika obiščite specialista otorinolaringologa, ker boste opravili vse potrebne preiskave sluha. Če so izpolnjene indikacije, vam bo specialist ORL izdal ustrezno naročilnico za slušne aparate, s katero boste obiskali dobavitelja. Prosta izbira dobavitelja slušnih aparatov je vaša pravica, zato se sami odločite, katerega boste obiskali. Nič ne bo narobe, če jih obiščete več in se odločite za tistega, ki je najbolj strokoven in si je pripravljen vzeti čim več časa za vas, » pove sogovornik in opozori, da je pri tem treba biti pozoren tudi na ceno, servis, način izdelave ušesnih vložkov po meri in možnost brezplačnega testiranja. »Če vam prodajalec tega ni pripravljen omogočiti, išče izgovore ali vas poskuša prepričati za določen model, ne da bi ga prej imeli na brezplačnem preizkusu, pojdite drugam. Za optimalno izbiro in nastavitev slušnih aparatov boste morda morali slušnega akustika obiskati večkrat, zato je pomembno, da so lokacije slušnih centrov dostopne in čim bliže vašemu domu.«

CENE SLUŠNIH APARATOV

V Sloveniji je do brezplačnega standardnega slušnega aparata upravičen vsak, ki ima urejeno osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Kot pravi sogovornik, so slušni aparati danes dostopnejši, kot bi lahko mislili. »Slušnih aparatov, ki ne presegajo cenovnega standarda, ki znaša približno 300 evrov za en oziroma 600 evrov za dva slušna aparata, ni potrebno doplačati,« pojasni Urankar in dodaja, da je cena slušnih aparatov odvisna predvsem od tehnološke izpopolnjenosti in funkcij posameznega modela.

Ne glede na to, da je pri nas cenovni standard za slušne aparate nespremenjen že več kot 15 let in ne zadošča za pokritje vseh stroškov zmogljivejših izvedb, so vseeno dostopni, saj so njihove cene v Sloveniji precej nižje, kot za enake modele veljajo v tujini, pove sogovornik in svetuje, da ponudbo in pogoje financiranja preverimo pri več dobaviteljih.

»Če izberete slušne aparate z doplačilom, doplačate razliko med cenovnim standardom do polne cene. Pri dobaviteljih, ki zagotavljajo več blagovnih znamk, je praviloma na voljo večja izbira standardnih in nadstandardnih slušnih aparatov,« pravi Urankar.

Slušni aparati so danes že tako tehnološko napredni in prijazni do uporabnika, da ga lahko vsak, ki ga potrebuje, tudi brez težav uporablja. Danes najmanjši slušni aparat ni večji od kavnega zrna. Večina slušnih aparatov deluje samodejno, programirani pa so za vsakega uporabnika posebej, zato je tudi ravnanje z njimi enostavno. Slušni aparat je namreč miniaturni ojačevalec zvoka, ki ga v osnovi sestavljajo mikrofon, zvočnik in ojačevalec, ki ga napaja majhna baterija ali akumulator. Sodobna digitalna tehnika slušnega aparata omogoča kakovostno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju celo pri težji okvari sluha. Prav tako slušni aparat izboljša komunikacijo naglušnega in s tem tudi njegovo kakovost življenja.

DOLGOROČNA ODLOČITEV

Sluh je preveč pomembno čutilo, da bi ga zanemarili, pravi sogovornik. »Če opažate, da slabše slišite, obiščite osebnega zdravnika in prosite za obravnavo pri specialistu otorinolaringologu. Informativno vam sluh lahko izmerijo tudi v nekaterih slušnih centrih. Težav s sluhom ne rešujte sami in predvsem ne posegajte po pripomočkih in čudežnih kapljicah iz katalogov, supermarketov ali spletnih trgovin. Vsako izgubo sluha je treba obravnavati strokovno, kajti le tako se lahko poišče ustrezna rešitev. Bodite previdni, ko se odločate, kam po slušne aparate. Pred odločitvijo preverite ponudnika, reference, vprašajte strokovnjake … Preverite, kako je s prisotnostjo usposobljenih slušnih akustikov. So tam vsak dan? Pri nekaterih ponudnikih usposobljeni slušni akustiki niso vedno na voljo oz. jih nadomeščajo neusposobljene osebe. Tako nista zagotovljena oskrba in reševanje težav, ki se lahko pripetijo kadarkoli,« pravi Franci Urankar in dodaja, da je izbira slušnih aparatov dolgoročna odločitev, zato se dobro prepričajte, da izbire pozneje ne boste obžalovali. Dejstvo je namreč, da če smo naglušni in bomo (pre)dolgo odlašali z odločitvijo za preizkus sluha in uporabo slušnih aparatov, se nam bo sluh še dodatno poslabšal, ker se bodo možgani odvadili poslušanja in razločevanja besed.

Članek je bil oktobra 2020 objavljen v AKTIVNI & ZDRAVI, prilogi Dela in Slovenskih novic.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sluh-naglusnost-audio-bm-slusni-aparati-clanek

NOVA ŠTUDIJA KAŽE, DA LAHKO KORONAVIRUS POVZROČI IZGUBO SLUHA

Bolezen covid 19 lahko povzroči nenadno in trajno izgubo sluha, pravi zadnja britanska študija o koronavirusu.

Znano je, da ob okužbi s koronavirusom ter obolelostjo lahko pride do sprememb v telesu: predvsem gre za izgubo okusa in vonja ter poškodbe notranjih organov. Strokovnjaki londonske univerze pa so v strokovni reviji BMJ Case Report obrazložili primer 45-letnega moškega, ki je bil sprejet v bolnišnico zaradi okužbe s koronavirusom. Ob vseh ukrepih na intenzivni negi jo je po nekaj tednih zapustil. Teden dni kasneje pa mu je v ušesih začelo zvoniti, nato je izgubil sluh na levo uho. Zdravniki pojasnjujejo, piše The Guardian, da nobeno izmed zdravil, ki jih je prejel, naj ne bi povzročilo težav s sluhom, poleg tega pred tem ni imel nobenih tovrstnih težav ali kakšne avtoimunske bolezni.


Je virus vstopil v uho?

Testi, ki so sledili, so pokazali, da je poškodovan živec v srednjem ušesu. Nekoliko mu je pomagala terapija s steroidi. Šlo naj bi za prvi takšen primer v Veliki Britaniji, iz drugih držav pa poročajo o več primerih. Zdravnica Stefania Koumpa, soavtorica študije, je dejala, da še ne vedo, kako je lahko sars-cov2 povzročil težave s sluhom, obstaja pa več razlag. »Mogoče je, da virus vstopi v notranje uho in uniči celico ali pa povzroči reakcijo, ki je toksična za notranje uho.«

Profesor na univerzi v Manchestru je ob tem razložil, da lahko tudi nekatere druge nalezljive bolezni povzročijo poškodbo sluha, na primer ošpice ali mumps, in pa, da je več ljudi obolelih za covidom 19 poročalo o slabšem sluhu.

Objavljeno: Slovenske novice, 17. oktober 2020, Piše: Ma. M.

Objavljeno: BBC, 14. oktober 2020

Objavljeno: LIVE SCIENCE, 14. oktober 2020

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ZNOTRAJ NAJTIŠJE SOBE NA SVETU

Če v tej sobi stojimo dovolj dolgo, lahko slišimo naš srčni utrip. Zvonjenje v ušesih postane oglušujoče. Slišimo lahko vsak premik telesa. Ko se premikamo, je slišati kot bi škripale kosti. Sčasoma izgubimo ravnotežje, ker nam absolutno pomanjkanje odmeva sabotira naše prostorsko zavedanje.

V tihi sobi na Microsoftovem sedežu v ​​Redmondu v Washingtonu je ves zvok iz zunanjega sveta nedostopen. Vsak zvok, katerega pa ustvarijo v sobi, ekspresno hitro zamre. Ta soba se imenuje tudi “anehogena” komora, ker sploh ne ustvarja odmeva – zaradi česar je zvok ploskanja naravnost zastrašujoč in grozljiv.

Hrup v ozadju v sobi je tako zelo ničen, da se že približa najnižji meji, ki jo teoretizirajo matematiki, absolutni ničli zvoka. Če bi lahko še šli pod to mejo, bi prišli do vakuuma ali popolne odsotnosti zvoka. Microsoftova tiha soba je najtišje mesto na svetu.

Oglušujoča tišina

Soba ponuja zelo nenavadno senzorično izkušnjo.

“Takoj ko vstopiš v sobo začutiš nenavadno in edinstveno senzacijo, ki jo je težko opisati,” je zapisal Hundraj Gopal, znanstvenik za govor in sluh ter glavni oblikovalec anehoične komore pri Microsoftu.

“Večina ljudi doživlja odsotnost zvoka kot oglušujočo izkušnjo, dobijo občutek polnosti v ušesih in/ali nekaj zvonjenja v ušesih. Zelo tihi zvoki postanejo zelo slišni, ker je zvok okolja izjemno nizek. Ko obrnete glavo, lahko slišite to gibanje. Slišiš dihanje in to dihanje je precej glasno,” je dejal.

Gopal pojasni, da so v resničnem svetu naša ušesa nenehno podvržena določeni ravni zvoka, ker na naše bobniče vedno pritiska nekaj zračnega pritiska. Toda ob vstopu v anehoično sobo ta stalni zračni pritisk na bobniče izgine, saj arhitektura sten sobe ne proizvede popolnoma nobenega odboja zvoka. “To je za telo popolnoma nova in edinstvena izkušnja,” je zapisal.

Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-3-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje
Tiha soba Microsoft, Redmond, Washington, ZDA

Betonska čebula

Za doseganje izjemne tišine je soba zasnovana s strukturo, ki še najbolj spominja na čebulo. Več plasti, kot pri čebuli, preprečuje vdor zvoka iz zunanjega sveta.

Strukturirana je iz šestih slojev betona in jekla. Nekoliko je tudi odmaknjena od okoliške stavbe. Soba počiva na vrhu vzmeti za dušenje vibracij. V notranjosti so v strop in v vse stene nameščeni klini iz steklenih vlaken, ki razbijajo zvočne valove, preden se ti lahko odbijejo od sten. Tla pa predstavlja mreža visečih kablov, ki so medsebojno prepleteni in iz takšnih materialov, ki absorbirajo zvok.

“Potreboval sem dobro lokacijo v kampusu, kjer so bile izmerjene ravni hrupa v stavbi primerno nizke. Notranjost stavbe sem moral načrtovati tako, da sem lahko komoro ugnezdil šest nivojev globoko. Zgraditi smo morali posebne betonske stena debeline 30,48 cm (12”), ki obdajajo komoro, da bi preprečili dotok zvoka iz okolice. Posebno pozornost smo morali posvetiti popolnoma vsakemu detajlu, ki bi lahko oddajal zvok od zunaj navznoter v komoro, na primer izoliranje dovodnih cevi brizgalk in požarnega alarma ali oblaganje dovodnih in povratnih kanalov z dodatnim materialom, ki absorbira zvok.”

Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-2-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje
“Oblikovanje, načrtovanje in sama gradnja je trajala nekaj več kot leto in pol,” je potrdil Gopal.

“Samo tako smo lahko dosegli končni rezultat, ki v notranjosti komore znaša kar -20,3 dBA. To pomeni, da je zunanji hrup v komori 20,3 dB pod pragom človeškega sluha.”

Za primerjavo, eden najtišjih zvokov, ki ga lahko slišimo v mirni navadni sobi je umirjeno dihanje, ki proizvede okoli 10 dB.

Več zanimivosti

Microsoftova komora je trenutno v Guinnessovem rekordu registrirana kot najtišje mesto na svetu. Ta naziv je leta 2015 pridobila na račun podobne komore v Orfield Labs v Minneapolisu. Toda za razliko od Microsoftove je ta odprta za javnost in je že postala prava turistična atrakcija.

“Prejmemo na tisoče prošenj. Ljudje, ki prihajajo iz celega sveta, so skoraj vsak teden tukaj in skoraj vedno so navdušeni nad izkušnjo. Ni dvomljivega odziva, saj gre zgolj za telesno izkušnjo iz katere se ne moremo nič naučiti ali šele zdaj verjeli.” je zapisal Steve Orfield, ki je zgradil lasten laboratorij in anehoično komoro v stavbi, v kateri je bil nekoč Studio 80 – znani snemalni studio, v katerem so Bob Dylan, Prince in Cat Stevens snemali svoje albume.

Po besedah ​​Orfielda na izkušnjo nekoliko vpliva kraj, kjer je bil nekdo tik pred vstopom v komoro. Ob prehodu iz glasnega okolja bo težje v celoti zaznati tišino. Šteje tudi kakovost sluha: starejši kot ste, težje se prilagodite in v celoti cenite tišino.

Priporoča tudi ugašanje luči. “Večina izkušenj senzorične prikrajšanosti vključuje izklop vsake razsvetljave, tako da ste v slišni in vizualni tišini, brez čutnega hrupa. V teh okoliščinah bo večina ljudi po kratkem času izgubila ravnotežje.”

Orfield, ki je raziskoval vpliv hrupa na ljudi z degenerativnimi boleznimi, kot je demenca, je prav tako opozoril, da obiskovalci, ki trpijo za avtizmom, ADHD-jem in drugimi motnjami tesnobe ali preobčutljivosti, dojemajo komoro kot sproščanje in umirjanje.

Za kaj se komore uporabljajo?

Anehoične komore se običajno uporabljajo za raziskovanje samega zvoka ali zvokov, ki prihajajo iz različnih izdelkov z visoko stopnjo znanstvene zanesljivosti.

Microsoft ga uporablja za zvočno opremo, kot so mikrofoni, sprejemniki, slušalke in zvočniki, ali za analizo klikov in zvokov, ki prihajajo iz računalniških naprav, kot so tipkovnice, miši, ventilatorji in moduli za osvetlitev ozadja na zaslonih na dotik. V teh komorah so raziskovali pri liniji tabličnih računalnikov Surface, pri igralni konzoli Xbox in očalih virtualne resničnosti HoloLens VR. Tudi različna programska oprema, v kateri prevladuje avdio komponenta, kot npr. Skype in virtualni asistent Cortana, so bili testirani v tej komori.

Ker je komora v laboratoriju Orfield Labs edina pooblaščena v neodvisnem laboratoriju v ZDA, privablja še širši spekter podjetij in izdelkov: medicinski defibrilatorji, aparati za apnejo med spanjem, slušni aparati, srčni ventili, avtomobilski deli, računalniki in trdi diski.

Kljub govoricam “svetovnega rekorda” za čas, ki ga je oseba neprekinjeno preživela v tihi komori, takšen rekord ne obstaja in takšnih izzivov niti ne spodbujajo, čeprav po besedah ​​Orfielda prejemajo veliko prošenj ljudi, ki želijo “premagati rekord”.

“V komori sem največ časa preživel približno 45 minut in ker imam mehansko srčno zaklopko, jo vedno dobro slišim,” je zapisal Orfield.

“Najdaljši čas neprekinjenega bivanja v komori je približno 55 minut,” je potrdil Gopal pri Microsoftu. “Opazil sem, da obstajajo ljudje, ki lahko ostanejo v notranjosti komore približno 30 minut. Toda drugi so prosili, da gredo ven v prvih nekaj sekundah.”

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zakaj-v-tisini-slisimo-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ZAKAJ LAHKO V TIŠINI SLIŠIMO STVARI, KI JIH NI?

Nihče izmed nas verjetno nikoli ni naletel na čisto pravo tišino. Dandanes najti kraj, ki bi ga zvok kot posledica človeške dejavnosti ali pa zgolj narave še vedno zvočno vznemiril, je skoraj nemogoče. Ne glede na to, ali živite v mestu, predmestju ali na podeželju, je zvok v sodobnem svetu bolj ali manj neizogiben.

Izkazalo se je, da je to dobro. Možgani in ušesa človeka se, ko se soočijo z absolutno ali celo skoraj tišino, odzovejo na precej čudne načine – na načine, ki lahko privedejo do številnih bizarnih zvočnih izkušenj. In njihovo notranje delovanje lahko celo pojasni slušne halucinacije, povezane z nekaterimi oblikami psihoze.

Kot pravi Eric Heller v svoji knjigi ” Zakaj slišiš kar slišiš (angl. Why you hear what you hear)” je zvok stalnica, o kateri sploh ne razmišljamo.

Če se hočemo zvoka popolnoma znebiti, lahko to naredimo zgolj v posebnih komorah, kjer s pomočjo arhitekture ”sobe” dosežemo tišino, katera v Microsoftovi tihi sobi meri neverjetnih -20,3 dBA. To pomeni, da je hrup v komori za 20,3 dB pod pragom človeškega sluha.

Tisina-sluh-tiha-soba-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje
Tiha soba Orfield Labs, Minneapolis, ZDA

Take sobe se imenujejo anehogene komore in se uporabljajo za različne namene, npr. testiranje zvočne opreme. Za primerjavo, človeški šepet ima okrog 30 dB medtem ko je hrup avtomobilov okrog 60-80 dB. Še ena primerjava: eden najtišjih zvokov, ki ga slišimo v mirni sobi, je mirno dihanje pri 10 dB.

Kljub vsemu prizadevanju, je težko v takšni tihi sobi doseči pravo tišino. Pravzaprav imajo ljudje v teh zmedenih okoljih navado odkrivati nove resnične in ponarejene zvoke. V popolni tišini namreč naša ušesa in možgani postanejo ”lačni” za vnos zvoka in posledično preveč močni. Zvoki, ki jih v običajnem modernem življenju slišimo kot samoumevne, postanejo v nekaterih primerih neznosno glasni. Številni ljudje lahko tako slišijo, kako se jim v glavo črpa kri, kako dihajo, slišijo svoj srčni utrip in celo pretakanje v prebavnem traktu. Tisti ljudje, ki imajo prisoten tinitus oz. stalno šumenje v glavi (ali zvonjenje), opazijo tudi to. In tukaj se za marsikoga zvoki končajo.

Drugi pa, ki so preizkušali lastnosti tihe sobe, so poleg tega slišali še raznorazne druge zvoke, ki so nastali v glavi. Dolgo časa so namreč domnevali, da zvok preprosto vstopi v uho in gre do možganov. Od možganov do ušesa pa je dejansko več povezav, kot smo mislili nekoč. Zakaj je to pomembno? Kot je poudaril poljski nevrofiziolog Konorski, so te povezave med možgani in ušesom tudi verjeten vzrok za slušne halucinacije. Te v bistvu pomagajo našim možganom razlikovati med mislimi in resničnostjo. Z drugimi besedami povedano, medtem ko sedite sami s svojimi mislimi v brezglasni (tihi) sobi, se vam v možganih lahko zgodi, da slišite priljubljeno pesem, glas prijatelja ali naključni zvok, ki ga sproži spomin in ga boste verjetno dojeli kot resničnega.

Prav tako je ta pojav opisal že Freud v knjigi “Razlaga sanj”, ko je zapisal, da ”smo vsi nenormalni v smislu, da če okoli nas ni dejanskega vira zvoka, da vse glasove tiho ustvarja naš um, ne katera zunanja entiteta”. Tudi George Prochnik je v knjigi z naslovom »V iskanju tišine« zapisal, da je tišina lahko hrupna. Možgani ustvarjajo hrup, da zapolnijo tišino – in to lahko slišimo kot tinitus.

In mogoče je res nekaj na tem, kot pravita Simon & Garfunkel v skladbi The sound of silence (Zvok tišine), obstajajo ljudje, ki slišijo brez poslušanja.

Preberite dejstva o zvoku >>

Preberite še več informacij o zaznavanju zvoka in tišini >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Teden-otroka-Odgovor-je-pogovor-AUDIO_BM_slusni_aparati-svetovanje

POGOVOR – ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SE POGOVARJAMO

  • s pogovorom hitreje najdemo rešitev
  • s pogovorom nam je lažje, ko smo žalostni, jezni, razočarani
  • s pogovorom dobimo občutek, da nismo sami
  • problem postane manjši, ko ga z nekom delimo
  • za vsako temo/težavo obstaja sogovornik
  • s pogovorom spoznavamo nove prijatelje
  • pogovor je lahko najbogatejše darilo
  • s pogovorom nas drugi lažje razumejo
  • s pogovorom poskrbimo zase (izrazimo svoje želje, potrebe, meje …)
  • s pogovorom dobimo novo perspektivo, vidim situacijo bolj jasno …
  • s pogovorom zmanjšamo stres, se razbremenimo
  • pogovor je uporaben v vseh situacijah
  • s pogovorom delimo vesele trenutke

Če imate občutek, da vas ali vaše najdražje slabši sluh ovira pri pogovorih ga preverite in poskrbite zanj.

V AUDIO BM slušnih centrih natančno informativno meritev sluha z avdiometrom z veseljem naredimo brezplačno. Prav tako smo dobavitelj slušnih aparatov z izjemno izbiro priznanih blagovnih znamk slušnih aparatov – tudi na naročilnico.

Poskrbite za svoj sluh in veliko se pogovarjajte.

Preverite sluh >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Andraz-Andrejc-kdortobere-slusni-aparati-audiobm

ŽIVLJENJE Z NAGLUŠNO OSEBO #KDORTOBERE

Ko je Andraž posnel in objavil video o tem, kako je, če si naglušen oz. skoraj gluh, predvsem pa o tem, kako naglušne sprejema družba, se vas je javilo zares ogromno z enakimi ali podobnimi težavami. Istočasno se nam je ponudila neverjetna priložnost, stekli so vsi potrebni postopki za pridobitev slušnih aparatov in Andraž zdaj sliši bolje kot kadar koli prej v najini 16-letni zvezi.

Da, skupaj sva že dolgih 16 let in pol, kar je več kot polovica mojega življenja. S sluhom ima težave že dlje, tako da je slabo slišal že, ko sva se spoznala. A seveda tega nisem takoj zaznala. Kdo bi se koncentriral na njegov sluh, karirasta modra srajca, skejterski čevlji in oranžni skodrani lasje so bili vse, kar so lahko moji možgani tedaj sprocesirali. Vsako misel so tako ali tako preglasili metuljčki v trebuhu … Res pa je, da je znal težave s sluhom tudi zares dobro prikrivati. Če česa ni slišal, je situacijo obrnil na hec, s humorjem se je vedno rešil iz zagate, sčasoma se je zelo dobro naučil brati z ustnic in razvil je sistem, kako sodelovati v pogovoru, kljub temu da je polovico zadev preslišal. Izoblikoval je generične odgovore na vprašanja, da ni izpadel »buček«, kot temu reče sam.

Pred približno 10 leti pa se je situacija poslabšala do te mere, da je bila zaradi naglušnosti motena socialna interakcija, začel se je izločati iz družbe in že običajen splet okoliščin je bil zanj lahko izredno neprijeten, na primer, če je bilo treba naročiti pico po telefonu. Bližnjim prijateljem in družinskim članom se je še dalo dopovedati, da zelo slabo sliši, a tudi nam, priznam, je komunikacija z njim predstavljala vedno večji stres. Treba je bilo povzdigniti glas, včasih celo vpiti in živčnost je bila prisotna na obeh straneh: on ni slišal, mi smo se drli.

Takrat se je na dolgotrajno prigovarjanje družine odločil za pregled na ORL v Celju in kasneje je sledila operacija na desnem ušesu. Pred operacijo sem ga spodbujala, želela sem, da bolje sliši, da se izboljša kakovost njegovega življenja…a nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem po 3 urah vožnje v Celje z nasmehom vstopila v njegovo bolniško sobo. Nepremično je ležal na hrbtu, oči zaprte, odgovarjal je kratko in tiho. Vsak premik, že samo tren očesnega zrkla, je pomenil dolge minute vrtenja v njegovi glavi. Težko mi je bilo, njemu pa še težje. Praktično eno celo leto se po operaciji ni pobral. Ni mogel voziti avta in niti kolesa, če je obrnil glavo, se mu je namreč zvrtelo. Sluh se je sicer nekoliko izboljšal, a več kot 6-urna splošna anestezija (ki je bila sicer nepričakovana, operacija naj bi vsega skupaj trajala 2 uri) je pustila posledice. Manjše luknje v kratkoročnem spominu, izpadanje las in še kaj. Ne vem sicer, ali je ta informacija zapisana v kakem od izvidov, morda mu je zdravnik to omenil na kakem pregledu, a jasno in glasno njemu in nam nihče ni razložil, da taka operacija ne pomeni doživljenjske povrnitve sluha. Vmes je sicer skoraj popolnoma oglušel tudi na levo uho, a ko je začelo znova pešati še desno, že operirano, je bil šok še toliko večji. Šele zdaj, na ponovnih pregledih, so zdravniki povedali, da je 10 let zelo lepa doba, da več od take operacije že ne moreš pričakovati.

Midva sva vmes seveda normalno živela, polno življenje, bi lahko rekli. Služba, potovanja, prvo skupno stanovanje in poroka. Nato pa je počasi prišla še najina mala Julija. Ko sem že bila noseča, se je Andraž odločil, da bo dokončal maturo, otrok se menda ne bo rodil v »neizobraženo« družino. In ko je prišel čas za slušno razumevanje pri angleški maturi, je človek tam dosegel eno samo točko. Ker vem, da mu angleščina ne predstavlja težav, sem ga vprašala, kaj za vraga se je zgodilo. »Bod vesela, da je ena pika. Pa še to se mi je posral, ker sem reševal na blef.«

Takrat je bilo jasno, da je življenje zaradi naglušnosti znova postalo precej oteženo. Že vsakdanja opravila so postala pain in the ass. Če sem na stranišču ostala brez WC papirja, sem raje s pos*ano ritjo šla do omare po novo rolico, klicanje in dretje je namreč le redko obrodilo sadove. Kar se ljudem običajno ne zdi nič takega, je pri nas doma postalo misija nemogoče. Če opišem par banalnih primerov: v avtu je pri vožnji nekaj škripalo, če sem ga spraševala, kaj je to, je samo zamahnil z roko in dejal, da on nič ne sliši; šepetanje v javnosti ali v času, ko je otrok spal, je odpadlo, začela sva si pisati na telefone ali na papir; kakšne so »partnerske nežnosti« v tišini oz. če te partner ne sliši pa mislim, da ni treba posebej poudarjati.

Da, naglušnim osebam je težko v življenju, prav tako pa tako stanje ni noben mačji kašelj niti za njegove bližnje. Andraž je leta in leta zanikal, da ima težave. Z obiskom zdravnika je ves čas odlašal. Doma je bilo v zvezi s tem ogromno slabe volje in živčnosti. Sodu pa je izbilo dno, ko je Julija začela tekoče govoriti, sicer malo po svoje, in je Andraž ni slišal oz. razumel niti besede. Ker je začela jokati vsakokrat, ko mu je zadevo že 3x ponovila, on pa ji je znova odgovoril, da je ne razume, se je končno počutil tako slabo, da je znova začel s pregledi v zdravstvenih ustanovah.

Zdravniki na ORL so bili jasni, potrebna je operacija, in to za obe ušesi. Ko je domov prišel z izvidi in s to »krasno« novico, je v kuhinji zavladala tišina. Zavedala sva se, kaj to pomeni. Življenje se bo praktično ustavilo za najmanj dve leti, da bo za največ deset let znova slišal, pa še to samo cca. 50-odstotno. Začela sva tehtati, ali je vredno?

S pomočjo Cool Fotr, ki ga je dobesedno odpeljal na prag AUDIO BM slušni centri Slovenija je Andraž prišel do super alternative – slušnih aparatov, ki se jih je toliko časa otepal kot hudič križa.
Ko je prišel s prvega pregleda, so bile njegove ekzaktne besede: »Če bo tako, kot so mi rekli, bo super. Ampak nočem se prehitro veseliti, da bom slišal, ker se mi zdi to kar neverjetno.« A vse se je izteklo natanko tako, kot so opisali, ali pa še bolje. Andraž je že s prvimi testnimi aparati slišal ogromno, zdaj pa mu tudi nazaj več ne morem ničesar zabrusiti, saj dejansko sliši vsak šum. ☺

Nikakor ne morem pozabiti njegovega srečnega obraza, ko je prvič slišal dež, ki je padal na streho avtomobila. A ko je prišel domov in prvič dejansko slišal, kako ga dve in polletna hčerka kliče po imenu, so se mu orosile oči, hkrati z njegovimi pa še moje. Julija je tedaj navdušeno hitela vsem pripovedovat, kako je »fino, ker ati zdaj sliši«.
In ja, res je fino, ker sliši. Hvala vsem vpletenim za srečen razplet te zgodbe. Z besedami se ne da razložiti, kakšno olajšanje je to za našo celotno družino in koliko stresa nam je prihranjenega.


Upam, da se bo zaradi naše družinske zgodbe in popotovanja do boljšega sluha opogumil še kdo. Da bo prenehal odlašati z iskanjem rešitve in se končno odločil, da želi slišati klice svojih otrok, ptičje petje, šumenje morskih valov in na koncu koncev tudi vzdihovanje svoje partnerke na vrhuncu naslade.

Objavljeno 14.9.2020 na Instagram profilu #kdortobere >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Tisina-gluha-soba-zanimivosti-o-zvoku-frekvence-ki-jih-slisimo-tinitus-slusni-aparati-AUDIO-BM

GLUHA SOBA, ZAZNAVANJE ZVOKA IN TIŠINA

Gluha soba zaduši hrup iz okolice in prepreči odboj zvoka od sten. Prav zaradi slednjega zvok v takšni sobi zveni drugače, kot smo vajeni.

Človeško uho običajno zaznava zvoke med 20Hz do 20.000Hz. Ali je torej za človeka tišina vse, kar je nižjih ali višjih frekvenc od navedenega? To drži le deloma, saj je za takšno trditev le omenjen podatek premalo. Nizke frekvence namreč človeško uho zaznava bistveno slabše, kot visoke. Na primer: slušni prag pri človeku naj bi bil pri frekvenci 1000Hz pri 0dB. Najbolje človek zaznava zvok med 3000Hz in 4000Hz, pri najnižji frekvenci 20Hz pa zaznamo zvok, če ima 60dB – 70 dB amplitude nivoja zvočnega tlaka. Pogovor na razdalji enega metra poteka na okoli 60dB, če ne kričimo. Frekvencam nad 20.000Hz rečemo ultrazvok, tistim pod 20Hz pa infrazvok.

Zanimivosti o tišini, gledano z vedenjskega zornega kota. Občutenje tišine je odvisno od družbenega konteksta. Poznamo prijetno in neprijetno tišino. Če med pogovorom zmanjka tem, lahko nastane neprijetna tišina, sploh če se s človekom šele spoznavamo. Z nam znano osebo pa so tudi trenutki tišine lahko zelo prijetni in sproščujoči. Ko se pojavi tišina je zelo pomemben kontekst saj je od tega odvisno, kako jo občutimo. Če se tišina pojavi v kontekstu »kuhanja mule«, je zagotovo zelo neprijetna. Po domače temu tudi rečemo, da imamo »tiho mašo«.

Ko smo sami doma smo lahko v prijetni tišini, nekateri ljudje pa je ne prenesejo, zato si vklopijo različne zvočne naprave.

Pomembno je, da znamo kdaj biti sami s svojimi mislimi in da smo v miselni tišini. V sedanjem času imamo običajno kar težave s tem. Vajeni smo, da nas nekaj stalno animira in posledično težko umirimo misli.

Še nekaj zanimivosti o tišini:

  • vse več govorcev uporablja tišino kot retorično sredstvo s katerim pritegnejo pozornost poslušalcev
  • če bi se dlje časa nahajali v gluhi sobi bi nam hitro postalo zelo neprijetno
  • znana teorija pravi, da človeški pogovor vsakih 7 minut zamre
  • veliko konstantnega zvoka nas lahko utrudi, zato ne pozabimo, da ima tišina blagodejni učinek, saj si telo med tišino odpočije in zniža se raven stresnega hormona
  • iz tišine in dolgčasa se pogosto razvije ustvarjalnost
  • ljudje, ki imajo tinitus (šumenje ali piskanje v ušesih oz. v glavi) pravijo, da niso nikoli v tišini

Več o tinitusu >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 15 16 17 18 19 28

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1604 ocen
×
js_loader