Kategorija: Sluh

Do sedaj bi že vsi morali vedeti, da se lahko nalezljivi virus, kot je COVID–19 prenaša s človeka na človeka s kašljanjem in kihanjem. Toda ali ste vedeli, da se lahko prenaša preprosto s pogovorom?

V raziskavi, ki je bila objavljena v članku Proceedings of the National Academy of Sciences (https://www.pnas.org/content/117/22/11875), so raziskovalci ugotovili, da normalno glasen človeški govor ustvari na tisoče kapljic. Praktično vsakič, ko se pogovarjamo iz ust pršimo na tisoče kapljic, ki so tako majhne, da v zraku zdržijo od 8-14 minut. Te kapljice lahko prenašajo nalezljive patogene, kot je koronavirus, iz enega človeka na drugega.

Z glasnim govorjenjem ustvarimo več kapljic

Mogoče je še bolj zanimivo, da je ista raziskava ugotovila, da je glasno govorjenje ustvarilo bistveno več kapljic, kot običajno glasen govor, te kapljice pa so potovale tudi dlje. Ta raziskava ne samo, da potrjuje razlog, zakaj je nošenje mask potrebno po vsem svetu, ampak je še en razlog, zakaj se priporoča ukrepati glede slabšega sluha oz. znakov, ki kažejo na naglušnost.

Slušni aparati zmanjšujejo potrebo po glasnem govorjenju

Uporaba slušnih aparatov vam omogoča, da v celoti sodelujete v pogovoru s sogovorniki, ki govorijo z običajno glasnostjo, ne da bi jim bilo treba vpiti ali govoriti glasneje. Kot dodaten bonus lahko s slušnimi aparati lažje slišite osebe, ki uporabljajo zaščitne obrazne maske, ker le te znižajo jakost samega govora in tudi onemogočajo branje iz ustnic, ki je za naglušne še kako pomembno pri komunikaciji.

Potreba po socialni distanci še nekaj časa ne bo minila. Pridobitev in uporaba slušnih aparatov zmanjšuje tveganje, da se bo socialna distanca spremenila v socialno izolacijo.

Brezplačno preverite sluh >>

Dragi bralci,

epidemija novega korona virusa nas je presenetila vse in marsikomu obrnila življenje na glavo. Izolacija je bila nujno potrebna in na kaj takšnega pač ne moremo biti pripravljeni. Zanimivo bo spremljati kakšen bo naš vsakdan in kakšne bodo naše želje in potrebe sedaj, ko se ukrepi počasi sproščajo. Pa vendar, koliko ste uporabljali slušne aparate v času izolacije? Več? Manj? Morda nespremenjeno?

Bilo je ogromno napisanega v času korone, kaj je treba, kaj je prav, kaj je priporočeno in kaj ima lahko nasprotne učinke. Delo na sebi in osebni rasti je v takšnih težkih situacijah vsekakor vse prej kot produktivno. Vseeno pa je bilo kar nekaj takšnih, ki so se po svoj prvi slušni aparat odpravili tik pred izbruhom virusa in povsem razumljivo in sprejemljivo je, da je takrat slušni aparat lahko zavzemal sekundarno, terciarno ali celo še kakšno nižje mesto in to kljub temu, da gre za komunikacijski dodatek. No, malce za šalo, malce za res, morda je komu v času izolacije celo ustrezalo, da ne sliši vsega.

Zakaj je pomembno nositi slušne aparate, četudi smo sami doma ali si privoščimo robinzonski oddih, si preberite v naslednjih treh točkah:

1. Slušni aparati skrbijo za aktivnost vaših možganov

Veliko ljudi, predvsem starostnikov, rešuje križanke ali Sudoku z namenom telovadbe možganov in to je lahko le odlično. Pika. Vas pa po tej piki vabimo k razmisleku kako dobro aktivirajo možgane križanke in Sudoku v primerjavi z aktivacijo možganov ob uporabi slušnih aparatov. Križanke navadno rešujemo koliko časa? Uro, dve? Kaj pa Sudoku? Morda več? Najmanjši priporočen (potreben!) čas nošnje slušnega aparata znaša 6 ur dnevno, ker popolnoma vsak zvočni dražljaj aktivira vaše možgane. Ogromno zvokov gre mimo našega zavedanja, a vendar možgani procesirajo zvočne dražljaje tudi na nezavedni ravni. Vsekakor je reševanje križank in drugih miselnih iger izredno dobrodošlo in koristno, se je pa dobro zavedati, da že samo z redno nošnjo slušnih aparatov v še večji meri skrbimo, da so možgani aktivirani.

Zato četudi ste sami doma in nimate namenov ali priložnosti za komunikacijo, nosite slušne aparate tudi v tem primeru. Možgani vam bodo hvaležni!

2. Slušni aparati omogočajo zaznavo alarmov

Zmožnost slišati opozorilne alarme lahko v nemalo primerih reši življenje! Le zamislite si nezmožnost slišati alarm, hupo ali sireno? Nekateri (sicer zelo redko) se kljub predpisanima dvema slušnima aparatoma odločijo samo za enega ali kupijo dva in nosijo le enega. Če ste se našli v slednjem opisu, potem imate zagotovo težave z triangulacijo oz. težave z določanjem smeri izvora zvoka. Možgani nam sporočajo iz katere strani prihaja zvok s pomočjo triangulacije, kjer dve potrebni točki za določitev tretje (smeri zvoka) predstavljata levo in desno uho. Če je eno zelo oslabljeno, možgani ne morejo natančno določiti smeri zvoka, kar povzroča zmedo in obračanje okoli svoje osi v iskanju izvora zvoka.

Ob pomembnosti slišanja alarmov se spomnimo na gospo, ki nam je nekoč pripovedovala, kako se je peljala po cesti in so se kar naenkrat vsi avti pred njo začeli umikati bolj desno – že na bankino. Ob tem je rekla, da je tudi ona zapeljala na bankino, če so že to vsi ostali storili, a v isti sapi priznala, da ni vedela zakaj. Nato je naenkrat z veliko hitrostjo pridrvel mimo rešilec s sireno, katero pa verjetno ni imel vklopljeno. Hm. Na srečo se je za gospo in ostale udeležence v prometu dobro končalo, pa vendar, mar je vredno tvegati ne-slišati opozorilnih zvokov: hupe ali sirene na avtu, dimnega oz. monoksidovega alarma, opozoril delovnih strojev, ali nenazadnje telefonskega klica oz. prejema SMS ali katerega drugega sporočila?

3. Slušni aparati so povezovalne naprave – v več segmentih

Današnji slušni aparati so že tako napredni, da v večini primerov ni več potrebno kupovati dodatkov slušnim aparatom za boljše in lažje komuniciranje preko telefona. V času epidemije se je zelo povečalo komuniciranje na daljavo, kjer je neposredni zvok komunikacijskih naprav v slušnih aparatih tako jasen, da že skoraj poveča željo po takšnem načinu komuniciranja. Slušni aparati z omogočenim prostoročnim telefoniranjem so presenetili marsikaterega uporabnika in ti radi poročajo, da se sedaj več pogovarjajo po telefonu, saj zvok slišijo v obeh slušnih aparatih tako, kot bi bil uporabnik tik ob njih.

Pa vendar pri dodatkih za slušne aparate obstaja še nekaj prostora za napredek, ki je še le vprašanje časa, kdaj bo nastopil. Odličen in zelo uporabljen ter priljubljen je dodatek za televizijo, ki prinaša zelo podobno stopnjo zadovoljstva. Tudi v tem primeru gre za neposredni zvok – torej zvok, ki ni dodatno procesiran, ampak kot pri telefoniranju – čist in neposreden. Ta dodatek za televizijo je odpravil slabo razumljivost ob poslušanju reportaž – kot ne zvočno obdelanih in določenih domačih nadaljevank s slabim zvočnim zapisom. Tudi Jezera, nad katerim je bilo tako veliko pripomb glede zvoka.

Pa vi, dragi bralci, koliko znaša vaš dnevni čas nošnje slušnih aparatov? Poskrbite, da bo ta znašal vsaj 6 ur na dan, možgani vam bodo hvaležni!

Spoznajmo sodobne slušne aparate >>

Podatki kažejo, da vsaka zaščitna medicinska obrazna maska deluje kot nizkoprepustni zvočni filter za govor. Govor oslabi med srednjimi in visokimi frekvencami (2000-7000 Hz), ki so za razumevanje govora zelo pomembne frekvence.

Govorca, ki uporablja preprosto medicinsko masko, poslušalec sliši tišje za 3 do 4 dB in do 12 dB tišje, če uporablja masko FFP 2 ali FFP 3. To v kombinaciji s šumi v prostoru, odmevanjem in odsotnostjo vidnih znakov (zaščitna maska zakrije usta) povzroči, da pogovoru mnoge naglušne osebe ne morejo slediti, še zlasti, če ne uporabljajo slušnih aparatov.

Opaznost težav pri komunikaciji med zdravstvenimi delavci in naglušnimi osebami se je povečala s pojavom virusa COVID-19. Bolnišnice, urgentne službe in oddelki za intenzivno nego so bili zasedeni s starejšimi osebami, ki so večinoma tudi naglušni. Za številne ljudi, ki so bili na zdravljenju in so naglušni, poleg tega ob sebi niso mogli imeti spremstva bližnjih, je bila komunikacija večinoma zelo težavna.

Vsi se zavedamo, da je temelj varnosti pacienta in kakovostne zdravstvene oskrbe učinkovita komunikacija. Ta bolnikom omogoča, da v celoti sodelujejo pri njihovi oskrbi. Da bi bila komunikacija učinkovita, mora potekati na način, ki ustreza starosti, razumevanju in komunikacijskim sposobnostim. Poleg tega morajo biti zdravstvene informacije, kadar so na voljo, popolne, natančne, pravočasne, nedvoumne, da jih bolnik razume. Ugotovljeno je, da lahko bolniki, ki slišijo in razumejo izvajalca zdravstvenih storitev, veliko bolje sledijo priporočilom zdravnika in tako so njihove zdravstvene potrebe optimalno izpolnjene.

Psihološka stiska in okoljski dejavniki vplivajo na razumevanje govora. Zlasti v bolnišnicah, so starostniki v slabšem položaju. K temu dodajmo še dejstvo, da se klinična oskrba pogosto izvaja v okoljih, kjer je prisoten raznovrsten hrup – različni alarmni piski, številni pogovori med pacienti in zdravstvenimi delavci…

Kako medicinska zaščitna maska ​​vpliva na govorni signal?

V raziskavi so se osredotočili na vpliv na razumevanje govora ob normalni zvočni jakosti z uporabo različnih zaščitnih medicinskih mask, ki jih nosijo zdravstveni delavci. Ekipa Alango Technologies s sedežem v Izraelu je merila vzorce glasu v zvočno izolirani komori pri nošenju različnih zaščitnih medicinskih mask (slika spodaj).

Pomembne so le razlike med zeleno krivuljo (brez maske) in drugimi krivuljami. Ugotovitve niso bile nepričakovane, ampak vseeno so bile vznemirjajoče. Podatki kažejo, da vsaka maska ​​v bistvu predstavlja filter, ki dobro prepušča nizke frekvence, oslabi pa visoke frekvence (2000-7000 Hz). Dušenje preproste kirurške maske je v tem frekvenčnem področju od 3 do 4 dB in skoraj 12 dB za maske tipa FFP 2 ali FFP 3.

Nasveti za komunikacijo z medicinsko masko v zdravstvenih prostorih:

• govoriti počasi
• zmanjšati hrup in pridobiti pozornost pacienta
• vprašati pacienta kakšna komunikacija mu je bližje
• preveriti ali imajo uporabniki slušnih aparatov le te nameščene
• ne govoriti s pacientom med hojo
• nerazumljiv stavek ponoviti na drug način
• ne kričati in pretirano poudarjati