KOLIKO STANEJO SLUŠNI APARATI IN KOLIKO NAS STANE, ČE SE JIM ODREKAMO?

Slušni aparati, ki ne presegajo cenovnega standarda, nimajo doplačila. Torej nabava slušnih aparatov ni nujno povezana s kakršnimikoli stroški. Če je slušni aparat tehnološko bolj izpopolnjen in ima več funkcij, znesek lahko presega cenovni standard, zato je potrebno doplačati razliko med ceno slušnega aparata in cenovnim standardom. Svetujemo, da pred izbiro dobro preverite ponudbo in slušne aparate preizkusite.

Če se slušnim aparatom odrekamo, lahko plačamo precej višjo ceno, saj se nam ob dlje trajajoči naglušnosti zmanjšujejo tudi kognitivne sposobnosti, poveča se tveganje za demenco in depresijo, umikamo se iz družbe, smo osamljeni, …

Na ceno slušnih aparatov v manjši meri lahko vpliva oblika. Najpogostejše oblike slušnih aparatov so:

  • zaušesni slušni aparati
    • s slušalko v slušnem aparatu – BTE
    • s slušalko v sluhovodu – RIC
    • s slušalko v ušesu – RITE
  • vušesni slušni aparati
    • vušesni – ITE
    • sluhovodni – CIC, IIC

Večji vpliv na ceno imata tehnološka izpopolnjenost in funkcije, ki jih imajo slušni aparati. Naštejmo nekatere funkcije v slušnih aparatih (številne so v AUDIO BM ponudbi vključene že tudi v standardne izvedbe slušnih aparatov):

  • preprečevanje akustičnega povratnega vpliva (piskanja)
  • zmanjševanje hrupa in poudarjanje govora
  • število in izvedbe mikrofonov (usmerjeni, neusmerjeni, prilagodljivi, …)
  • restavriranje efekta uhlja pri zaušesnih izvedbah
  • zaprta ali odprta prilagoditev (pri odprti prilagoditvi ni občutka zaprtosti sluhovoda, lasten glas ne odmeva)
  • število kanalov za obdelavo zvoka (3, 6, 10, 15, 20, …) ali brezkanalna obdelava zvoka
  • število programov oz. prilagoditev za različna zvočna okolja
  • maskirnik tinitusa
  • prilagajanje za prve uporabnike slušnih aparatov (ročno ali samodejno)
  • samodejno ali ročno prilagajanje glede na zvočna okolja
  • možnost meritve slušnega praga in meje neudobja s slušnimi aparati
  • brezžično povezovanje (z drugim slušnim aparatom ali z drugimi napravami, kot so: mobilni telefon, televizija, računalnik, …)
  • prenos visokih frekvenc v slišno nižjefrekvenčno področje
  • vgrajena telefonska tuljavica
  • možnost poslušanje telefona v obeh slušnih aparatih
  • možnost prostoročnega telefoniranja (preko vmesnikov ali brez vmesnikov)
  • možnost samodejnega preklopa v program za telefoniranje
  • dodatno upravljanje z mobilnim telefonom ali namenskim daljinskim upravljalnikom
  • zmožnost samodejnega učenja (slušni aparati se sčasoma naučijo, kaj je za vas najprimernejše v določenih zvočnih okoljih)
  • zvočna opozorila (ob vklopu, za iztrošeno baterijo, ob ročnem preklopu programa ali glasnosti, …)
  • hkratno brezžično uravnavanje obeh slušnih aparatov le z dotikom na eni strani
  • spremljanje uporabe slušnih aparatov (število ur uporabe, preklapljanje programov, uravnavanje glasnosti, analiziranje uporabe v različnih slušnih situacijah, …)
  • zmanjševanje šuma vetra
  • omejitev nenadnih impulzivnih zvokov
  • možnost nadgradnje slušnih aparatov


Ostalo, kar tudi v manjši meri lahko vpliva na ceno:

  • moč slušnega aparata
  • klasična ali tanka cevka do ušesnega vložka pri zaušesnih izvedbah
  • število tipk na slušnem aparatu
  • vrsta baterije* (za enkratno uporabo ali za ponovno polnjenje)
  • možnost izbire barve ohišja

*Baterije za slušne aparate v AUDIO BM slušnih centrih ne predstavljajo večjega stroška, saj jih zagotavljamo po zelo ugodnih cenah (lahko jih naročite tudi v spletni trgovini). Ustrezne so za vse blagovne znamke slušnih aparatov, kjerkoli ste jih kupili.

Kot smo navedli zgoraj je cena slušnega aparata predvsem odvisna od tehnološke izpopolnjenosti in funkcij v slušnih aparatih. Za obširnejši opis funkcij kliknite tukaj.

Slušni aparati so dostopnejši kot si mislite, saj slušnih aparatov, ki ne presegajo cenovnega standarda (cca. 300€ po slušnem aparatu, za dva slušna aparata torej 600€), ni potrebno doplačati.

Obiščite nas osebno. Z veseljem vam bomo razložili zapletene izraze, namen določenih funkcij in skupaj ugotovili, kaj od vsega je primerno za vas.

Koliko stane, če se slušnim aparatom odrekamo?

Če se boljšemu sluhu – slušnim aparatom odrekamo, lahko plačamo precej višjo ceno, saj se nam ob dlje trajajoči naglušnosti zmanjšujejo tudi kognitivne sposobnosti, poveča se tveganje za demenco in depresijo, umikamo se iz družbe, smo osamljeni, …

Več o vplivu naglušnosti >>

ZAKAJ SE SLUŠNIH APARATOV ŠE VEDNO DRŽIJO PREDSODKI?

Naj kar takoj odgovorimo na vprašanje: zaradi nepoznavanja sodobnih slušnih aparatov! Predsodki so sicer del življenja, kulture in vzgoje. Preobremenjenost s predsodki je zelo individualna in se razlikuje od človeka do človeka. Žal večini ljudi že naglušnost predstavlja težavo, kaj šele misel, da bi uporabljali slušni aparat. V spominu imamo mogoče slušne aparate, ki so bili grdi, veliki, moteči, so piskali in šumeli.

Vemo kako hitro napreduje tehnologija in tudi pri slušnih aparatih je to več kot očitno. Razvoj slušnih aparatov v zadnjih letih je zagotovilo, da je v sedanjem času na voljo velika izbira sodobnih slušnih aparatov, ki nudijo mnogo več zadovoljstva, kot je bilo mogoče še pred nekaj leti. Danes so slušni aparati majhni, lahki ter diskretni, predvsem pa zelo natančni in prilagodljivi. Piskanje je preteklost in jasnost zvoka je znatno povečana. Namesto da bi imeli pred njimi predsodke ali bi se jih celo sramovali, jih lahko ponosno pokažemo in se z njimi pohvalimo, kako nam ti mali čudežni pripomočki močno izboljšajo kakovost življenja.

Mar je vredno, da se zaradi predsodkov umikamo od družbe, si ne priznamo izgube sluha in odlašamo z iskanjem pomoči?

Ko postane jasno, da imamo izgubo sluha, je pomembno da čimprej poiščemo strokovno pomoč, saj sodi sluh med naša najpomembnejša čutila. Za izgubo sluha, ki izvira iz notranjega ušesa in je najpogostejši vzrok izgube sluha, je najprimernejša rešitev slušni aparat. Če s pomočjo odlašamo in se za slušni aparat odločimo šele takrat, ko naglušnost že znatno poslabša kakovost našega življenja in naših bližnjih, se bomo veliko težje zopet privadili na zvoke, ki smo se jih že odvadili. Na začetku so običajno moteči stranski zvoki, ker jih uho preprosto že dolgo ni več navajeno poslušati. Če je odločitev za slušne aparate zelo dolga, je težje ponovno doseči odlično razumevanje govora, predvsem v hrupnih okoljih. (Pre)pozna oskrba s slušnimi aparati tako večinoma nudi slabše razumevanje govora, kot, če se naglušna oseba za slušni aparat odloči pravočasno. Mnogim je žal, da so z odločitvijo za boljši sluh ter boljše življenje dolgo odlašali in zamudili toliko lepega, kar prinaša dober sluh. Zato je pomembno, da se reševanju naglušnosti posvetimo takoj, ko opazimo da imamo težave in ne odlašamo z iskanjem pomoči.

Sodobni slušni aparati so tu seveda v izjemno pomoč, a privajanje na ponovno poslušanje in posledično razumevanje, je vendarle proces, ki lahko traja nekaj časa. Pomembno je da smo vztrajni, saj se nam bo ves trud izplačal! Ponovno bomo lahko del družbe, spet bomo lahko komunicirali z ljudmi, ki jih imamo radi in zopet bomo poslušali tudi vse druge zvoke, za katere smo bili prikrajšani. To je bogastvo, ki se mu ni potrebno odreči zaradi predsodkov.

Ne dovolite si, da se zaradi predsodkov odrečete komunikaciji. Obstajajo rešitve!

V slušnih centrih AUDIO BM se slušni akustiki dobro zavedamo, kako močni so lahko predsodki pred priznavanjem naglušnosti in pred uporabo slušnih aparatov. Pri nas vam omogočimo informativen brezplačen test sluha in tudi brezplačen preizkus slušnih aparatov. Raznovrstna izbira in osebna obravnava so zagotovilo, da bomo skupaj našli primerno rešitev.

S sodobnimi slušnimi aparati lahko ponovno vzpostavimo most do ljudi!

OSEBNA IZPOVED: SLUŠNI APARAT JE KOT INVALIDSKI VOZIČEK. LAHKO SE PREMIKAŠ, NE MOREŠ PA TEČI

Mojca Purger | Naša Družina

Karmen Smodiš je ilustratorka in slikarka. Njene ilustracije in karikature bogatijo Družino in Našo družino že več kot desetletje, še dlje pa Karmen sodeluje z otroško revijo Mavrica. Iz njenih del je čutiti osebno vero, pa tudi radoživi značaj. Je žena Družininega novinarja Karla Smodiša in mama petih otrok, ki so stari od 22 do 10 let. Živijo v Prekmurju, vendar se štejejo za Prleke. V zadnjih letih se sooča s pešanjem sluha, ima ga le še okoli 15 %.

Kdaj in kako si opazila, da vse slabše slišiš?

Na prvi pregled sem šla pred petimi leti, ker so me doma opozorili, da večkrat vprašam, če lahko ponovijo, kar so rekli. Ali sama nisem opazila, da slabše slišim? Morda raje nisem hotela razmišljati o tem. In ko mi je zdravnik rekel, da bi bila že lahko dobila aparat, sem zelo hecno reagirala: rekla sem, da bi raje delala vaje za ušesa – kot lahko nekateri, ki slabo vidijo, delajo vaje za izboljšanje vida. To seveda ni mogoče. Dali so mi eno leto za razmislek, nato so me spet naročili na pregled. V tem času pa sem že prišla do točke, ko sem na vsak način hotela slišati. In me je jezilo, da nisem slišala. Rekla sem si, da ni takega aparata, da ga ne bi nosila, ker hočem slišati!

Si v tem letu opazila, da ti sluh peša?

Sluh zelo hitro izgubljam. Možgani po nekaterih raziskavah potrebujejo 12 tednov, da se prilagodijo na nov zvok. Ker izgubim približno procent sluha na mesec, se moji možgani ne utegnejo prilagajati tem spremembam. Stres za možgane je bil precej velik. Nekateri so govorili, da sem to kar dobro prenesla. Mogoče sem imela srečo, da sem imela prave ljudi ob sebi, da sem to laže sprejemala. Vsem, ki izgubljajo sluh, polagam toplo na srce, da obiščejo društvo gluhih in naglušnih. Meni so zelo veliko pomagali! Seznanjali so me tudi s tem, kaj me čaka z vse večjo izgubo sluha. Pomembno je, da sem se srečala z ljudmi, ki so imeli iste izkušnje.

Zakaj si sluh sploh začela izgubljati?

Naredili so kup preiskav, hodila sem od oddelka do oddelka, od infekcijskega do oddelka za genske in nevrološke preiskave … Ne poškodbe, ne hrup, ne zdravila niso razlog. Za nobeno od teh stvari niso mogli potrditi, da bi bil razlog za izgubo sluha. Sluh ni samo uho (zunanje, srednje in notranje), je še slušna pot in nato še možganski center za sluh, ki pa je še močno neraziskan. Jaz imam ušesa zdrava, to so mi potrdili vsi zdravniki, ki so me do sedaj pregledali, torej je nekaj narobe nekje na poti ali v centru za sluh.

Ali zdravniki predvidevajo, da boš sluh povsem izgubila?

S tem vprašanjem se po tihem ukvarjam, ampak se z njim ne želim soočiti. Imam namreč upanje, in s tem upanjem hodim od zdravnika do zdravnika, delamo preiskave … In to upanje je potrebno za vsakodnevno funkcioniranje. Nekdo mi je zelo neposredno rekel, naj se kar sprijaznim, da bom izgubila sluh – takšen udarec je bil zame povsem nesprejemljiv. Je pa res, da se počasi na to misel navajam. Ker vsakokrat, ko grem k zdravniku, tudi če je to zelo cenjen zdravnik, mi pove, da se tega ne da pozdraviti, in mi pokaže grafe, koliko sluha mi je še ostalo.

Kaj je zate sluh?

Sluh je zame življenje. Vedno sem bila del življenja svojih otrok, naj so bili veseli ali žalostni dnevi, vedno sem jih slišala, kaj so govorili. Zdaj pa sedim z njimi pri mizi, pa ne slišim, kaj govorijo. Tudi če uporabljam aparate, mi morajo povedati naravnost v obraz, da si pomagam še z branjem ustnic. Ne moreš pričakovati, da ti bo nekdo kar nenehno prevajal. Ali na prireditvah, rojstnih dnevih. Rada klepetam, se srečujem z ljudmi. V družbi ne zmorem slediti pogovoru, sledim lahko samo tistemu, ki govori meni. Dva metra stran nekdo pove šalo in se vsi zasmejejo – veš, kako je ob tem meni? Šala! Ko delam karikature! In tudi če se nočem počutiti izključeno, se počutim tako.

Želela bi si, da bi v cerkvi duhovniki in bralci beril razločno govorili, saj se mi je že večkrat zgodilo, da pri maši nisem slišala ničesar. Pa tudi, da bi bile v cerkvah nameščene slušne zanke, ki uporabnikom slušnih aparatov olajšajo razumevanje, saj preprečujejo odmev, šumenje …

Rada imaš tudi glasbo.

Ko slikam, vedno poslušam glasbo. Moje ime pomeni pesem! Imam srečo, da imam aparat, s katerim si pomagam, da z njim slišim glasbo neposredno v aparatih. To je neke vrste tolažba. Ne vem, kako dolgo jo bom še slišala. Saj nihče ne ve za čas, kdaj se bo izteklo življenje … Ampak v vsaki glasbi zdaj veliko bolj uživam. Da jo lahko še slišim, je zame dar. Včasih se med slikanjem kar ustavim in poslušam.

Kako se soočaš z vsem tem?

Vem, da bom morala še veliko narediti za to, da bom sprejela spremembe, in bom hvaležna, da sem lahko prisotna, da vidim svoje bližnje, da berem z obraza, ali so veseli ali žalostni. Zdaj mi kdo reče, naj se ne sekiram, ker je 80 % govorjenja balast. Jaz moram najprej slišati, o čem govorijo, da se lahko odločim, da je res balast. Če pa ne slišiš, se ukvarjaš samo še s tem, kaj je bilo, kaj so rekli. Čeprav je morda res bilo nekaj brezveznega. To je tisto! To je življenje, da si del skupnosti, da si del dogajanja. Če pa stopiš nazaj, se v bistvu zapreš, o tem sem veliko brala in tudi doživela. Tega si ne želim.

Kako ob tem doživljaš Boga?

Hočem ga slišati. Kaj ni to zanimivo, izgubljam sluh, pa ga hočem slišati? Rada bi slišala, kaj mi hoče povedati. Zakaj komunicira z mano na tak način? Če ve, koliko mi pomeni glasba, pa me je poslal na pot tišine. Po drugi strani se moj odnos z Bogom poglablja prav zaradi tega iskanja. Na marsikatero vprašanje mi je že odgovoril. V Svetem pismu sem poiskala odlomke, kjer so omenjeni gluhi. Ugotavljam, da je sporočilo mogoče še globlje, kot se zdi na začetku. Gre za notranji posluh. V prihodnosti bom morala več energije usmeriti v notranje poslušanje. Zdi se mi, da me pošilja na pot med gluhe in naglušne. Hočem predvsem razbiti kakšen tabu, ki je še prisoten med ljudmi. Umetnost je način, ki mogoče bolj neagresivno sporoča o drugačnosti. O potrebah, o stiskah, o željah. Pa tudi o veselju, ki je v svetu gluhih in naglušnih. Če Bog to hoče, potem bom morala delati na tem.

Kako so otroci doživeli spremembo v vaši družini?

To res ni sprememba samo za tistega, ki sluh izgubi, je sprememba za vse. Vidim, da gredo skozi faze sprejemanja. Tudi če o tem ne govorijo, jih jaz občutim, vidim. Res je, če se ti en čut umakne, se ti drugi izostrijo. Že sedaj čutim, da se mi je izostril tip, pa mogoče pozornost. Tudi če besed ne ujamem točno, ujamem razpoloženje na obrazu. Videla sem že, da so bili tudi jezni. Razumela sem jih, ker je naglušnost tudi mene jezila. Jaz sem hotela slišati, oni pa morda rečejo, da hočejo nazaj mamo, ki sliši. Prišlo je obdobje »Eh, nič«. 
»Kaj si vprašal?« »Eh, nič.« Ravno so povedali celo štorijo, pa jim rečem, naj ponovijo. Tega se utrudijo. Prilagoditi morajo glasnost: zjutraj, ko še nimam aparatov, mi morajo kakšno stvar reči čisto na uho, ko pa si dam aparat v ušesa, me hrup, kričanje ali žvižganje zelo moti. Ampak to zahteva energijo, seveda je lažje kričati iz sobe. So pa tudi trenutki, ko mi izkažejo posebno pozornost. Tako zelo sem hvaležna, ko so pozorni na to, da sem informirana, da sem del utripa. Razumem, da ne gre vedno, sem pa zelo hvaležna, ko to dobim.

Kako naglušnost sprejema širša okolica?

Pomemben trenutek zame je bil, ko sem se nehala delati normalno. Naglušnost je nevidna invalidnost, zato moram v knjižnici, na pošti ali v trgovini najprej povedati, da sem naglušna, naj govorijo k meni, da bom slišala. Imam zelo dobre izkušnje z vsemi, jaz pa sem morala sprejeti to, da najprej izrečem ta stavek.

Slušni aparat ne pomeni, da bo oseba, ki ga nosi, normalno slišala naprej. Ne gre tako. Slušni aparat je to, kar je invalidski voziček za tistega, ki ne more hoditi. Lahko se premika in pride do točke A, B … Ampak teči pa ne more več. Tako lahko tudi jaz slišim, komuniciram, ampak tako, kot sem nekoč slišala, ne bom nikoli več. Tudi če bi imela najboljši aparat in bi šla v opero, v operi ne bi mogla več uživati tako, kot sem prej.

Se učiš kretati?

Opravila sem začetni tečaj znakovnega jezika. Tu in tam se tudi otroci kaj naučijo. V tem trenutku pa si bolj želim usvojiti branje z ustnic. Ker ne govorim tako pogosto z gluhimi, s katerimi bi uporabljala znakovni jezik. Zdaj gledam ustnice, zelo se moram koncentrirati na obliko, izgovorjavo, glas, ki ga še lahko povežem z obliko. Vesela bom, če bom prišla do te točke, ko bom lahko brala z ustnic in hkrati gledala ljudi v oči.

»Drži, da če se ti en čut umakne, se ti drugi izostrijo. Že sedaj čutim, da se mi je izostril tip, pa mogoče pozornost. 
Morda pa Boga »fušanje« ne moti.

»Otroci so me opozorili, da pri petju ‘fušam’, naj bom v cerkvi raje tiho. Prej sem pela v zboru, na mikrofon, obožujem taizéjske speve – Boga sem slavila s petjem. Kako bom zdaj slavila? Neki duhovnik mi je dejal, naj vseeno pojem, pač malo tišje, naj se izrazim pred Bogom, tudi če ‘fušam’. Morda pa Boga to ne moti? Izguba sluha je šola, spoznavam, da se perfekcionizem ne obnese. Globlje pogledaš v ozadje nepopolne slike. Svetovali so mi, naj ne gledam na to, kar izgubljam, temveč naj skozi to izkušnjo dajem novo vrednost temu, kar bo prišlo.« 

Vir:
3. 3. 2019 | Mojca Purger | Naša Družina

ZASKRBLJUJOČE: DODATNO ZARAČUNAVANJE STORITEV V DOMOVIH ZA STAREJŠE

Dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev pa tudi širše javnosti postaja tudi nenadzorovan poligon dobičkonosnega ustvarjanja. Dejansko je vse to dogajanje ob vsesplošni podražitvi oskrbnin in zaračunavanju dodatnih storitev zaskrbljujoče za oskrbovance, ker ni jasno kdo je pravzaprav glavni odločevalec, ali lahko domovi sami odločajo o vsem ali pa nad vsem tem bedi tudi država in vsa ta dodatna zaračunavanja storitev tudi odobrava in potrjuje, oziroma če sploh ima možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posameznih dodatnih storitev.

Vsekakor je pa skrb vzbujajoč vedno daljši seznam teh zaračunavanih storitev in marsikatera na novo zapisana storitev je pa dejansko tudi srh vzbujajoča. Ena od takih na novo nastalih zaračunavanih storitev je “namestitev slušnega aparata”, ki jo vrednotijo 1 EUR. Kako so ponekod ovrednotili to storitev točno na 1 EUR je še eno vprašanje za kdaj drugič, še posebej ob predpostavki, da se za slabe pol minute dela zaračunava 1 EUR, in ekonomska računica kaj hitro pokaže koliko je lahko hipotetična postavka na uro, 8 ur na dan in koliko na mesec. Ob tem dobička željnem preračunavanju je pa zagotovo zelo pomemben faktor tudi statistično dokazano dejstvo, da se polovica starostnikov sooča z izgubo sluha in so potencialni uporabniki slušnih aparatov.

Na prvi pogled 1 EUR mogoče res ni veliko, ampak dejstvo pa je, da je namestitev slušnega aparata vsakodnevna storitev, včasih lahko tudi večkrat na dan in to lahko hitro postane strošek, ki si ga marsikateri oskrbovanec ne more privoščiti. Človek brez slušnega aparata postane še bolj izoliran od družbenega dogajanja, osamljen, dehumaniziran, diskriminiran in posledično še bolj depresiven v okolju, ki naj bi mu omogočilo polno vključenost in zdravo ter produktivno tretje življenjsko obdobje. Ob branju takih poslovno dobičkarskih umotvorih je marsikomu grozljivo kako razčlovečeni postajajo ponekod ti odnosi do starejših ljudi, še posebej do tistih s posebnimi potrebami, ki še toliko več in bolj potrebujejo spoštljiv odnos do osebnega dostojanstva in pa seveda razumevanje do vseh težav s katerimi se soočajo.

Spoštovani vsi tisti, ki odločate o doplačevanju storitev v domovih za starejše občane, razmislite malo kaj je plačljiva storitev in kaj je spoštovanje človekovega dostojanstva.

Kot predsednik odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vas vljudno naprošam za razmislek predvsem pa za spoštljiv odnos do vseh oseb, ki za polno vključenost in socializacijo nujno potrebujejo slušni aparat.

Slušni aparat ni luksuz ampak je potreba in želja uporabnikov po enakovredni komunikaciji v njihovem socialnem okolju.

Prijaznost ne bi nikoli smela biti plačljiva storitev ampak spoštovanja vredna prostovoljna človekoljubna pomoč. Prijaznost do sočloveka je vrednota, takšno zaračunavanje dodatnih storitev je pa navadna sramota.

Boris Horvat Tihi,
podpredsenik ZDGNS
vodja odbora naglušnih

POLŽEV VSADEK – KAJ TO JE IN KAKO DELUJE

Polžev vsadek je elektronska naprava, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec. Mikrofon lovi zvoke okolja in jih prevaja v govorni procesor. Ta jih analizira in digitalizira v kodirane signale, ki se potem prevajajo do oddajnika. Oddajnik pošilja signal preko kože s pomočjo radijskih valov do notranjega dela (op.: tako se notranji del tudi napaja), kjer se ponovno spremenijo v električni signal. Ta električni signal se potem pošlje v elektrodo in šibki električni impulzi stimulirajo živčne končiče. Ko električni signal zapusti slušni živec, se po živčni slušni poti prevede vse do možganske skorje. Možgani te dražljaje prepoznajo kot zvok, ki se od mikrofona naprej prenese v nekaj mikrosekundah.


KDO JE KANDIDAT ZA POLŽEV VSADEK
Oseba, ki želi pridobiti polžev vsadek, mora biti najprej prepoznana kot ustrezen kandidat. To so vse gluhe osebe in osebe z zelo težko zaznavno okvaro sluha, ne glede na njihovo starost, katerim slušni aparat ne predstavlja več primerne rešitve. Po vseh opravljenih pregledih se takšno osebo uvrsti na seznam za operacijo.

Gluhi otroci, katerih razvoj poslušanja in govora je zaradi gluhote otežen ali onemogočen, so obravnavani prednostno. V razvoju predelov centralnega živčevja obstajajo obdobja, ko so ta za razvoj določenih funkcij najbolj dojemljiva. Zato je zelo pomembno, da od rojstva gluhi otroci čim prej dobijo polžev vsadek in s tem možnost govornega razvoja, pridobivanja izobrazbe in socialnega položaja. Najboljše rezultate glede govora in jezika dosegajo tisti gluhi otroci, ki dobijo polžev vsadek v najzgodnejši starosti in ki živijo v okolju, ki je stimulativno za razvoj govorne komunikacije. Z vstavitvijo polževega vsadka je omogočena slušna kontrola glasu, govora, izboljša se govorno dihanje, fonacija, izboljša se kontrola glasu in govor postane bistveno bolj razumljiv. Z izboljšanjem glasu, govora in komunikacije se izboljša tudi kakovost življenja gluhih oseb.

Primeri različnih govornih procesorjev: Cochlear, Medel in Advanced Bionics.

Operacija za vstavitev notranjega dela polževega vsadka običajno traja 2-3 ure. Pacient ostane v bolnišnici do enega tedna, dalje pa okreva doma. Po približno mesecu dni mu strokovnjaki na kliniki dodajo še zunanje dele polževega vsadka, opravi pa se tudi prva nastavitev govornega procesorja. Nastavitev ni enkratno dejanje, pač pa se prilagaja pridobljenim sposobnostim poslušanja. Na začetku so nastavitve bolj pogoste, kasneje pa enkrat letno oziroma po potrebi. Napredek in uspeh na področju poslušanja sta odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem pa od tega ali je gluha oseba že slišala ali pa je gluha od rojstva. Na uspešnost rehabilitacije poslušanja pri otrocih pomembno vpliva starost ob pridobitvi polževega vsadka in stopnja okvare sluha ob rojstvu ter čimbolj zgodnja vključenost v slušno-govorno obravnavo ter tudi otrokove kognitivne in druge sposobnosti. Po vseh pregledih je ponovna kontrola z vsemi izvidi pri specialistu ORL. Če ste primeren kandidat, se uvrstite na čakalno listo za operacijo za vstavitev polževega vsadka. Po operaciji pri kateri vam vstavijo notranji del polževega vsadka sledi okrevanje. Po okrevanju prejmete zunanji del, ki vam po individualnih nastavitvah omogoči zaznavo zvoka.

Več informacij:
https://www.audiobm.si/polzevi-vsadki-cochlear-implants/
http://www.csgm.si

Posebna ponudba baterij za polževe vsadke:
https://www.audiobm.si/audio-bm-akcije-in-ugodnosti/

ČEMU SLUŽIJO PROGRAMI V SLUŠNIH APARATIH?

Tako kot imamo v pralnem stroju različne programe za različne vrste tkanin, imamo tudi v slušnih aparatih različne programe za različne slušne potrebe in za različna slušna okolja. Programe v slušnih aparatih lahko preklapljamo ročno, v boljših izvedbah pa se v okviru samodejnega programa nahaja več slušnih destinacij (programi, ki se preklapljajo samodejno).

Najboljše poslušanje v vseh raznolikih zvočnih situacijah je z uporabo slušnih aparatov, ki tudi programe menjajo samodejno. Uporabniku ni potrebno pri prehodu iz ene zvočne situacije v drugo storiti ničesar. Kljub temu nekateri uporabniki včasih želijo na poslušanje vplivati tudi sami. Takrat s tipko na slušnem aparatu, z mobilnim telefonom ali preko namenskega daljinskega upravljalnika ročno izberejo preko katerega programa želijo poslušati.

Najpogosteje se srečujemo:

  • s samodejnimi programi (npr. za mirno okolje, govor v hrupu, glasbo, hrup, …)
  • z ročnimi programi (npr. za mirno okolje, govor v hrupu, glasba, telefonska tuljavica, …)

POVZEMIMO: programi so zelo natančne, namenske prilagoditve delovanja slušnega aparata za različne zvočne situacije. Ker se zvočno okolje spreminja, je za najboljše poslušanje potrebno spreminjati tudi prilagoditve v slušnih aparatih. Pri Unitron in Sonic slušnih aparatih preklopi programov lahko potekajo samodejno.

Več o delovanju slušnih aparatov preberite na posebni strani >>

Vabljeni k branju in v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer vam bo na vsa vaša vprašanja z veseljem odgovoril strokovnjak, slušni akustik.

DUŠEVNA STISKA – KAKO JE NAGLUŠNOST VPLIVALA NA LUDWIGA VAN BEETHOVNA

Odnos do soljudi in stvari se ob naraščajoči naglušnosti spremeni. Te spremembe se najbolj pokažejo v družabnih odnosih z znanci pa tudi z domačimi v družinskem krogu. Razmerja, ki so bila prej topla, tesna in prisrčna, se zdaj naenkrat zrahljajo, ker manjka sluh kot eden izmed glavnih mostov sporazumevanja. Znanci in domači namreč vedo, da bodo imeli pri vsakem vprašanju, ki ga bodo naslovili na naglušnega, s sporazumevanjem precejšnje težave. Zato ga sprašujejo in se posvetujejo z njim čedalje manj, dokler s tem sploh ne prenehajo.

Spoznanje čedalje večje osamitve naglušnega globoko potre in tudi čustveno spremeni. V sebi čuti tesnobo, žalost in pobitost. Čedalje večja osamljenost pa povzroča, da postaja naglušni tudi v samem sebi bolj in bolj negotov in nekritičen. Od tod hitra razburljivost in nenadni izbruhi hude jeze brez pravega povoda. Ta osamljenost zareže v njegov značaj čisto nove črte. Iz ljubeznivih, dobrohotnih in vedrih ljudi lahko napravi naglušnost čemerne, razdražljive, godrnjave in gospodovalne ali pa potrte in zlovoljne značaje.

Naglušen človek slovi kot nezaupljiv, odtujen in svojeglav človek. Posebne lastnosti značaja pa ga spričo vsakdanjih nesporazumov silijo v vedno nove spopade z okolico. Iz tega začaranega kroga ponavadi ne najde izhoda. Zdi se mu, da je najbolje, če se umakne v tiho osamljenost. Le-ta pa je izpolnjena s trpkim razmišljanjem, ki naglušnega počasi duševno izčrpa in uničuje.

Tako duševno stisko nam je najbolj izvirno opisal veliki mojster simfonij Ludwig van Beethoven, ki je že zgodaj oglušel, pa je gnan od umetniške sle v neizmernem trpljenju še vedno ustvarjal glasbo neminljive vrednosti. Naj navedemo nekaj odlomkov iz njegove znamenite heiligenstadtske oporoke, ki jo je napisal s triintridesetimi leti in v kateri se opravičuje bratoma za svoje na videz nerazumljivo vedenje:

»O ljudje, kakšno krivico mi delate s tem, da me obsojate kot sovražnega in trmastega ljudomrzneža. Saj ne veste za skrite vzroke tega, kar vidite na zunaj. Od mladega sem bil vedno rahločuten in dober … Toda pomislite, da sem že šest let neozdravljivo bolan… Končno sem le prišel do spoznanja, da je bolezen trajna in neozdravljiva. Tako sem se moral sam izločiti iz družbe in se odpraviti v samoto, čeprav sem bil po naravi živahen in vedno vnet za družabnost in razvedrilo. Če pa sem tu in tam le še poizkusil, sem bil strahotno pobit ob žalostnem spoznanju, kako sem močno naglušen. Nemogoče pa mi je bilo reči ljudem: govorite glasneje, vpijte, kajti gluh sem. Ah, kako naj bi priznal oslabelost čutila, ki naj bi bilo prav pri meni popolnejše kot pri drugih, čutila, ki je bilo nekoč pri meni čudovito popolno, popolnejše kakor pri marsikaterem drugem glasbeniku … Oh, tega ne zmorem. Zaradi tega mi oprostite, kadar se umaknem, ko bi moral biti z vami … Zame ni družabnosti, ni razgovorov …

Sama, čista samota. V družbo zahajam le v najnujnejših primerih. Živeti moram kot pregnanec. Brž ko se približam družbi, me popade strašna tesnoba pred nevarnostjo, da bodo odkrili mojo hudo naglušnost … Kakšno ponižanje, ko nekdo zraven mene sliši iz daljave piščal ali pastirjevo petje, jaz pa ne slišim ničesar … Taki dogodki so me pognali skoraj v obup. Malo je manjkalo, pa bi si vzel življenje. Samo umetnost me še zadržuje … O ljudje, ko boste nekoč to brali, pomislite, da ste mi storili krivico …«

Tako Beethoven. Toda od tedaj pa do danes so se časi temeljito spremenili. Medicina je že konec prejšnjega, še bolj pa v tem stoletju, napravila nekaj krepkih korakov naprej. Sodeč po znamenjih, ki jih navajajo zgodovinarji, je imel nesrečni skladatelj tako imenovano otosklerozo. Naglušnost, ki jo povzroča ta bolezen, pa zmoremo danes močno izboljšati bodisi z operacijo ali s slušnim aparatom. Tudi vrsto drugih oblik naglušnosti je mogoče ozdraviti ali pa izboljšati, tako da ima oseba zopet lahko normalen stik z družbo.

Se sprašujete kako je z vašim sluhom? Preverite brezplačno. Vabljeni v najbližji AUDIO BM slušni center.

ČIŠČENJE UŠES S TULCI – NE NASEDAJTE

NE NASEDAJTE: “Terapija čiščenja ušes s tulci je zasnovana na preprostem zakonu fizike. Pri izgorevanju sveče se pojavlja ”efekt kamina”, v fiziki poznan kot Venturijev efekt. Vibracijski valovi zraka, do katerih pride zaradi gibanja plamena, delujejo kot blaga masaža bobniča. Tako toplota nežno prodira do srednjega ušesa in stimulira cirkulacijo ter odpira zaprte poti, nežno masira uho in mehča ušesno maslo. Ustvari se vakuum, ki izvleče ušesno maslo, glivice in bakterije iz ušesa. Pri zamašenem nosu lahko pride do bolj prostega dihanja in izboljša se zaznava vonjav. Plamen sveče ravno tako odstranjuje negativne energije in vibracije ter harmonizira vaše energetsko polje.”

To je zgolj nekaj besed iz spletnega oglasa, kjer vam ponujajo eno izmed nepreverjenih in neučinkovitih metod čiščenja ušes, zdravljenja naglušnosti ter odpravljanja drugih zdravstvenih težav. Res je, da bi človek z naštetimi zdravstvenimi težavami, tudi po vseh drugih preizkušenih metodah zdravljenja, na koncu rad ”probal in preveril” še nekaj novega; ker -”mogoče pa mi bo to pomagalo”… a prevečkrat se izkaže, da so, četudi na videz tako nedolžni izdelki in metode, v resnici preprosta prevara.

Znanstveno je dokazano, da tulec z voskom (oz. ušesna svečka) nikakor ne odstranjuje ušesnega masla, ne zdravi naglušnosti in ne blaži drugih zdravstvenih težav. Tudi ameriška agencija za hrano in zdravila FDA je opozorila na številne nevarnosti uporabe tega izdelka (požar, opekline obraza, poškodbe ušesnega kanala in bobniča, zamašitev ušesa, glavobol). Zgolj ena napačna odločitev nam lahko povzroči še hujše zdravstvene težave kot smo jih imeli pred uporabo samega izdelka. Ušesni tulec oz. ušesne svečke torej nikakor niso priporočljive.

Naivnost ljudi in nepoznavanje spleta lahko velikokrat botrujeta, da nasedemo prevari, ki je tako zelo mamljiva, še posebno, če obljublja poceni storitev ali izdelek, ki bo rešil vse naše težave. Za vsemi temi prevarami stojijo zaslužkarji katerih namen je ljudi prepričati v nakup. Od nas pa je odvisno kako dobro bomo preverili informacije o samem izdelku in kakšno korist bomo imeli od njega.

BLAGOSTANJE SLUHA IN MOŽGANOV: OBSTAJA POVEZAVA?

Petindvajsetletna študija potrjuje večje tveganje pospešenega kognitivnega upada kot posledico umika pred družbenimi aktivnostmi posameznikov, ki niso uporabniki slušnih aparatov. Že nekaj časa je splošno znano, da starost s seboj prinaša upad kognitivnih funkcij: pozabljamo reči, dlje časa potrebujemo pri učenju novih stvari, težje se koncentriramo in ohranjamo fokus. Ta upad pač spremlja staranje in tega ne moremo preprečiti ali ustaviti, obstajajo pa načini kako ga upočasniti.

OHRANJAJMO MOŽGANE AKTIVNE: stimulirajmo jih

Opirajoč se na petindvajsetletno študijo je za ohranjanje aktivnih možganov daleč najpomembnejša mentalna zaposlitev možganov skozi aktivnosti družbenega življenja s prijatelji, družino, sodelavci,…

Dobra slišnost je ključna v interakciji z ljudmi in svetom. S starostjo je upad kognicije in slišnosti neizbežen, toda ali obstaja povezava med upadom slišnosti in upadom kognicije? Štiri tisoč prostovoljcev je skozi četrt stoletja opazovanja potrdilo prav to.

AKTIVNA NOŠNJA SLUŠNIH APARATOV: ohranjanje možganov v kondiciji

Zanimivi izsledki iste študije prikazujejo še eno zanimivost: naglušne osebe, ki uporabljajo slušne aparate in so družbeno aktivne doživljajo kognitivni upad v podobnem razmerju in hitrosti kot ljudje brez izgube sluha.

Naglušne osebe, ki pa niso uporabljale slušnih aparatov, so predstavljale veliko višji riziko pospešenega upada kognicije kot posledica umika pred družbenimi aktivnostmi. Ključ ni sama dobra slišnost, ključ je kaj in koliko več udejstvovanja in aktivnosti nam dobra slišnost omogoča.

S pomočjo vsaj delnega povečanja sposobnosti komuniciranja zaradi slušnih aparatov lahko izboljšamo razpoloženje, naše družbeno življenje in druge mentalne aktivnosti, ki bodo upad kognitivnih sposobnosti upočasnile.

BODITE PAMETNI: preverite stanje svojega sluha, ZDAJ!

Samo v ZDA je več kot petintrideset milijonov ljudi naglušnih. Večina se jih tega sploh ne zaveda. V kolikor ste tudi vi v podobnem položaju, opravite brezplačni test sluha, navsezadnje to dolgujete samemu sebi. Vaša aktivnost v prihodnosti je odvisna od tega.

Amieva, H. (2015) “Self-Reported Hearing Loss: Hearing Aids and Cognitive Decline in Elderly Adults: A 25-year Study,” Journal of the American Geriatrics Society.

KAJ JE KOGNICIJA?

Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.

MEDNARODNI DAN SKRBI ZA SLUH, 3. MAREC

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2007 razglasila 3. marec za mednarodni dan skrbi za sluh in ga z leti preimenovala v svetovni dan sluha. Letos ga praznujemo pod geslom Preveri svoj sluh. Predvsem bi radi poudarili pomembnost zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije okvare sluha. Številni ljudje živijo z neugotovljeno okvaro sluha, pogosto se svoje okvare sploh ne zavedajo in ne vedo, da jim manjkajo nekateri zvoki in besede. Preverjanje stanja sluha in sposobnosti razumevanja je prvi korak k reševanju tega vprašanja.

Že vsak deseti Evropejec ima težave s sluhom
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 446 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 dB, pojavlja že pri 16 % odraslih v starosti od 18 do 85 let. Po izračunih se tako s to težavo spopada že več kot 71 milijonov prebivalcev Evropske unije (EU), od tega jih ima 55 milijonov, kar pomeni od 10 do 12 % populacije, izgubo sluha v govornem območju, torej za uspešno komunikacijo in razumevanje že potrebujejo ustrezne slušne pripomočke. Skrbi pa podatek, da naj bi bilo v EU kar 30 milijonov ljudi, ki imajo izgubo sluha, vendar niso vključeni v zdravljenje ali rehabilitacijo.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v Sloveniji približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, na leto pa se izda približno 18.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je približno 10 % oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima samo malo več kot tretjina prepoznano okvaro sluha.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS
Številni ljudje živijo z neugotovljeno okvaro sluha.

Okvaro sluha najprej opazimo kot težave pri razumevanju pogovora. Pogovor sicer slišimo, a ga ne razumemo, še posebno ne v hrupnem okolju. Sogovornika zato pogosteje prosimo, da ponovi, kar je povedal. Okvaro sluha lahko povzročijo številni vzroki, od nezgode do bolezni. Ljudje, ki se spoprimejo z okvaro sluha, imajo pogosto občutek odrezanosti od sveta. Otroci z okvaro sluha pri pouku porabijo veliko več energije zaradi napora pri poslušanju, zato so prej in bolj utrujeni. Problem je še večji v učilnici. Zgodnje odkrivanje okvare, preprečevanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomoč lahko precej zmanjšajo posledice in izboljšajo stik z okolico. Navajeni smo, da se izguba sluha pojavi z leti. Vse več motenj sluha pa strokovnjaki v zadnjem času opažajo tudi med mlajšimi prebivalci. Predvsem mlajše generacije so daljši čas izpostavljene visokim ravnem zvoka zaradi poslušanja glasbe preko slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe ali mobilnih telefonov.

Ne čakajte: preverite svoj sluh
Marsikje v Evropi je treba pregled sluha plačati, zato v številnih evropskih državah 3. marca potekajo akcije testiranja sluha in svetovanja. Zgodnje preverjanje sluha je še posebej pomembno pri otrocih, ker okvara sluha negativno vpliva na otrokov jezikovni-govorni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj. Jezikovni razvoj otroka se namreč začne s poslušanjem in ne z govorom. V Sloveniji je testiranje sluha brezplačno v okviru zdravstvenih storitev, ki se krijejo z naslova zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni sistem v naši državi zagotavlja tudi preventivne preglede otrok, mladine in delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, do cenovnega standarda brezplačno pridobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS.

Bistvena je ozaveščenost
Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju razmišljanja o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha. Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO morali sodelovati tako službe za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev in izobraževalne ustanove skupaj s civilnimi združenji oseb z okvaro sluha. Zavedati se je treba, da število oseb z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno in gospodarsko škodo.

Zveza društev gluhih in naglušnih se aktivno vključuje v preprečevanje okvare sluha ter promocijo za njeno zdravljenje in rehabilitacijo, z izvajanjem posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo.

Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je okvara sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS

V AUDIO BM smo preverjanje sluha približali vsem. Zagotavljamo ga brezplačno. Oglasite se kateremkoli AUDIO BM slušnem centru in preverite kako slišite. Naročite se >>

Več o sluhu >>

1 6 7 8 9 10 13

Iskanje

+
0